183. številka.
Ljubljana, v torek 11. avgusta 1896.
XXIX. leto.
Izhaja vsak dan avreeer, iziznti nedelje in praznike, ter velja po poftti prcjeman za a vstro-o^entk« dožclo sa tf<> leto Lfi jjld., ea pol letu 8 gld.   za četrt leta 4 tfld , K* jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jede  mesec 1 gld. 10 ki.  Z«, pošiljanje na dom racann »e po 10 kr
na mesec, po 30 kr. ea Četrt leU. — Za tnje deželo toliko voo, kolikor po&tuiua zoa&a. Za oinanila plačuje M od fitiristopne petit-vrste po •> kr., <v sa oznanilo jedenkrat t • i -i, po 5 kr., če so dvakrat, m po t kr., fie ne. trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednik t vo in npravniStvo jo na K u i .i \ qra 6t. 12.
D pravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j.   ;.e     mr.i■:. r ati ne stvari
Kompromis na Koroškem.
Koroški Slovenci in nemški konservativci so se zveiali *a bodoče deželnozborske volitve. /• včeraj emo omenili, kakšen je program skupne stranke v narodnem oziru Mi moramo pač reči, da nas objavljeni program ni nikakor zadovoljil in se le bojimo, da bodo koroški Slovenci še kdaj »bža lovali to zvezo Iz programa je vidno, da Nemci nikakor niso dali nobenih jasnih obljub, da bodo podpirali naše pravične narodne težnje. Jedino, kar nam oklic obeta, je to, da se bodo poganjali za ljudsko šolo na podlagi materinega jezika. Zastonj bi pa iskal v programa točke o narodni ravnopravnosti v uradih. To je vsekako jako važna točka in deželni zbor ima v tej stvari jako važno besedo, posebno kolikor se tiče deželnih uradnikov. Pa tudi glede državnih uradov se njecova baseda močno pešteva. In tudi glede šol se ne moremo zadovoljiti Slovenci s tem, da se samo v ljudski šob naš jezik spoštuje, temveč težiti moramo potem, da sloveuščina zadobi tudi v srednjih šolab primerno veljavo. Dokler so naš jezik v srednjih šolah ne bede bolje pošteval, tudi slovenščine veščdi oradnikov ne do bimo Pričakovali bi bili, da bode volilni oklic koroške katoliške stranke v tej toliko važni stvari za vzel kako jasno stališče.
Kdo morda poreče, da stvar ne upada v deželni zbor. Mi smo pač drngib mislij. Učni minister koalicijske vlade vitez Madev^ki je bil obljubil, da se bode vlada v erednješc lakih vprašanjih ozirala na želje deželuih zborov, posebno na one želje, za katere so izrečeta večina in manjšina. Kakšnega mnenja je minister Gantecb, mi ne vf-mo, a prepri čani Hmo, da bi Slovencem ne škidovalo, ako bi vsaj močna manjšina v koroškem deželnem zboru podpirala naše težnje glede srednjih šol. Tako bi vlada videla, da znaten del prebivalstva to želi, kar slovenski državni poslanci zahtevajo v državnem zboru. Ker koroški Slovenci nimajo nobenega za Btopnika v državnem zboru, je tem potrebnije, da se  vsaj  v deželnem zboru   podpirajo  njih težnje.
Drngače bo precej reče, da koroško prebivalstvo sploh tega ne želi, temveč le Kranjci na Koroško zanašamo prepir.
Prepričani smo, da so koroški Slovenci zahte vali, da so njih želje bolje naglašajo v programu ka toliške stranke. Da s ■ to ni zgodilo, prihaja pač od tod, da ho se Nemci temu odločno ustavili.
Ta program ima celo neko določbo, ki se nam zdi naravnost nevarna. Program pravi, da bodo poslanci obeh narodnostij svoje narodre koristi prostodušno zagovarjai. Slovencem se ne bode braoilo zagovajati svojih narodnih pravic, a zato bodo nemški poslanci tudi lahko po svoje zagovarjali svoje narodno stališče. Kako Nemci razumevajo svoje naredne koristi, je nam dobro znano. S to določbo programa bo si konservativni Nemci naravnost pridržali pravico, da smejo pobijati slosrensse terjatve, naj bodo š* t«ko opravičene. Izgovor, da se zadevajo ob nemško narodne koristi, bod^ pai j« k«) lahko najti
Kako je treba biti previdnim pri sklepanju kompromisa s konservativnimi Nemci, o tem bi marsikaj lahko povedali štajerski Slovenci. Konser vativni Nemci ho snedli obljubo, ki eo jo bili dali glede volitve v deželni odbor. Pozneje so pa c--lo pomagali Slovence spraviti iz deželnega zbora. Kdo ve, če koroški Slovenci še kaj tacega no dožive.
Vsekako *e nam zdi, da so koroški Slovenci bili vse preveč prijenljivi pri sojih pogajanjih z nemškimi konservativci. Pom s'iti bi bili morali, da 60 nemški konservativci precej navezani na slovensko pomoč. V več krauh brez Slovencev za nobeno ceno ne zmagajo. Korcški Slovenci so tudi v politiki mnogo bolj zavedni, npgo nemški konservativni kmetje. Nemška konservativna stranka šele ladsi ja svoje politično delovanje in vohleev nima tako or-ganizovanih, kakor Slovenci, ki se že dolgo voltov udeležujemo Sploh lahko rečemo, da so šele koroški Slovenci dali koroškim konservativcem pogum, da se sploh upajo v politično življenje. Dobro bi bilo, da bi bili Slovenci takoj nemškim konservativcem pokazali, da so bolje odvisni od S'ovencev, kakor
poslednji od njih. Le tako bi jih bili priailili, da bi se nanje ozirali
Po nagem mmnjn je najboljša točka vsega programa to, da so katol ška stranka hoče potegovati zu direktno volilno pravico, pravičnujo razdeli-fev volilnih okrajev, da naj bode vsaka občina vo-hlni kraj iu da naj bodo volitve tajne, će se to ?godi, bodo koroški Slovenci se precej opomogli. Prišli bodo v deželni zbor ža v takem številu, da jim ne bode treba beračiti za piskova kompr »mise, temveč se bodo brez tet»a ž* poštovali.
V fjjtibfjunl, 11. avgusfa. Grof Badeni in Mladocehi. Glavno glasilo Mladcčehov „Narodni L'stj" se bavijo z bivanjem grrfa Ba'ienija v Ljubljani ia h tem kak strah je obšel „Nene Freie Preske*, ko je videla, da grof Badem pripravlja večino proti zjelinjent levici. \Vseljo Slovencev, ko je Badeni govori! v L ubijani slovenski, se češkemu liitu zdi umljivo, kajti kaj tacega bo še ni sg< dilo, odkar obstoji Avstrija. ,Neue Freie Presse" je izrekla, da liberalci tako zagodejo grofu Badeuiju, da jo bode za zmirom p >mn I. Tak j je grozil ob svojem ča^u Plener I)u-naj-vvskemu in Tiatleju. Tej;a pa liberalni list ni storil iz poguma, t.' -v 9 ia strahn. Jeiioa uada nemških liberalcev j« ta, da se Mladočehi ne pridružijo novi večini. P i tud: tega se je bati, da bode grof Badeni k;ij gaatnega odjenjal 0 hum iu se ti pridružijo v'adni stranki. Mlado'eAk; list tolaži prestrašene levičarje, d i ne to ne Igodi« Grof Badeni no misli C' ! o:r r,       r -i d     •-•!♦ in Mlado-
čehi ne mislijo vstopiti v vladno večino. Oi bi vlada knj tacega mi h'i. hi vladni lis'i no zagovarjali nemških ur proti Cehom ni ne dokazovali, da čeiko ja^nje kali vodo n.m k» mu volka. Će bi gr< f Badeni k j takega namera.al, ne mogli bi ho Trutnovč.ui a ponašati s kavalirsko obljubo Badenijevo, da bed-1 BOVO okt IttO sodišče nemško. Ne prepovedovali bi se čelki illtti • OSOlika mesta. Vse to kaže, kaka sapa vleče v triadnih krogih na Dunaju vzlic slovenskim besedam Bsdeaijevim v Ljub-
Angleške vseučiliške razmere.
(Dal je.)
Kakor je obleka srednjeveška in staromodna, tako tudi marsikaj drugega. Tako stanujejo dijaki, pa tudi profesorji in vsi vneučiliški uradniki v posebnih poelopjih, v takozvanih „kolegijihu. To so največ starodavna poslopja, mnogo pa je tudi povsem modernih in jako krasnih. V ostali Evropi ga pač ni mesta s 30—40 000 prebivalci, kjer bi bilo videti toliko arhitektonično znamenitih poslopij, kakor v Oksfordu ali v Kambridgeju. Že marsikdo )" potoval sam v ta namen v Oksford, da vidi prekrasni „Highstreet", katero ulico imenujejo dijaki kratko .The High", in pa konec te ulice stoječi Prelepi . Magdalen-College".
Poslopja, kjer bi se koncentrovalo dijaško življenje, kjer bi se vršila predavanja itd., wvseučilišča" v tem pomenu besede, kukor se rabi v »as, takega ni ne v Oksfordu ne v Kambridgeju. Predavanja se vrše v posamičnih kolegijih in le v Oktdbrdu je neko »The Schools" imenovano poslopje, kjer se vrše skušnje. V teh kolegijih dobiva d jak brano in stanovanje, tu se poučuje in — kar J9 3e več vredno — tu se vzgaja.
Angleški vseučilišči v Oksfordu in v Kam-
bridgeju imata bistveno drug namen, nego avstrijska ali nemška. Stedman, profeSOZ oksfordskega vseučilišča, pravi: „Idealni naineu vaeučiliškega šolanja je, navdati duha vseučiliščnikov z uspehi sodobne kulture, seznaniti dijake s tem, kar so najbol ši učenjaki mislili in pisali o najvažnejših materijah, in je tako vaposobiti za najboljšo ulogo v velikem boju, imenovanem življenje. Specijalna strokovna izobrazba je povsem podrejena nt var."
Neki drugi profesor tega vaeučilišča  pa se je v tem oziru izrekel lani:   . vseučilišče ni po-
dobno nemškim; na Nemškem se misli, da je glavni namen visokih Šol, razposlati vsako leto kar največ učenih disertacij. Oksford ni zavod za vzgajanje strokovnjakov, nego zavod, kjer so najboljše moči celega naroda telesno in duševno, sosebno pa socijalno vsposobijo za največjo nalogo: biti vla dar]i sveta (rulers of the world). Oksford in Kam-bridge ne dajeta samo Angleški, kar potrebuje vodilnih sil, nego tudi augleškim kolonijam: Kauadi, Indiji, Avstraliji in Afriki. Tam zunaj mora mladi mož, morda daleč na okoli jedini Anglež, včasih vladati celo deželo. Tu ni odločilni moment množina strokovnega znanja, nego tu je treba, da do-tičnik v vsakem oziru nadkriljnje vse tiste, s katerimi ima opraviti, in v tem oziru upliva več letno skupno življenje h sinovi dobrih rodbin nanj bolje, nego vsa učenjaška modrost."
Že iz teh dveh izjav poklicanih mož se vidi, kaj je prav za prav namen vseučilišč v Oksfordu in v Kambridgeju. Kdor prebije določeno vrsto let na vseučilišči in zadobi pravico, zapisati za svoje ime B A. (Bacrelor of Artn) ali M. A (Master of Arts) je piavi gentleman; vzgoja, zlasti v socijalnem oziru, je prvi namen vseučilišč.
Pri nas postane vsak, ko zapus:i srednjo šolo, strokovnjak, filozof, pravnik, medicinec itd. Na Angleškem je to drugače. Angleži ro preveč razsodni, da bi se na tak ničin dali specijalizirati. Tam si vHakdo šale po dovršenih vseučiliških naukih izbere svojo stroko. Na Angleškem postane lahko vsakdo zdravnik, odvetuik ali duhovnik, tudi če ni mk 1. r nobenega vseučilišča videl, da le prebije predpisano ekušnje. Višjih mest seveda ne doseže skoro nihče, kdor ni obiskoval vseučilišča in tudi skušnje prebije dosti laglje, kdor se je že na vseučilišči bavil kolikor toliko h svojo stroko.
Ta veliki ozir na splošno omiko je tudi uzrok, da se na vseučiliščih mej dijaki nikdar ne pretresajo strokovna vprašanja. Kdor tako vprašanje sproži, greši zoper „bon ton". V nekaterih kolegijih mora celo neko globo plačati, kdor to stori, in celo pri mizi, kjer sedo profesorji strokovnjaki, se nikdar ne čuje jo razprave o strokovih rečeh. (Duljo prih.)
Ijani.   Čehi se ne silijo v vladno večino. — Nemški liberalci so torej lahko brez skrbi.
Kalteneggerjev protikandidat je posestnik Ahaz, jeden vodij kmetijske stranke. Ahaz izdaje celo neki list in je precej inteligenten mož. Nemški nacijonalci upajo ž njim zmagati, ker je pri kmetih precej priljubljen. Podpirali ga bodo tudi liberalci. Sploh pa tukaj ne gre za Ahaza, ampak narodni in liberalni Nemci bi le radi s tem, da vržejo Kalten-eggerja, pokazali, da vse štajersko nemško prebivalstvo obsoja osnovo celjske dvojezične gimnazije. Njih namen je vlado ostrašiti, da bi Slovencem ni-Česa ne prijoujala, češ, proti temu je vse nemško prebivalstvo Zato je volilna borba v tem volilnem okraju vsekako tudi za nas Siovence pomenljiva. Dasi nimamo povoda, kdo ve kako naudušeni biti za Kalteneggerja, a vendir mu moramo želeti slavne zmage.
Gorenjeavstrijski konservativci poskusijo
pri letošiij'h đeželnozborskih vrlitvah svojo srečo tudi v mestifa in trgih in upajo, da ne brez uspeha. Da bolj gotovo zmagajo, je centralni odbor konservativne stranke prepustil okrajnim odborom večji upliv na postavljenje kandidatov. Dosedaj je bila navada, da je centralni odbor postavil svoje kandidate, brez ozira na to, če nt kaj znani v kakem kraju ali ue. L-?tos se boJe pa gledalo na to, da da se izbero za kandidate možje, ki imajo v svojem volil;:' mi okraji tudi kaj osebnega upliva, katere bodo mnogi volili, če tudi se ne ujemajo ž njih programom. Na ta način konservativna stranka upa liberalcem po mestih odtrgati več mandatov. Po mest h se tudi no agituje toliko pod katoliško, kakor krščunsko-socijalno zastavo.
Nemški nacijonalci in krščanski socijalisti. Na Dolenjem Avstrijskem se sporazumljenje mej kr-'.'anskimi socijalisti in nemškimi nacijonalci nekaj krha. Tako je nemškon arodni kandidat Horcog naznanil, da kaudidnje na svojo roko in se ne misli pokoriti dra Luegerja vodstvu. Pa tudi nekaj drugih nemških nacijcnalcev bo Je na svojo roko kandidovalo. Ktščanskosocijalna stranka pa napoveduje tem samostojnim kandidatom hud boj. Dr Lu^ger in drugovi vodo, da tu ne gre le za par mandatov, temveč za jedinstvo stranke. Če zmagajo nekateri nemški nacijonaci proti krščansko -socijalni strauki, odcepijo se od krščanskih socialistov tisti ne baš malobrojni nemški nacijonalci, ki BO jedino zaradi tega krščanskosocijalni, ker mislijo, da je jedino pod Luegerjevo zastavo mo-g<-ča zmaga.
Turčija  je začela v Makedoniji   nabirati in i »vati čruovfji-ike.  da jih bode porabila proti
grškim in bolgarskim ustašem To je pi ako nevarno početje. Črnovojn'ki, bašib:^zuki imsnovani, so najbolja elemect za ropanje in morenje. L ta 187*>. so b&iibajnki v > iai IJ lgari|i tako ropali in morili, da je bila Rusija prisiljena začeti boj. Ravno tako se je tudi sedrj bati, da kje napravijo tako klanja, da velevlasti ne bodo mogle več mirno gledati. Iiašibazuki utegcejo Turčiji nevarneji postati, kakor uataii eami. Dokazali bodo, da Turčija ni zmožna vzdržavati reda v svojih deželah.
Dopisi.
I/, /ainorja oh Na vi, 10, avgusta. (Občni zbor „ Z h gorskega Sokola")   Včeraj popo-ludce  imel  je  naš   „Sokol" v telovadnici   svoj 6 redni   občni   zbor,   h kateremu je izmej 7M članov prišlo jo    Podstarosta VVeinberger pozdravil je naj ju vej Sok« le, potem pa se je spominjal umrlega a Btpoaaboega st;:r ste Medveda  Poročilo tajnikovo in   blaga)oikovo,   kateri   zolnji  je   poročal,  da je imei „Sok« i- letal 1895. prebitka tli gld , bdo je s priznal je ii v ato na aftanja     I'o poročilu višda ee je vol.t-v    i ri k ter)  sta bila soglasno voljena gg. Mauer  in Wei D bergel   m  siier prvi za starosto in dragi m p< d starosto, aa odbora ika pa razven jodnoga, mi slo katerega je bil voljen posestnik BevČič, pa vhi prtjjioji.    Pri   raznih nasvetih bil je sprej»t predlog,   oa  wi  člani,  katerim  razmere dopuščajo, omislijo diu-t »no opravo, ki pa mora hiti po novem kroiu narejena in  s.- Sokol o tej  zadevi obrne na g. Mulačka v Ljub Ijani.    Ko je Še cand. iur. g. S I jedrnatim govorom navduševal člane „Zagorskega Sokola" k u   rajnemu m neusti-hš-nemu delovanju v prospeh lokolaka id^je. je podstarosta \Veinberger 8 trikratnim   ži\io ua Nj. veličanstvo našega cesarja in trikratnim „S'ava" pokojnemu starosti Medvedu zaključil občni zbor   Po občnem zboru podali so se Sokoli v gostilno  gospe Medvedove, kjer bo se vr stili govori in napitn ce, t d katerih je omeniti zlasti one   podst.iro-de.   \\eiiibeigerja,  s  katero je prosil gospo M• d.i iiov,\ da tudi zauaprej pevsko sobo in 1» lovadnico brezplačno  prepusti, kar je rudo volj no
privolila. Nasprotniki so si od veselja ža meli roke, cer gotovi so bili, da sedaj, ko ni več Medveda, Sokol" gotovo zaspi. Motite se, ker ostali smo še rodoljubi, katerim je sveta dolžnost delati v napredak slovenskega naroda in prospeh sokolske ideje, katero dolžnost hočemo vestno spolnjevati. Zaman so vaše nakane, obljuba in grožnje. V boj ! Vsi za jednega in jeden za vse, to je naše geslo I
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. avgusta. — (Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda.) Bela Ljubljana je že v predvečer 10 t. m., sprejela dokaj skupščinarjev iz bratske Koroške, štajerske in Primorske.   Jako umestno je bilo, da se je priredil na Ferlinčevem vrtu „prijateljski sestanek".   Po osmi uri zbralo se je na vrtu toliko zunanjih in domačih družbenikov, da je bil vrt popolnoma zaseden. Jako dobro so bile zastopane rodoljubne dum« Pevsko društvo „Ljubljana", pri katerem sta iz prijaznosti sodelovala gg. Pavšek in operni pevec Jos. N dli,   in  ljubki žeaski kvartet Struna" so z izbornim  petjem kratkočasili in navduševali zbrano občinstvo.   G. prvomestnik Tomo Zupan pozdravil je v imsnu družbe sv. Crila in Metoda navzočne rekoč :   Prišlece iz sosedne Koroške, Štajerske, Primorske in Ljubljančane prisrčno pozdravljam.   Vaša ogromna udeležba kaže, da ljubite slovensko deco, ki je razpostavljena raznarodovanju. Prosim Vas, da tudi v prihodnje ohranite to ljubezen d » slovensko dece in blagonaklonjenoit zje-dinjajoči naši družbi.   Koroški Slovenec g. Prose k ar,  župan  in posestnik v Kottnarivesi, je z navduševainimi besedami napil ženskemu kvartetu „Struni".   Izrazil je veselje nad tolikim slovenskim napredkom v Ljubljani želeč, da bi se tudi koroški Slovenci povzpeli v kratkem do te višine. Navzočni so rnu živahao pritrjevali. G. župnik A nt. Belo t z Goriškega je nazdravil  pevskemu društvu „Ljubljana", prvomestniku g. Tomo Zupauu iu L ubijani, srcu Slovenije, iz katero naj se izt ka navdušenost za svoj narod, da bi složno deloval.   Z dobro-klici pritrjevalo se je navduševalnemu govorniku. Oibor-niče „Sentpeterske ženske podružaice" so prodajale v prid družbe sv. Cirila in Metoda okusno kovane svetinje v spomin  XI   redne  velike skupščine v Ljubljani. — Danes ob   10. uri, je bila v F anči-škanski cerkvi maša s petjem, katero je daroval P. Adolf C a d e ž. Maše se je udeležilo jako mnogo občinstva, največ seveda družabnikov, domačih in zu lanjih. Zborovanje, ki se jo vršilo v veliki dvorani „Narodnega doma",   je   otvoril   družbin prvoraeatnik g. Zupan.   Pozdravil je zborova o in je z lepimi besedami navduševal k slogi, zajedao pa pjvd^rjal važnost, da je prva družba, ki zboruje v „Narodnom domu" prav družba s/. Cirila in M <toda. Ž i-pan Hribar je v imeni mesta pozdravil zborovalce in z navduševainimi besedami zaklical družbi: Bjg pomozi!   Hribarjevemu govoru je sledilo frenetično ploskanje, katero se je  ponovilo, ko se je prvomestnik  Zupan   zahvalil   za  pozdrav   in postavil Ljubljano za vzgled vi m drugim slovenskim občinam.   Društveni tajnik g. 2 log ar je na to čital obširno in temeljito poročilo o diultvenem delovanju v minulem letu, katero se je pohvalno vzelo na znanje.   Društvenikov je bilo 12 200 Najizdat-nejši darovi so prihajali od ženskih podružnic. (Živahno odobravanje.)   H koncu je tajnik imenoval umrle zaslužne člane in dobrotnike in pojasnjeval dtužbino stališče glede razn h zadev in očitanj ter klical k jedinosti. (Živahno odobravanje.) Načelnik Zupan je posval uavzočnike,  da izkažejo umrlim članom in dobrotnikom zadnjo čast s tem, da vsta nejo raz sedeže. Blagajnik g. K o b 1 a r je na to poročal o družbinom denarnem stanju. Družba je imela 1805. 1. 21951 gld. 44 kr. dohodkov (doneski podružnic  so  znašali  6991 gld  84 kr., pokrovitelj-nina   1858   gld.,   časniki   so   nabrali   3788 gld. 8 i   kr,),   troškov   je    bilo   32.90J   gld.   17 kr., torej   znaša   primankljaj   10 1)51   gld.   73 kr Govornik je posamične  točke poročila pojasnjeval kličoč končno:   Ni udajmo se, d »kler  ne napoči zmage dan. (Živahno pritrjevanje ) Za nadzorništvo je poročal g. O. Dole ne c in predlagal, naj se računi odobre.    Družbinemu voditvu se d a oprostilo Skupščina js  prestopila k volitvi,   voljeni  so bili per acelamationem prvomeitnikom g. Tomo Zupan; v odbor gg.  Anton  Kob I ar,  Luka   Svetec in Ivau Hribar; v nadzorništvo so   bili   voljeni gg Oroslav   Dolenec,   Martin   Malen šek, Fran Po v Še, Fran Kavni h ar in Ivan Vrhovnik;
v razsodništvo gg. Andrej Kalan, dr. Fr. Munda dr. Fran Štor, dr Jernej Zupanec in Dragotin Žagar. Načelnik Z u p a n se je zahvalil za izvolitev in izjavil, da bode nepremično hodil po isti poti, kakor doslej. Končno je v imenu odbora po. ročal g. Svetec o predlogih glede premsmbe pravil, katera predloga sta stavila na lanskem občne m zboru gg. dr. Vilfan in not. Globočnik, in je pred. lagal, naj se odklonita. Predlog odborov vzprejel »e je brez debate. Ko je še g. Pogačnik iz Pod-narta predlagal, naj sa glavne skupštine vrše zunaj Ljubljane, in je skupščina odposlala deputacijo: gg. Zupan, Svetec in dr Svetina k dež. predsedniku baronu Heinn, da izrazi odanost skupščinarjev presvetlemu cesarju, je načelnik sklenil XI. skupščino.
— (Električna razsvetljava v Ljubljani) Z gradnjo električne centrale pričelo se bode koncem tekočega meseca in se bodo dela pospešila tako, da se bode elektrarna vsaj meseca julija prihodnjega leta lahko izročila svojemu namenu. Ceu. trala zgradila se bode na mestnemu svetu mej Parnimi in Pristavskirai ulicami ter bode obsegala za sedaj strojno poslopje, kotlišče, parni dimnik, vod. njak in potrebne stranske prostore. Svojedobno zgradilo se bode de upravno poslopje, hišica za vratarja in za tehtnico ter shramba za premog. Ostali prostor ob Pristavskih ulicah rezerviran je za j a v n o m es t n o k o p a 1 iš č e, ki se bode svojedobno tamkaj otvorilo. V strojnem poslopju bode prostora za osem parn li dinamo-strojev, vender se hodila za sedaj namestila le dva Compoundova parna stroja. Tik strojnega poslopja postavilo se bode kotlišče za 12 parnih kotlov, vsak s kurilno ploskvijo 167 mu, za odvajanje plinov po 40 m visok dimnik. Elektrovodi napravljeni bodo po sistemu treh elektrovodov z golim alternativnim elektrovodom. Elektrovodi po cestah, ki razvajajo močne toke, bodo d lotu* izolirani kablji, deloma goli elektrovodi, t. j. gole bakrene žice, utrjene na izolatorjih, ki bralo ali na lesenih drogovih, ali na hišnih zidovih prdr eni. Napetost toka pri žarnicah bo znašala 150 voltov, in torej ne bode nikakor nevarna. Kotu si one t razprava in ob jedneua stavbeni o ded vršil se bodo dne 25. avgusta ob 9. uri dopoludne na lici mesta.
— (Iz seje o. kr mestnega šolskega sveta i z dne 5. avgusta letos, smo prejeli nastopno poročilo : Po zaprisegi novoimenovanega učitelja Frančiška T ros ta otvori predsednik sejo in poroča zapisnikar o kurentnih stvareh ter o njih reš tvi. — Izvrši se volitev tretjega čl*ua stali.e komisije za skrb zdravja na tukajšnjih ljudskih in m- ščam-k h šolah in se izvoli v to komisijo okr. šolski nadzornik prof Bdi. Knapitsch. — Besi se za tem več prošenj tukajšnjih učencev in učenk za dovolitev izpusta iz vsakdanje šole. Odkloni se neka neutemeljena prošnje za dovolitev nagrade in sklene se priporočiti na višjem mestu neko drugo prošnjo za dovolitev podpore. Poročili: okr. šolskega nadzornika prof. Fr. Le v c a, o nadzore vanju zasebne v na nje dekliške ljudske in meščanske šo!e pri Ur-miiI,okah in mestne dvorazrednice na Barju, ter poročilo okr. šolskega nadzornika prof. Balt. K n a-pitseha o nadzorovanju mestne nemške deško petra/re lire • se vzemo ua znanje in se sklene, da jih je predložiti dež. šulekeinu svetu v odobrenje. — Sprejmo se zajedno tudi vsi nasveti, katere Bta nadzornika poročevalca predlagala kot prošnje ob činskem svetu v zvezi e temi poročili.
— (Nova zgradba) Gospa Marija pl. PI aut z zgradila bode na mestu demolirane svojo hiše na Starem trgu se letos dvonadstropno novo hišo z jako lično fsoido, Kakor slišimo, sprožilo se je pri tej priliki na merodajnem mestu vprašanje, bi li no kazalo, da se sedanj« Starinarska steza popolnem opusti in zazida. Ker je projektovana kot zveza Starega trg* s Št. Jakobskim nispom itak nova cesta uprav čez sedanji Zatiški dvorec, se Starinar ska steza pač ne bode pogrešala. Z estetičnega in zdravstvenega stališča pa se mora misel, naj se zloglasna Starinarska etesa opusti, le z zadovoljstvom pozdraviti.
— (Glas iz občinstva) Piše sa nam: Stav bena tvrdka, katera gradi Majerjevo hišo na Sv. Petra cesti, gasi že nekaj dnij žvo apno na Sv. Petra cesti in na nasipu. Ker to zdravju ondotnih prebivalcev nikakor ni v korist, prosijo, naj se tu gašenje ustavi, kar je toliko bolj potrebno, ker b> se mogli po tem vzgledu ravnati še drugi podjetniki.
— (V deželno bolnioo) se js minoli mesec vsprejelo 272 moških in 198 žensk, vkupe torej 470 oseb. Vseh bolnikov v bolnici js bilo minoli mesec 764, od teh jih je 287 ozdravelo, 93 zboli šalo, 44 se jih je drugam prepeljalo in 30 neozdravljivih  odpustilo.   U nrlo je  9   moških in 7
žensk, vkape 16 oseb. Koncem meseca jih je ostalo v bolnici 308, 158 moških in 150 žensk.
— (Novo avgmentaoijsko skladišč-?) v oh-liŽji mestno Fran Josipove infant. vojašnice dobi domači pešpolk št. 17. in bo zgrajeno do prihodnje pomladi
— (Odhod brambovcev k jesenskim vajam )
Dne 27. t. m. in 5. septembra letos, odidejo tukaj« šnji brambovci k vajam v Celovec, kjer se pridružijo polku.
— (Jour fixe) bode jutri četrtek zvečer ob 8. uri pri goap. Ivanu Počivalniku na Sv. Petra cesti. To je zadnji jour fixe poletne sezone.
— (Kako se pri nan dela!) K včerajšnji v našem listu pod tom naslovom priobčeni notici imamo resnici na ljubo popraviti, da je dela pri D. M. v Polji res prevzela neka nemška tvrdka, da pa ni res, da bi bda kaka razpoka nevarna, da bi se preiskati morala. Istotako ni istinita govorica glede manjkanja kredita, koncesije in pomanjkania materijala, kajti tvrdka ima koncesijo, je solidna in stoji na dobi.h nogah glede vseh zahtev, torej zanesljiva.
— (V veliki nevarnosti.) Iz Ribnice se nam piše: V nedeljo zjutraj pripetila bi se na dolenjski železnici skoro velika nesreča. Zapustili smo z jutranjim, iz Novega menta vozečim vlakom posti o Šmarje. Komaj smo bili dobro v tiru, prisopiha nam pred predorom tovorni vlak iz Škrfeljce naproti. Lahko Bi je misliti, kaka panika je nastala mej potniki. Ti so jeli skakati iz vozov, deloma pri oknih, deloma pri vratih. Vlaka sta "e ust.avi'u, (ikoni.i drug pred drugim. Da je bil le pol minute pozneje dan uviso iz Šmarja, ustaviti vlak. zadela bi bila vlaka drug ob drugega in sicer v predoru Seve, da se je začela preiskava, katera izkaže, kdo je kriv te dogodbe.
— (Iz Št. Jerneja) nam piše načelnik on-dotnega gasilnega društva g F. Novoselc z ozirom na dopis, kateri smo priobčili v št. 17G , da sod ni bil prazen, k »kor je bilo rečeno v dopisu, nego p; In vodo in da ga je načelnik s svojim lastnim konjem peljal ua kraj nesreče; bri/galno orodjs in z vodo napolnjeni s di no v shrambi v* dno pripravljen i, o čemer rse lahko veakdo prepriča
— (Pravosodne razmere na Spodnjem Štajerskem.) Opetovano smo že omeudi, da te na Spot'njem Štajerskem pri sodiščih slovenski sodni uradniki sistematični odrivaj j ter da se nadomeščajo z Danskimi uradniki in sicer v prvi vrati za tegadelj, da se kar največ mogoče ovira siovensio a radova n. e. Kmstatovali pmo tudi, da so sedaj za časa Pražaka izdane jezikovne naredbe na Spodnj* m štajerskem samo Še na papirji, v praksi pa se zanje skoro nihče v. č ne meni, da, celo pokara se ti*ti uradnik, kateri se upa izvrševati te uarelhe, in ker se vsak uradnik boji za svojo bodočnost, ker ve vsak, da mu jm tasko upati na avancement, če si nakoplje nemilost hv< lih rem kih predpo-davljencev, zato hira slovensko uradovanje pri s^icdi ještajerskih sodiščih tako, da mu ponekod niti sledu več ni. Na Štajerskem velja sednj načelo, da tam ue sme službovati slovenski sodni uradnik, da mora iti na Kranjsko, in kake uspehe jo pravosodna uprava žo dosegla z izvrševanjem t* ga načela, pričajo številke, katere navaja „Si'idstr. Post" v svoji zadnji številki. Ta lift pravi: „V prejšnjih časih je bilo pri okrožnem sodišču v Celju vsaj nekaj d želnosodnih svetnikov in adjotiktov sioveuske narodnosti, seda] pa ni nobenega več. Fudaednik okrožnemu vod šču je Nemec; Nemci so deželnosodni svetuiki, kaUrih jo osem; Nemci so vsi trije svetniški tajniki iu vsa šestorica todnih prislavov. Na dežtli, pri okrajnih sodiščih, mej samoslo venski iu prebivalstvom, je iz-mej 20 deželnosodnih svetnikov in okrajnih sodnikov 14 Nemcev, mej 31 sodnimi pristavi 20 Nemcev. Se tisti maloštevilni slovenski uradniki, kateri so Še na Staji i .Umu, so tam izza prejšnjih časov, največ iz 1'ražakove dobe. Za Gleispaeha piha v tem oziru oster, rezek, pravi graškonemški veter." Te Številko govore glasno, zakaj zastaja in umira slovensko urado/auje pri spodnještajerskih sodiščih, sajeduo pa nam kažejo tudi, kje se nam je lotiti dela, da v tem oziru dosežemo vsaj to, kar je priznano, kot naša pravica. To je toliko bolj potrebno, ker razmere pri spodnještajerskih sodiščih niso samo nezdrave v tem oziiu, da skušajo nemški sodni uradniki iz strankarskopolitičnih nagibov ovirati in preprečevati slovensko uradovanje. Strankarstvo, nemškonacijonalno mišljenje sodnih uradnikov se pojavlja časih tudi pri drugih prilikah, kur vznemirja slovensko prebivalstvo v največji meri. „Siidstr. Post" je navedla v dopisu iz Ormoža dve dogodbi, glede katerih slovenski poslauci nikakor ne smejo molčati, katere morajo v državnem zboru spraviti na razgovor, sicer vzraste nemška preširnost res še
do oblakov in zadobi politično mišljenje uradnikov celo v sodni dvorani odločilni upliv.
— (Katoliško - politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) napravi dne 15 avgusta ob l/,4. uri popoludue shod v Rožeku, dne 16. avgusta ob 3. uri popoludue pa v Galiciji. — Za nedeljo dne 9. avgusta naznanjeni shod v Pokrčah se ni mogel vršiti, ker ga je okr. glavar Mac Nevin prepovedal. O tej prepovedi bodemo še govorili.
— (Zblaznela učiteljica). 42letna gospdč. A. F., učiteljica na mestni ljudski šoli v Rojanu bila je nedavno temu nekoliko zblaznela. Zs takrat so nje sorodniki sklenili, da bi jo odveli v bolnišnico, na opazovanje. Ker pa se je F. mej tem vsaj navidezno pomirila in ničesar ni kazalo na to, da je bolna ca umu, odstopili so od svojega namena Te dni pa se je pričelo siroti z nova mešati v glavi in zatorej je nje brat minole soboto pozval jedneg;i gospoda iz bolnice, da nesrečnico odpelje takoj v bolnišnico. Došel je ta na stanovanje blazne z jednim krepkim strežajem. Z jedno običajnih svojih pretvez, skušal je blazno ženo zvabiti a snhoj. Ista se s početka ni ustavljala kar nič, toda h krati jo je napadla blazna razburjeno-d, vrgla se je na do-šleoa in ga. zgrabila za grlo. Siromak je imel kaj opraviti, da so je otresel blažim ženske. Le-ta pa je v tem ušla iz sobe na cesto. Bolnica! ora Inik in strežaj tekla sta za njo. Ženska ja grizla in praskala, da je bi'a strahota in že sta moža skoro obupala, da jo zmore*«, tembolj, ker se je okolu njih zbralo nekoliko ljudij, ki BO kričali, naj jo pu stita v miru. V tem pa jima je priskočil izmej ob činstva kreiak človek v pomoč in vsi tnjn so jo nadvladah. Hpravili v voz in v h loišnico.
— (Razpisane službe) Na dvorazredn;ci na Brezovici drugo učno mesto z doh' dki IV. pla razreda iu pro-diru fctanovaoj"m. Prošn;o do dao 20. a<gu:-<ta okr. šol. svetu okolice ljubljansko. — Pri novo ustanovljenem poštnem uradu v Ko men d i rmsNi poštnfga odpt-avit*dja z letno p'ačo 150 gld. in 40 gld. uradnega paveala, daljo pavšalom po dogovoru za vsakdanjega poštnega sela iz Komende v Kamnik in nazaj Jamščina 200 gld. Prošnje v 14 dneb pcštiemu iu brzojavni mu ravnateljntvu v T; slu.
* (Umor soproge) Zap-li m o Janeza Bradko, krčmar a v Zinču na Č škem, k^r je baje ubil svoj* ženo. Njegivo ženo našli so mrtvo v vodnjaku in je imela ua glavi več? hudih s sekiro zauiauih ran Krčmar Bradka, ki ima sam neka ran na glavi, se je uda), da se je tepel z ženo. On pa tidi da jra je ž^na udarila s sekiro 'n se «e on b.i nezavestni rgtndll. Ko ee je zopet zavedel, žene ni več videl. Kako je orišla v vodnjak, on ne ve.
* (Pogorelo mesto ) MesU) ščedriuj v minski guberniji je popnlooma pOt<o elo Oj;-oi;, kateri ho razbojniki najbri n'aAč zanenli, se j-: h tro razširil, r.Itfiti k^i- so rasbojniki uigali nmsto na rasnih koncih. Vs* loš' si bile leseoOj v-led česar ee ci dalo nič r^š <i. O-iom oseb in mnogo živine jm pogorelo.
* (Ljudsko številjenje v Franciji) Sedaj se je objavil izid ljudskega itevi^janja v Franciji letošnjega 1» ta Po t* in ? te vil eoju je v Franc ji 38,298.966 ljudij. Poslednjih pet let se je število prebivalstva povskialo samo sa 188819 oseh. OJ leta 1881» do 1891 h> ;e bilo števdo prebivalstva povek^alo še za 208 548 oseb i i prejšnjih n^t Jot
Z« 5(15 ;iSO ImdlJ. Će tako dd|e poj i«, se hode tal 1906 prebivalstvo v Frane ii pomanjševalo. Domače prebivalstvo s« žj tedaj v Fraooiji ne umoži, tem več  neznatni prirastek )<* pripisovati prieeljevanjn.
V Nemč )■ je pa 1880 I ta bilo; 45,234061, 1885: 46,855.704: 1890: 19,428.470; 1895: 52,246,689 ljudij Pred 15. leti ie Nemčija le 71 a milijonov več prebivalcev k kor Fraucija, s.dti jih pa ima li milijonov več Francija ima le le dve tretjini prebivalstva Nemčija.
* (Silno vročino) ima;o v Severni Anenki.
V Novem Vorku  imam v senci po 40° C gorko;e. V soboto je v Novem Voiku umrlo 14 ljudij za soln-čarieo, v St  Lomen 20 in ('htkagi 15.   Na stotino konj je v Novem Torku na ulici od vročina pogi nilo. Tovarne in delavnice BO zaprte.
Darila a
Za spominsko ploščo Ivanu Tomšiču na Vinici so nadalje darovali : G. Janko Sch\vtuger, mestni župan in trgovec v i' uornl|i 2 K; na dan učit. koufeienee ljubi;, okolice gdčne. učiteljice in gg. učitelji pri ob^du, (nabral g. nadučitelj K°a/. Trošt) skupno 25 K; g. Jan. Saje, nadučitelj v Št. Jerneji 2 K; gosp. K*r. Tašt, učite.'j v Št. Jurneji
1 K. — Darove sprejema društveni blagajnik g. Kr. Kngelman, nadučitelj v Dragatušu pri Črnumlji. — Gg. učitelji in gdčne. u'iteli'ce naj se blagovolijo pri raznih sestankih spominjati pokojnika-pisatalja in pedagoga Tomšiča.
Uredništvu  našega  lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Pavel L. v Ljubljani 6 kron,  katere so darovali povodom XI. glavne skupščine: gg. prof. Ziakowaky
2 K, kavarnar IKherle 9 K. M it ko A. po gosp. P. V. 1 K 44 vin. in PurtVlmski 56 vin. — Živeli rodoljubni darovalci m njih nasledniki I
23X22 ©J SlT7\kE© -
Dovje 11. avgusta. Triglavska koča „Slov. planinskega društva" se je sijajno otvorila. Sto udeležencev, moj njimi zastopniki Čehov in Hrvatov, tudi petnajst dam. Župnik Aljaž je kočo blagoslovil. Govorniki Kruleč, Mandelj, Bole, Aljaž in Stritof navdušeno govorili, pevci so ubrano prepevali Na vrhu Triglava je bilo hkrati šestdeset turistov. Vreme krasno, razgled diven. Govori in petje na vrhu. Bilo je pet fotografov.
Dunaj 11. avgusta. Nova državnozborska volitev namesto umrlega poslanca Kluna bode dne 29. septembra.
Dunaj 11. avgusta. Nuncij Taliani je semkaj prišel.
Atene 11, avgusta. Za gotovo se govori, da so ustaši proglasili zjedinjenje Kreće z Grško in imenovali začasno vlado, kateri je predsednik Volondakis Kosteros. Mej 31 v Auapolisu umorjenimi Kristijani je več štiri - in petletnih otrok. Štiri duhovnike so grozno raz-inesarili in potem žive Sežgali.
Tunis 11. avgusta Tukaj so našli to-vmiio za francoske bankovce. Stotisoč komadov bankovcev po   100  frankov  so zaplenili.
Novi York 11. avgusta. Tukaj je velikanska vročina, V petih dneh je umrlo 120 ljudij za BOlnčarico, danes zopet 26.
Narndno-gospodarsKe stvari.
Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani (Dalje), Zbornic i svetnik Kari Luckmann poroča o dopisu c. kr. deželnega predsedstva, ki naznanja, da je deželni zbor kranjski v svoji seji dne 8. februvarja t. I. sklenil nastopno resolucijo: „Visoka c kr. vlada se naprosi, da predloži državnemu zboiu zakonski nsčrt, po katerem ho dovolijo za obrtnostua podjetja, ki se t-kom 5 let na novo ustanove v aestu Ljubljani in katasterskih občinah Spodnja Š ška, Vodmat in Vič one davčno in pri-stoibinske olajšave, katero so so dovolite z zakonom z dne 10. BVgUtts 1895., drž. zak., štev 131, za okol š Trnta in katasteinko ohčmo Milje " C. kr. d» žolno predsedstvo želi zvedeti stališče, katero za-\z ma zto:ni a nasproti Baprosenim davčnim in pristojbinskim i laj lavam. Prosi torej, da se mu nasnani, kiteri o^rtnij^ki predmeti iu v koliki množini se razpečavajo osobito v Ljubljani in v okolici iu kateri te cd zunaj uvažajo Dalje, kateri prel-nieri se že iedelojsjo v Ljubljani in glede katerih hi bilo želeti m na to delati, di bi se izdelovali v Ljubljani in i jt ni okolci Prosi se tuli naznaniti, če ima in za katera obrtnottna podjetji <ma Ljubljana pogoje, da bi se mogla ta rasviti in katere olajšave |e eventuvi-lno dovoliti oiirfnostnini pod-j. tjem, ki bi ee na novo ustanovila in na ki.tere vrata podjetj hi se naj raztegnile te o'ajš.ive. Slod-Ojič se želi. da se sporo'i, ali je sol.di priporočati dovolitev takih olajšav in kiii'< i tin-aucijelen vpliv bi imele osobito   na že obstoječa podjetja. Predno
raamotrimo te točk*, tr-b.-» je poanati z*kon, o ka* t*retn je bil govor v kranjskem d žalnem zboru. Ta določa: Ceu 1 „Vladi ss daie oblast, da takim oiirtnostniji podMbam, katere s v času mej 1 dnem jsnnvarja I. in   31, dnem decembra 1900. I.
ni novo nitanove in v obrat spravijo v mestu tria Ikem, v njegovem okolišu ali v katasterski občini M . e. d ni-li v členu II. tegt zakona oznamenjene Ugodnosti glede na plačevanje davkov in pr stojbin, ako navedene podjetDB nameravajo narrjati take predmete, kateri se v kraljevinah in deželah, za-stopanth e državnem zboru, ali sploh še ne nare-j..jo .-i I i we pak narejajo samo w obsegu, ne vstre-aajočim danun gospodbraklm ras maram, in ako se ob j-dnem spozna, da je n-tinovitev teh nodjetb sploh v korist narodoma gospodarstva Člen II. Ugodnosti, ki jih je dodeliti morejo obsegati: a) prostost od kolkov in neposioiuth pristojbin za pogodbe o Ustanovitvi dmieb, ako se napravi delniška družba vender sa uo vstevši prvo izdato delnic in delniikih začamic in pa na trajno dobo najveći dvanajstih let za delniške kupone; naposled za pridobitve zemljišč: za namene obratovanja do časa, ko so prične obrat; b) prostost od dobitkarine, uvedene s cesarskim patentom z dne 15. decembra 1815, I. (pr. s. /. za ljubljansko gubernijo, III. dopolnilni k št. 22), in dohodarine, uvedene s cesarskim patentom z dne 29. oktobra 1849. 1. (drž. zak. štev. 439), in pa od vsak« ga državnega duvka, ki bi v bodoče utegnil stopiti na njeno mesto, izvzemši osebno dohodarino, na dobo dvanajstih let od časa, ko se obrat prične ; c) prostost od domarine glede mestnosti, neposredno namenjenih za obrat obrtnosti, ako niso vzete v najem, za isto trajno dobo.* (Dalje prih.)
— C. kr   avBtrijske državne železnice.
Od dne 12. avgusta se postajališče „Gaissulz" mej postajami Opponitz in (Jstadt-Vhhsitz krajevne železnice VVaidhofen ob Y.— Gross II dlonstein otvori za osebni in omejeni pratežni promet. Osebe in pratež odpravlja vlakovodja potom poznejšega plačila.
Iz ura<lnej?a lista.
iKVrftlturt »li ekieknfJvn« <tr«#b«m Antona Oblaka posestvo v Postopni  dno 14. ft-t gnita v Postojini.
Valentina S h jo vica zemljišča v Selu, cenjena 7K57 gld , dne 14. avgusta v Kamniku.
Janeza K umerja zemljiftče v Lukovkn, cenjeno 200.") gld , (v drugič) dne 14. avgusta v Trebnjem.
Janeza Lavrenč. ič,a posestvo v Vrbovem, cenjeno 63.r> gld., dne 14. nvgusta in 14. septembra v Ilirski Bistrici.
Jane/a Mavsar-a posestvo v Podpori, cenjeno 5126 pld. in 95 pld., dne 14. avpusta in 22. septembra v Velikih Lascah.
Josipa štetni)ergerja posestvo v Kuteževem. cenjeno 1100 pld., dne 17. avpusta in 18. septembra v Ilirski Bistrici.
Katarine FerjančiC posestvo v Sori, cenjeno 500 gld., dne 17  avpusta in 1 - *  septembra v Ljubljani.
Ivana Stične polovica posestva T Cvislarjih, cenjeno 432 gld., dne It*, avpusta in 16, septembra v Kočevju.
Ivane in Marjeto Rabuse posestvo na Hribu, cenj.no l.*!sl pbl. 9'i kr,, dne 11». avpusta in h2'.l. septembra v Kočevju.
14 o ii k ur m. Jožef Skorlj, trgovec v Lescah ; konkurse«* mase upravi'clj g. dr. Ivan Vilfan v Radovljici; konkursni komiHar okr. Hodnik g. Krnst Ker k v Radovljici. Shod upnikov dne 17. avgusta; terjatve je zglasiti do dne 7  septembra; likvidacijski dan 10. septembra.
l\«».crijii<- Nirrkc 8. avgusta. V Gradci:        89,     30,     73,     77, 13. Na Dunaj i:      87,     10,     20,     22, 1.
Meteorologično poročilo.
Avgust	Čas opazovanja	Stanje barometra v rum.	lempB-ratura v C	Vetrovi	Nebo	Mokhua v mm. v 84 arah
10.	9, zvečer	784 l	18 11	si. jzab.	skoro obi.	
11.	7. zjutraj	t:i4 6	iti-7	si. vzhod	oblačno	65
•	8, popol.	784*4	19 5	si. zahod	dež	
Srednja včerajšnja  temperatura  19 0",  sa 0*8' pod Dd' malom
XD^in.&.^l^\ borza
dne" 11 avgusta 1896
Mupt.i državni dolg v notah..... 101 gld. 60 kr.
Skupni državni dolg v srebrn    .... 101 f 60 „
Avstrijska zlata renta....... 123 f 66 »
'-. •   iajska kronska renta 4",     .... 101 , 20 a
Cir.ibita zlata renta 4°,,....... 198 „ 20
Ogerska kronska renta 41",    .       ... 99 ^ 45 ,
Av..r: o-ogerske bančne dtdmce 970 , — .
Kredita« delnico    ... ..... 260 . 25 ,
London vista.   .......... 119 , 70 .
Merniki drž. bankovci za 100 mark    .   . *>H , 67'/, ,
60 nr.ark............ i 1 , 73 ,
) frankov........... 9 , 60»/t ,
Italijanski bankovci........ »4 , 2"> ,
C. kr. cekini.......... s . 64
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja o bolezni in ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga in očeta, odnosno brata, svaka in stri j CA, gospoda
Lovro Belič-a
i/.ivkamo vsem prijateljem in znancem srčno za hvalo. Posebno se Se zahvaljujemo si pevskemu druitvn ..Ljubljana* za ganljivo petje. si. kovii-*ki zadrugi, pg. izvnsčekoin, vsi-m darovalcem krasnih vencev, ter vsem onim, kateri so dražeča rajucega spremili k poslednjemu počitku.
(9801)
Žalujoči ustali.
V stroki stavbinskih gradiv
delujoči (8789-9)
popotni
z dobrimi referencami se išče.
Več v upravniatMi ^Slovenskega Naroda".
SLAVNOSTI
25 letnice
narodne čitalnice v Staram trgu pri Ložu
katera bode
dne 22. in 23. avgusta 1.1.
--K*-
V/.porod:
1. Dne 22. avguida ob 9. uri z veter roirozov z bakljad ..
2. Po nvrozovu koncert na ćitalniAkem vrtu. 8    Dne 28. avgusta ob 5. uri zjutraj budnica.
4.   Dopoludne vzpr-jem doAlih drnfttev in gostov. 5   Ob 1. ur* popoludne banket.
0. FV banketu nlavnohtni gov r in izroditev nove društvene zastave po slavnostnem govorniku g. A nt. Koblarjn, državnemu poslanca i. t. d.
7. Po slavnostnem govoru petje. Poje domači či-talniAki zb r.
a) P. H. Sattner: „Za dom med bojni grom'.
Moški zbor.
h) P, II. Sattner: ..Opomin k petja". Mefian zbor.
o Mir. Vil bar   ,.Iilpa*'. Mo»k1 »bor
d) Aut. Nedved: ..Nan.v zvezda". Mešan zbor.
8. Po petju javna telovadba, i /.vaja si ljubljanski .S,kol*.
9. Po telovadbi prosta zabava s plesom
Pri slavnosti svira si. postoj luska godba i ii se ta slavno s t vrši ob vsakem vremenu v prostorih g*. Franjo Petsclie-ta v Starem trgal.
Vstopnina 20 kr. od osebe, kuvert k banketu 1 gld, 50 kr.
Udeleženci banketa naj blagovolijo udeležbo naznaniti vsaj do 18. avgusta čitalničnemu odboru ter priložiti zt.tsek ta banket (2800—1)
K obilni udel< 2bi vubi najuljudneje
odbor.
Vrt se odda v zakup.
Za Čas od di.e 2 5. Januvarja 1897 naprej se
odd* v zakup vrt, kateri se nahaja v varni iepi iu skoraj sredi mesta pri bili v LJubljani, Gradišče it. 16. Vrt
je prostran, ima povrs ne s.h ^est vrsr gredic dalje dva zidanu, s steklom krila gredičnjaka, zidan cvetličnjak in pa zidan rastlinjak, katera Oba mejita na v sredi mej njima se nahajajoče stanovanje a vrtnarja, obstoječe iz pritlične so' e  in kuhinj",   i/  pnstreSue sobe  in pa iz podzemeljske.
kleti, namenjene sa ihrambo.   v slednji se nahajata dve
ognjišči za cvetličr; ak, < ziroma /.a rasMnjak. VT omenjenem vrtu se izvršuje že dulgo vrsto let umetno in trgovinsko vi tnarstvo.
Zakupi o i o' ndbe IsroSajo so naj lastniku dr. Frana Munda • ovetnikn v Ljubljani. 9789—M
L
Ki?*
c<
li
c<
D 5
Lekarna Trnkoczy. Dunaj, V.
I"
i i
Mrčesni 5;
prašek
pristen.
steklenica stane 20 kraje, 10 steklenic 9 gld.
Dobiva se v (8569 8)
lekarni Trnk6czy
poleg* mestne hiše v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s poŠto.
4 t" z
I
b i
v I hO » ► i
o- I n ♦
N ♦
hI
Si
M,
8
|^     Lekarna Trnk6czy v Gradci
C. tr. fllatno ravpateljstvo avstr. drž. Zelenit, izvod iz voznega reda
■vel3a."vri.egr»        1. j-u-n-lja. IS©©.
NMtopno omenjeni prihajalui in orfh&Jilnl  ča«l  oanaAonl trt ■retlnJeevropNkeui čann. tl705>lfiai OdlitMl Im l.|til»l|i.n«> (juž. kol.). >
Ob 12. uri 5 min. po noči oaobni Tlak v Trbis, Ponta>bal, Heljak Oeloreo, Franaonafnit««, Ljubno, £ez SnUtlial t Anaiee, Tichl, Ginundan'' Kolnogni.l, i >Mii'in,  /.i'll na jeiorii, Inomoat, Stnjrr, Line, Dunaj r.r
Atnttetten. — Ob 0. uri lf. min. ajutraj meiani Tlak v Knuovje, Novo i-...-
— Ob 7. uri 10 min. ombni Tlak v Trbla, Pnutthel, IWIJ»k, Osloreo, Fran.' Bnnifeiitfi, lijubnu, Dunui HrUtlml t Solnourna, Sti-\ r, l.inc, HiidnjftTlui, Plienj, Marijin« vurc, Hrh, Franrof« Tare,  KarloTn v%rv., Prano, Ijipiko
A in»t..tti.ii na OunaJ. — Ob 1'1. uri TiA iniu popoliolue inniui.i vlak v KoOevje, Sorv mnito. — Ob II. uri Sli min. dopoluiluo onobni vlak v Trh|j Pontabul, llfltjak, Oelovoc, KranapnHfnvtn, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — (t,
4. uri popoludiif- o*obiii vl:.k v 'l'rliii, llnljak, Of.lovi'O. IJubtio, čr. H<\]t.. tbal v Bolnograil, tjeiid-Ouatniii, Zeli na Jna^ru, lunin, ..t, lireRena, Curlb, Oeusvo, Paria, St«>yr, I_>inc, Oinunden, Iaobl, BadtjavlM, Plaenj, M»i vare, Hcb, IV»in-ovn vara, Karlova »ur",  l'mi/n,  I.ii>ako, Dunaj Tla Am-■tetttiu. — Ob 0. uri .m min. iTotur innAani Tlak t Knievje, Novo inaito,
— Ob 7. uri 44 min. avaćvr oaobrii Tlak v Iieno«-ni«<l. — Vrbu trs«* ob IS. uri 39 min. popoltniii« Tiakn neduljo in praznik v I.nn Illnil.
I'i'llioil  V   I.Jul.l f kdo   JUŽ. kol.). Ob A. uri fi'J min. ajutraj  oiobul vlak a Dunaja vla Ainatotten.
5. .hi. ini >li>, ItruKaiiL'a, Inomoat«, Zolla na jeneru,  l.< i. i < laatrinu. I.; StcTi-n, O.Dundana, [aclila, Auiaena, l.jubiia, OoloTon,  Itnljaka, Franz«n». foat«, Trbiaa. — Ob H. uri zjutraj urnimi Tlak ia l.aao-lllada. —- Ob 8. ur) 10 min   ljutraj mr4ani Tlak la KoćOTJa, Novska meata. — Ob 11. uri -Jr, min. dopoluili.p oiobui  vlak a Dunajit  via Amitnttan,  Lipikena,  l'r , KrauooTlh varov, Karlovili varov, Urba, Marijinih Turov, Plauja, Mul vii', Bolnognut«, niuoa, St. >r,»,  Pariza, Oanev«, Curilin, Hreffanca, Ino-moita, /lOln na Jezeru, I^nd-Oaiteiua, I^jubna, Cnlovca, I'ontabla, 'I r
— Ob 3. uri 3'1 min. popolinlua mtiianl  vlak ia Kočevja,  Nuipk.i meata.
— Ob 4. uri r>r> min. popoludue ozohni vlak a Dunaja, Ljubita, Uelathtla, Heljaka, Celovca,  Kranzenafeate, Pontabla,  Trbiia   — Ob H. uri S6 min. uniT mnianl Tlak ia K.i.uvj«, NoTe^a nteata. — Oh n. uri 4 min. r%. oiobul Tlak * Dunaja j.reko Amitettaua, iz I.ipiija, Prafte, Kraiicovib varov, Karlovih varov,  Heba,   Marijinih  varov, Plznja, Itudujavia, Holnofrraila
I. mlina, Heljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. — Vrhu totfa ob 10. ari 3* min. rvo.  r vsako nodeljo in praznik Ia I..■«•■<• lile,I i
Otlli4»«l 1» l.jiil>l,Hn«* (dri, kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 93 min. ajutrai, oh a. uri IS min. popoludne, ob s. uri dO min. zvečer, ob 10. uri min. zvoier. (1'onlednji vlak le ob nedeljah in praznikih )
l*rtlnnl v lj|ulal)iaiii»   drž. kol.) iz Kamnika.
Ob 8. uri i« min. zjutraj, ob lt< uri Ki min. dopoludne, ob 0. url SO min. avečer, ob 9. uri 6(S min. avecer. (Poslednji Tlak le ob nedeljah lu praauikih )
Trgovski pomočnik
ee vzprejme takoj pod ugodnimi pogoji v špe cpriJHko prodajalnico v Ljubljani. — Vtfi h« izv» pri DpravniAtvu .Slovenskoga Naroda*. (9809—1)
Bili ioS lipi
se priporočam za zgradbo novih pekovskih pedlj ls. is popravljanje etarlh pedlj.
Povpraša naj se v Stadentovsklh ulloah It. 11,
II. nadstropje, ilun 17    18, (8787—It
Odda se s 1. novembrom letos
stanovanje
obstoječo iz 3 sob z vsemi pritiklinnmi v hini liroftiNU« iiti<a4» hI. I. — Natanoneje i/.vo se ondi v {jroMtilsti .,1'ri l^iiisl'*. (2799—1)
Postranski zaslužek
lf>0—°<H) f;|ii  mesečno za osohe vseli  poklicnih vrst, ki se  liote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponndbe na ..Hauptstadtlsoho Wochsolstubou Oesollsoh&ft Adler & Oomp., Budapost '. :v.*JM-1«>>
T7" I-Znežjem dvorcu
Ke |»i'«mIu|js « siikos i>lua
opeka, železnina,
okna. vrata itd.
Več se polavi na lici mesta ali pa pri lastniku Va lontlnu Aooetto, Trnovski pristan it. 14. (8778-8)
S
odpravi v 7 dneh popolnoma (2H77-h)
dr. € liriN,«ll'-»t  izborni neškodljivi
Ambra-crčmc
i    • lOfO  učinkujoče sredstvo proti pegam in . ., .       , ,•• polti. 1'ristno v zeleno zaprčalenili izvirnih stekisnioah j»o ho novo. ima na prodaj ,]<>»•. Mn.vr.|ii I«<>l4(ti-nn v I J|nt>» inu i.
priporoča po nizki coni
»Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Zdravilišče Toplice
na IZr3.inLjsl5:er^L-
Dolenjske železnice postaja Straža.
Akratotei uia z 'JS H je posolmo za pitje ni kopanje pripravna iu uspešno
delajoč u pn protlnu, trganju, lsobias, m>viaif;ijl. kožnih in ženskih boleznih. Kopalni baslnl  ln poroelanove banje.   Udobno opravljene sobe za tnjoe, lgrralne ln družblnske sobe. V najbližji okolioi senčnata sprehajalliča in l^rallBča. Ibdiru ||| fflirilta rrsliu i* 11 <> IJII.
Sezona od dne 1. maja do dne 1. oktobra.
Prospekte in razjasnila dajo zastonj
(9886—7) kopališka uprava.
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč).
MnogO preskufieno StveleTaluo in 4»Wr*'|»<«4*»nlu«» Mre4l»»tvo po leAklli im-|mii Hi, lrn|iilli  i* # ia Ia itd. — Najbolje sb je ohneH.l pri vseh vnanjih boKv.nili, kakor: protlua, rv\iiiMtiOnfiu otr|iii4-i»|n, avICju in preteicnciiju Sil itd. 4 v»M Mtekleniti M //Iti. Z.i kr.
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
Preskuften pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konjlli. k«»v«-iIi li, otfMti, pr4'Ml»"ili itd., če »«'4>4*|4»  |esil,  če st I »»Im»   i»r.- lin« i Ja|«», izvrstno Varovalno sredstvo proti  u ulitim I»«»1«'buI iti.
4 ena xa%itku S,i kr. (1U24—90)
sjjpjfjr Premcvano. — Mnogobrojna pismena priznanja.
Doblvn se v v.akl I.U.tini. (alavua smIokk pri |*-«llu«>m U«lel4»Vsslel|u
2C.TXTolf-"CL, lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Pazi naj se na varstveno znamko. — ltHmpo*ll|st> »e vsak. «l»u po po*tl.
Jlldajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i.
Laatnina in tisk „Narodne Tiskarne".