I ¦ppilflil ^L.. St. 60. V Gorici, 14. decembra 1888. Tedaj „SoLa" izbajA vsak petek in velja oposti prejemana ali * ftorici na -)om dnSiljana: Vt>e \vu>.....f. i.M Pol ietn .......->.2< Cetvrt leta . . . . ,. 1 10 Pri oznanilih in tako tudi pt*i „pom Innicah" se ptaciije za navadno tristnp. no vrsto: 8 kr. Lc se tiska 1 krai 7 „ „ „ „ 2 „ « » „ „ ., 3 „ Za refte 6rko po prostoru. SOČA Posamozno Stevilke se dobivajb jo. 8 kr. v to'bakaniicah na Starora trgw in v Nanski uiici in v prodajalnici Or.'' Lilcaija v ScmeniSkih uljcnh h. St. 10. -Dopisi naj so poMljajo uredniStruV Via Me'rcato 12, narocniha pa oprav-' niitvti i,So5e«S Via Seminarid fit. 10," Rokopisi sc ne vra&ajo^ dopisi naj so blagoroljuo irauknjcjo, — Delalccsi in drugint Hoprpniesjmiu bi? riaro&iiria zniia, akose itjt'.ase pri oprwniatvn. JOSIP GORUP, slovenski rodoJjuE Plemeoifc je boj, katerega bije narod slovenski za svoj obstoj, za bvojo narodnost. Majhen in iibek jo nas narod po Stevilu, po imetji in po uplivu v krogih, ki imajo v rokah ? Ano in Skarje ; all zani-raiv in prikupljiv jo po svoji pohlevnosti, delavaosti, iramvni nadarjenosti in pri memo visoki izbbraz>nosti. NaS narod je podjeten, izobrazljiv in sprejetnljiv za vse dobro. V tem ticl podloga njegovi vztrajnosti v neennkem boji za narodne pravice in goiovost bolj S»h dnij v vsaktertm oz'tru. Narod naS p. sprejem'jiv za idejaie in gorefi ter neutrudljiv v borbi za vzvi-Sene duSovne zaklade. Narodna zavost rau je priro-jfna in treba je le majhoQ iakriee, da vzplnmti v mogocon pin in on domoijubja in rodoljubja. Te iakrice cuvali so mu do zadnjih let oznanovalei najviSjih in najblagodejoiiih idejalov. Zuoanje rnzmere od leta 1846 naprej uplivale so jako ugodao, da ata se na* rodtia zavo3t in narodni ponos dramiln, krepila in vzdrievala, da ata daodanes rafcSitjena in ukorenjena po meatih in selih mile nam slovenske domovine. Z'istonj so eedanji oapori naSih zakietih so7ra2uikov, da bl v nas zamorili ono sladko 6ufc, ki nam je dana od Bnga, katero brahijo in varujejo sebi z nnjveejo ¦krbjo. NaSi duhovi so razavetljeni, na§e JuSe zbu-jene; spoznali smo vrednost neprecenljivih idejalov, prepricani smo o nemrjocnosti duhov, o veSnem 2iv-ljenji; zito se borimo pogumno iu broz strabu za uaSe duSevno zaklade, kcr vemo, da si jih pribonmo, alt pa da bomo uzivali plafiilo poStencgn, pravi6tiega boia z-\ narodae svetinje. To spozuanje in to pre pricanje dajo nam pogutn, da se ustavijamo lazi in krivici, naj pride odko«ler koli in naj noai kateri koli pc&it, straSJo ali Senio. Usiiujo se od raznih stranij tak boj ; in kakor ga narod slovenski oi iskal nikoli, tako se g.i ne bo nikoli bal. Zastonj so napori uasih sovrazaikov, da bi v nas zamorili dut pravice in rosnice, Lut postavuosti in pokocsoine do Najvisjega, 6ut pouoaa in spoSto-vaiija saaiega sobe; ali raalo uspeha imajo tudi na§i adihi, proSaje in piiinzV;, s katcrimi smo misMH pribiiiati se svojiux idejalom z neaarodno pomi»6jo. Ta up nam je do fcdaj malo prioeael; ostala nam je pa delnvna dlao, bister am, ki nam ga je B»g po-daril, in ljubeSe arce, ki objouia doraovino ii narod z najiakrenejsirai duti. Bog in sre6a juna§ka — pod modro ustavo avstrijsko — mora biti naS rek; iz sebe morarao p!icakov.iti pomoci, v sebi moramo Btavljuti temelj nerazruSijivi narodovi sre6i. Co bomo LISTEK. Jo&ipu Gorupu v zahvalo za velikanske ustanove. In bldgosloT in kletev spava v zlati, Zii dub in dobri v njem imd avoj atan, Zdaj to, zdaj oni zna iz njega vstati, Ko se LIoveska ga dotakne dlan; Ce v roki sli zakladi so bogsti, Le zlo iz njih se porodi na dan, A v roki plemeniti data ruda NebeSka dobrodejstva v.^tvarja 2uda. Proslavljen moS, ki je src6 cntftce In toka blaga vzviSen kras njeg6v, Ki s trudov plodom ziatim, z ddii svcce Nf«d brate bedne siplje b!ago^!6v, Ei skrbno rane jim celi skelede, Bo lep§ih dnf odpira pot jim nov, Ki jim proavete soln<$oi srit priziga, Iz praba jib na mesta iostna clviga J taki, kakerine nas narod potrebuje in zabteva. potent je narodni spas gotov, narodno prasanje re&eno in Siovenci bomo zavzimali castno meato, katero nam pristoja med mnogimi narodi Sirne Avstrije. To se nam je zdelo potrebno povodati, ako hoeeino vredno ozna^itt velikcdusni dar veletr^oa in bogatina J o s i p a G o r u p a, podetjen slovenskemu narodu. T moz ima v resoici na sebi vse make najboljega in naj&stejsega rodoljuba, najplemenitej. Sega sina matere Slovenije. Erepko telo in bister urn, delavna dlan in sreca juoaSka nasula ata ma v narocjo zlata in srebr.i, da je lahko meri in no Stejc. Kot bogatiiiu odprta so ma vrata med vse narode in v visoka drufitra, kakerSnih ne nabajamo med Siovenci, katera so v2e marsikoga zapeljala, da je pozabil 8vnj rod tor pristel se kot vcepljeneo. tujemu narodu. Pri Jcsipa Gorupu pa ni tako. Yedno je ostal nepogaSen in nepomanjsan ogenj ljubezni do naroda in do domovine v njegovem srci. In ko je dospel mo2 na vrhuuee srefie, veljave in mofir, pri-znava se v svojem lesku iu v svoji dru^ini kot ver-nega Slovenca ter je polo2il na oltar domcvine dar, kakersnega Siovenci nismo Se videli. In da bi se pokazal v vsem popolnega Slovenca, podolil je ta dar v spomin gtiridesetletnega vladanja presvitlega cesarfa Frana Josipa I., da javno spriSuje, kako je s Ziatim rodoljubjem v Slovencib zdnizona najzre-stejSa udanost do vlada-rja in Co avstrijsko drzave. Joaip Gorup je ponos slovenskega naroda; a ob eneni pricevalec, da narod si mora pomagati iz sebe, ter ufiitelj, kako naj se to godi. Svoje mo5i in svoje itnotjc naj vsakdo rabi ne le za se, ternveS tudi za narod v tisti meri, ki j« mogofia, iu tedaj se reSimo bede, nevednosti, odvianosti, sluznosti ter bomo prost narod po mt§ljenji in ftvljenji pod krili dvoglavega avstrij*kega orla. Slava mozu, ki 6isla in ljubi svoj narod, dasi. je po svojem imetji vzvisen nad na§e kroge. Slava dobrotoiku, ki je od vplikega premoSenja podaril velik, kraljevski dar svojim bednim bratom. Slava in ve6tn spomin uzoru vztrajnega, delavnega in vne-tega rodoljuba. Slava in hvala pa tudi vsem njego-vim po3oemalcem 1 Drzavni udai zavodi v Gorici. V Avstiiji prisvoiila si je drfcava zakonoiajstvo o vseh Solah, od otroSkega vita do vseudili86a, od obrtne do umetaijske Sole, ter sili vse drzavljane, Tak moi si Til Ti silno res veliko Polozil si domovju na oltar, NeStetim krasno si podal priliko, Da duh proSine jim proavete iar; S tern §irii sam med narodom omiko Ter dvigaS eveto domovinsko stvar, Oj, blagoslovljena Ti r6ka zlata, Ki k Mi, k sreii nam odklepa vrata! * Zgubf pao moogtkaj se v tasov tiri, A velik blagi din 2ivf vselej, Iz roda v rod se plod mnoLf mu, Siri, Iz roda v rod deli dobrot brez mej ; Dubrote te pa novim spot so viri, Ki ve6 in vecjih porode poznej; A kdor je bil dobroti prvej 66e, Ta vstviril je posrcdno vse bodoie. * * Tako Tvoj cin brezmejne res xaslugo Iz veka v vek bo i<\ in ?e mno?il, Kot rekam s potjo Sirijo se struge, Blagost bo vedno v SirSo kroge lil; Ti, ki vzgojiS jih Ti, vzgoje pa druge, Gojitelj prvi vsem pa Ti si bil, — In plddov teh ves rod bo nas delezen! • Kako nai rod naj Ti ne bo bvalefec?! ki so za Solo sposobni, naj obiskujejo vsaj ljudsko Solo. Visoke in srednje Sole pridrzala je dr^ava iz-recno in neposredno avojema uplivu in vodBtvu, za Ijudske Sole izdala je postavo o naeelih, po katerib se imajo osnovati in ravnati; plaievacjo u&teljev in vso giuotno skrb za Ijudske Sole pripustila je dezcl-nemu zakonodajstvu. Poscbo si je Se pridrzala pra-vico, ustanoviti in voditi u5ne zavode, v katerin se vzgojujejo Ijad^ki ufiitelji in ufiiteljiee, ter deSke in dekliSke vadnice, ki so i ujimi v zvezi. Velik aparat strokovnjakov, ucenjakov, vgojevalcev, nadzornikov, svotovalcev, pisateljev, modrijanov, nairtarjev in slicnih mo% ter obSirna drzavna blagajnica je dr2avi na ra/polago pri izvrSevaoji Solske poBtave, pri osnovi, sodstvu in vzdr^evanji onih u6nih zavodov, katera ti je dizava sebi pridrzala. Prifiakovati bi bilo torej po pravici, da drzavni u6ni zavodi bodo uzorni, od-govarjojoi5t reerr. zahtovam, katere sme glede njih staviti vzgojeslovje in zdrava pamet. Odvetnik dr. Lovisoni pa dokazuje v St. 147. letosnjega ^Cor-riere di Gorizia", da goriSko uLiteljiS6e in & njim zdruzena dekl Ska (in deSka) vadniea ne zadoatujeta vsem pravicniro tirjatvam a pedagogiSkega in meto-diokega stali56a. Svojega mnenja o tej stvari si ne upamo izic6i, ker se bojimo, da pridemo z driavnim pravdnikom navskrii. Drzavna Daprp.ve se pafc* smejo hvaliti, ali grajati jib je nevarno, ker je cloveku nejuiistu tozko razlociti, kje ueha izraievaoje svojega mnenja, ki je po drzavni postavi dovoljeno vsakemu drzavljat.u, in kje za5ne zanicevanje in smeSenje vladnih naprav, ki je strogo prepoved&no. Da bi se ogniii tej nevarnosti, bocemo posneli besede omenje-nega pisatnlja, ki so srecoo prestale tebtnieo drzav-nega pravdniStva. Pisatelj pravi, da na Ijiibb nekemu visokema gostu iz severnih krajev se je ustaoovila v Godci pred led c. k. drSavna dekliSka sola z neraSkim uc-nim jezikom. Potem se je preneslo c. k. iztbrazeva-liSce za ucitelje iz Gorice v Koper, v Gorici se je pa ustanovilo c. k. izobra2evaliS6o za u5iteljice z italijanskim in siovenakim oddolkom, kateremu se je priklopila kot c. k. dekliSka vadniea c. k. nemSka dekliSka Sola z ene strani in ko» c. k. deSKa vadniea e. k. nemSka deska Sola z drugc sfr-ani. Ker so so vpisovali in se vpisujejo v o. k. deSko in dekliSko vadnico slovenski iu itaiijanski otrooi, ni bdo mogifie vzdrzati nemSki kot ucni jezik v prvem in drugem razredu teb vadnic ter se je uvedel v teh razrcdin na dekliSki Soli utrakviatidni pouk, to je v isti sobi pri istih otrooih uLi se pol ure v aloveuBkem, pol ure v italijanakem jeziku, dokler se Sest-in sedem-letne deklice v dveh letih ne naudijo toliko nemSCi- NavduSenje ves narod nas preSinja In sre etotisoi kli5e Ti naprot: „0 srofna bodi siedoja Ti stopinja, Povsod nebeSki Cuvaj Te Gospdd, Na Te naj shdnja vaiplje se blaginja, Ki rddu toliko delfS dobrdt, Nad domom Tvojim angelj srefie bivaj, Na T6, na Tvoje blagoslov razlivaj !* In ta moj spevP.. te v glasih skromno slika, Kar c u t i roda vsak hvaleini sin, On ne priavaja slave si glasnika, Ki naj bi vvekovitil Tvoj spomin: Glasnika treba nl Ti, ne pomnika, Pomnik Ti vecen bo — Tvoj slavni 6inl Na vek ostane Tvoje blago d e 1 b, Na vrke bode Ti i m e slovelo! s. gregor6i6. .dS&fa- no, da ae jim more v tretjem razredn podajtU pouk oamo a pomoSjo nemikega jezika, mad tern ko o-staneta de&lna jezika neobvezna predmeta za de-Seine otroke. Tako ae uci daljo do petega razrtda, oziroraa do osmega Solskega lata. Ko stopijo dekleta na mfiiteijiSce, sliiijo veemo predmetov v materoem jezika; le nemScmo, petje, risanje, piaanje, telosadbo ufiijo ae a pomoejo nemskega jezika. V drugem teeaji pride nemSflina tudi za vzgojeslovje, pozneje tudi aa metodiko in slednjiL za zgodovino t cetrlem teeaji. Zrelostni izpit in izpit za uclteljsko epoaobnost dela ae pa v materoem jezika tudi *a tiate predmrte, ka« tere so ae nolle t nemskem jesriku. To ao le gtavne toike one metode, ki je uve-dona t tukajsnjom fenakem icobrazevaliici in i njini zdruzeni ,vadnici.a Nataucno opisovanja teh in S« drugib razmer zapeljalo bi naa predaleS. Tt podatki naj zadostujejo onim, ki nmejo vzgojo Hi pouk, k morejo aoditi, kako ae ujemajo na imunoyanih dr-zavnih zavodih obatojece razmere a pravili zdravc pedagogike, kakersua je najbrie predpiaana tudi na-Sim uftiteljiSeera. Dr. Lovisoni ae obraLa na krogo, kateri imajo pri tern beaedo, ter jih za»otuje, n«j po-magajo. Radi pridroiujeroo v tem oziru tudi mi svoj glas; ali opomniti nioramo, da bo kateri koti glaa glaa upijocega v pnScavi brez najmanjej:a vspeha, dokler bodo veljala drzavnim zavodom kot podI«ga p o 1 i t i-cna in ne pedagogi&ka uaeela. Politidni razgled. Drzavni zbor imel je o novi voja§ki po-stavi le kratko splosno razpravo. Poslanec Ple-ner je poudarja!, da levica bo glasovala za novi zakon, ker bo mocnejia bojna sila v korist zvezi med Avstrijo in Nemfiijo. Dr. Rieger je poudarjal koristi take zveze ter zavra&al sumni-fcenja o politicnem panslavizmu med avstrijski-mi Siovani. Poslanec Derschatta nastcval je mnoga in tczka bremcnn, katera navali nova postava avstrijskim narodom. Dr. Grgr je izja-vil, da ma ni ni6 na zvezi z Nemcijo, ter da Mladocehi dovolijo vcjake le ccsarju in drzavi brez ozira ua drzavne zaveznike ali na sedanje ministcrstvo. Domobranski minister je trdil, da za vojastvo ne velja jezikovno prasanje, da tu veija le;oz?r na drzavuo korist in varnost. Ge-neralni govornik z levice je bil Bareuther, z desnice pa Javorski. Po govoru poroSevalca grofa Kinskega pre§la je zbornica v nadrobno razpravo te postave. Pri § 1. ki dolocuje splosno voja§kc dolznost v Avstriji, govoril jc mia-doSe&ki poslanec Yasaty ter priporocal, naj bi se Avstrija pogodila s Rusijo, ki je leta 1848 akrotila drzavne npornike, ter naj bi. si mir-nim potom dolocile koristi obeh drzav na bal-kanskem poluotcko. Dr. vifcez Tonkli to2?l je v badgetnem od-seku, da sodnijska poslopja v Trstu in 7 Gorici so slaba- ter da v slovenskih pokrajinah, posebe §e v Primorji, v Istri, Trstu in v Gorici se vrSijo povotne sodnije s pomocjo tolmatev, in je tirjal, naj niinisterstvo v tej zadevi pomaga. Minister ni obe&al posebna -pomefo, a zatrdil je splcSno, da rou ho la zadera v skrbi. Dr. Ladialav Rieger, voditelj deSkega naro-da od leta 1843 naprej, praznoval je 90. t. m. v Pragi sedcmdesetletcico iivljenja. Poklonili so se ma zastopniki mesta, raznib drustev in za-vodov. Minister Taaffe cestital ma je pismeno; narod izrocii mu je [narodni dar 100.000 gold. Kazimir vitez Groholski, nacelnlk poljskega kluba in jako uplivec moL, ki je veliko storil, da sta v prijazuih odnosajih poljski in 6e§ki klub v dr&ivnem zbora, nmrl je v Opatiji v Istri v 73. leta svojega ^ivljenja, Vecen mn spomin. Dopisi. ^ \Z Bolca 2. decembra. — Prvi dan d^cembra bii je za BoISko ob^ino in faro dan preerfae radoati in ob&iega reselja, kajti ta dau praanovala se jo slavnost ? epomin gtiridcsetlatnice vladaaja Nj^govega Veli^anatva, nasega preavitlega casarja. Koniij je v petek popolndne tretja ura odbila, zaaliai ae sloveano pntrkovanje zvonov, spremljevano z gromenjem to-riCev, ki ao naznanjali v okolioi, po kateri se je po-kanje rwlogalo, p.i6etek viaoke slarnosti. lato po-^vljalo *« je o mraku tiaiega doe in ob zorf ua- atopnega. Raz §nlo ate vihrali dve velikaoaki zastavi, cesaraka in deielna j prav tek6 tadi raz druge vecjo hifie. Pri tem pogleda raoralo 8e je V8akemu 8rce topiti od radoati. Nekoliko pred deveto uro zjutraj zberc se sol- ! ska mladina tnkajSoje 6veterorazrednice, ae 8vojim j u^iteljatvom na ceta, vai tukajSoji uradaiki, duhov-atvo, zupanstvo, vaa druSlva in veliko drugih obiSa-nov v proatornej sobi L razreda, ki je bila za ta dan kaj kraano ozatjSaaa a ce arakimi zaatavami, z venci, cvetioami in zeleujem, d.i bi priaostvovuli blagoslov-Ijeujn dolakc zastave, kateia 83 je ouiislila a proatimi darovi v trajni apomin Stiiidese'tletucga slavuega via-danja oeaarjevega. Ztto pa tudi atoji z zlatimi cYkanv na drnem traku zaa»vc: »V spomin Fraaca Jozefa I. 1848 • 1S8S% na tamenem pa : nVa* za vero, dom in eo-arja1*. Z;.-»tavo knaitu pol.g toh dvoh Sa drug* dva trakova. b-»l in rud S, in v aredi zistave umetni pod »bi sv. Afojzij^ pa Au-jela varha. Z rno beaedo, d,li je um^tuoy i««r s'a-ie 103 gl. 20 kr. fzdelal jo je Jmez Hoi.dl na Dunaji (I. Stefanapktz). Ponosua Mne biti to ej B Uka a»li ua njo, tem bolj, ker ae je napraviia in bl.ig.'slovih prav o tej redki alavnosti. kutero raalokje poro je preBlabo, da bi opisalo uti8, ki g* je napra J vil ta alavnoatiii govor na pridujoce. Ko konfii pre-dasti'i gospod. dekan sv«»j govor, zapeli ao Soiarji navduSono ceuarsko himno. To jo bil pnzor, p;i ka-terem si videl r->siti marsikatero oko uavzofiih po-sluaalcev arcne radcati. Se vocji plumen oavduSono.iti je zaplapolal po zdravici, kat.-ro jo naptavil g. dekan Nj. Volicauetvu, ko ae je odpela cesaraka hirana. Kakor iz enega grla zaoiil je trikratui Bziviou. Yzlic tomu, d.i mm je doz zelo n;ig;ijal, korakali so Solarji ponoano za svojim zaatavonbsoem proti farni cerkvi; za njimi vsn tukajSnje korporacije in obfiiu-atvo, da bi i^prosili pri sloveani sv. ma§i slavnemu Habsburzanu bozji blagostov. Ceikev bila je natlaiena, kakor ob najveCjik praznikib. — V iatem rcdu vroe | se vae zopet v aoloy kjor 80 je pridel izvrSevati drugi I del vsporeda. Naatopi g>spod nalu&telj, pnzirari pn-iujofie, ter opomni, da zaraiJi kratkoga easa ne bode drial svojega n^meajer.ega govora, ker je itak g. dekan ob§irno in stvarao vae povedat, da na ostaja : kaj vec" pridjati. Veli jia ucencu IV. razreda, d«kla- : raovati sUvoapev iz ntskrn:'1» ki gi j.1 zloiil pre-svitlemu vladarju BkraSki samotu *. Daklamo-val ga je tako naravno, ivo io ginijivo, d«t je vae oearal Na to so mladi in stari klicali navdu5«no wz:vio* uas^mu ceaarju. Tema aleJila je zopet velid-iafcta. cesa-ska himna. Sedaj pride na vrsto drug Solarfiek, ki je de-klamoval peaem „SoIaka zastava^ tak6 dobro kakor prvi. Zi tu deklamacijo, ki izrazi goreco ljnbezen do Bog*, roditeJjev, uciteljev, doma in cesarja, prilfgala ae je kaj lepo 2ivo zapeta pesera ^Pobtatinaija4. Uplivdle so raaogoCno poaebno one besede: „Da srce zveato, kakor zdaj, ostalo bode vekomaj*. — Ko je to koncalo, nastopite dve ucenki fa oadaljevalneg* teCaja ter mojatersko deklamujete em n Avstrija moja*, druga „Domovina". Tndi oni ieli ate obdao priznanje in pobvalo. ^ K sklepu zapoje ae Se pri^tavek k ce-aarski pesmi. Ko se to todpoje, zagrorai zopet tri-kratni: Slava t Veselje sreLne mladiae popne 8e pa do verhunoa, ko jim uditelji jamejo deliti spominske kajiziee „Na5 ceaartt, ki sta jih darovala si. o. k. okrajni in krajni Solki svet ter kolade in jabolka, ki jih je preakibela blagodoina gospa T. J. Hvala lepa vaem! Bog Vam pladaj! Tem povodom zasadilo je naUe eastito zupanstva na glavnem trgu pri vodnjaku »coaarsko iipo", ki naj naa yedno spominja, kak6 mebko in dobrotljivo je oeaarjevo sree, enako njenomn leau ia dobrodtj- nemn ovetju. Tudi je skK'nilo nasaditi lep drevored od Bolca proti Klozam in napraviti lep park (vrt I z drevjem za sprehajanje). To dalo, kakor jo gospod I 2upan zatrdij, prijine se hitro, ko naatopi vgodno I vreme. I Se ve, da pri takej prilozaoati ne ame izostati I slavnostni banket, katerog.i je priredil nai g. postar. I UdeIe2ilo se ga je vISko razurn.ii5tvo. Ko so se I napoloili kozarci peneftogi fiarapanjca, povzdigne go-I epod zupan avojo caio ter nap»je naSemu preavitlemu j fieaarju, na kar jc odmeval gromoviti Bz;vio" !4 I Pri odhodu navdajal je vae en duh, ena raise! I in eaa ialja, uamrec: I Bog ohrani mnoga leta I Nam so Franca Jozefa I \l Pulja, due 9. docembra 1883. — g&italnico »mio fade! je bud udtroe; dpe 3, t, m. Jpreraioul jo po malodaevnej bolczni tukajSnji c. k. davkaraki ad-junkt ali priatav gosp. Ivan K u r i n 6 i 6 v uajlepsi 8Voji dobi. Nepozabni pokojaik bil je blagajaik Pulj-ake Citalnioe, — in kakSen blagajnik I —• druStvo aase ga Se niiraelo in'ga — bojirao ao — ne bo i-raelo z lepa tako§aega. ^Uo3t po milem nam drugu in prijatelju je ob6a; posIavljajo5im se od njega za vedao kroila so se erca v trpkej boleati nam vaem, ki smo poznali drazega ranjcega izboraa svojstva, du-Sno miliuo, blago sree in brezpiimemo, skoro da. pre-tirano akromuoat. Nikdar ti ni ailil na povrSje; v naj/.adnjem koti6ku sed I je uavaduo, ko smo mi be-8edovab in otrcsili se kacega 8ituega pota ; bil pa je prvi, ko je bilo treba kaj storiti. Rodko kodaj je govoril v vecji druzbi, le tcdaj, ko smo ai toztii o iteduvenib krivieah, ki ao gode na-odu naaemu, o brezvtistnosti protivne nam atranke; o grdem, v nafio narodno pogubo preradunjenem nasilstvu, tedaj vzki* polo je tudi v njegivi, sioer angeljdko mirni dusi >in vzkUknil jo:Slovenakamati mejerodila, rojatva tega avojegane za ta j i rn nikdar in nikoli, naj pride 2-e kar-kol i hoc'e! KurioCiC se ti ni kazal nikdar zaijeuega, ako mu je tudikdorekel v nrmwitaujiej vzburjeaosti kak6 zaljivo, omvuo beaedo. Kaj zaljenegaPl On, blaga dula ta, pniel je sam proao6 k tebi t sne^ smeS biti bud, bodimo dobri mod aabo I * In rea, ni ga irael aovra2nika. SpoStovalo, lju-bilo, dialalo ga je vse. Ogromna vdeieiba pri pogrebu prifiala nam je jaaoo o tem. V aprevodu videli smo celo vrsto najzag. izent>j&h aa§ih protivnikov; dru^tvo veteraucev z godbo avojo skaza'o je pokojniku zad-njo cast. 6ita!niea po'o^ila je na rakov krasen ve-uec a trakovi v narodaih barvah. Bozja volja je bila, da ai nas tako naglo ncna-dotna zapuatil, ali cuj naSo prisego: Ohraniti ti ho6e-nio biag hvaleien aponiin, ijubiti kofiemo nearecni rod avoj isto tuko gore^e, kikor ai ga ljubil Til Ti pa, ki stojiS pred najviijim aodnikom, inoli Vaogamo* go{:nega, da v svoji neakon^ni dobroti prepodi gr.io oblake. ki pokrivajo naroduo na§e nebo, 4da posijejo slednjid tudi na ljubljeno zemljo alo/ensko blagoddjni 2irki narodoe sre6e in zadovoljstva narodnega. Colic, IZ St. Martina v Brdih 12. dec. - Dae 2t). novcmbra bilo je v tukajsuji fiolski aobi kraetij«kit pndavanjp, katcro jo imol potovalni u6it^j gk Aioj* zij Coti6, poalau od jprealavneg.i o. kr. namestnijtva. Govoril je o uinnom klota stvu, katero je zalibog tu io fl'i nizki atopinji. Ljudatva ae je bilo zbralo pre-cejsnje itevilo, in je ludi pasljivo poaluialo govornika, ki je skua .1, kolikor mogoce z lahko umevnimi be-se.larni omogooiti, da ga jo ljudatvo razumelo, ter je rabii v ta uamen tudi ujemu zaane domafe izraze. — Predavaojo je trnj.ilo blizu 2 uri. Govornik nam je razlozil, kako pripraviti poaodo zi vino, iu napake, ki vzt-o5ajo, da dobi vino slab duh in okua, o potre-bi, Lasu iu naeinu za pretakanje vina, oinenil je no-katere bolezni, ki izvirajo iz neumoega kletarstvi, kojih se lahko vsak ogae, ako ae drzi potrebnih pra-vil. — I/brau jo bil tedaj predmet, ki je najpotreb-niSi za aa§e ljudatvo v Brdih, kateremu je giavui pridelek vino, ki pa potrebuje pravilnega oskrbova-nja, da so lahko spravi v denar. Ker je ora injeui gospod videl, ko je priSel v vos, da ni gnojnih jam, ampak da lezi gnoj nakopicou po ulicah, od kojega ae najboljse snovi tzgubljajo, govoril je tudi o gnoju. poudarjal vaZnoat guoja, na-vajal, kaka ikod-ije, ako ae zgubi goojniea, v knjej so najva2aiie tvanrie za kmsttjstvo, ia priporodat, naj ai kmetje napravljajo gnojatoe, t«r povedal, k^ke morajo biti, da ae gnoj chr&ni dober. Moogo lepih naukov smo sliiali; da bi ai jih tudi dobro zaponitnili! Po kouoaoem govoru se je ljudatvo zadovoljuo raz» Slo ter sliialo so je med posamezoimi: rDobro nam jo je povedal: kar je govoril, prav je govoril." IZ VipaVSke dOline, dne ll. decembra 18S3 — Milo kedaj ae fi.ta v naiih liatih o zaslugah go-apodov zdravnikov, ki ao prvi nasi zemeljaki tolesni dobrotuiki. Povod tem vrstam je dala imterpelacija dr. AI. Rojoa, priob^eaa prad malo caaom v vec 5te-vilkah „Edino*ti", piaana 7 zadovi bolnice vsmiljenih bratov v Gorici. Vem sicer, dragi fiitatelj, fo si bil tako sreceu, da nisi bil nikfili nevarno bolan, ali da nisi imel bolne druiine, da te ne bodo toliko brigale zdravniike ali bolmSke atvari. Ce ai pa bil kedaj nevarno bolan ali fie je bil kak ud tvoje druSine, ali c*e si take vide! pri sosedih ali v bolniinioah, gotovo te bodo zaiiimale zdravniike zadeve. Pred vsem pa mora te zanim itj interpeUoija reoenega velezaaluinega dr. A!. Rojoa. Kedor je pazljivo fiital to interpelaoi-jo, in kdor ima pravi dloveski ^ut, mora obcutiti sveto jczo, da tt& v zadnjih (novejiih) Saaih bare 0 tikem poatopanji pruti nesrefinim bolnikom ^animati te mora posebuo to, kar je dr. Bajio s6 avojo [tt-njevo metlo pjmel po kotib goriSke boluice, in ob-fiudovati moral njega enetfyo in zveitobo, ti jo «ka zuje svojim volilcem, oziroma"'eelej "faioW goriski. Priznati raorarao torej, da dr. Rojio se zrtuje za ne-scoJino bolnike, ki obiskujrjo omenjeni zavod; sicer se sliSi, da je ie nmogo na buljem, in to gotovo le vsled prizadevanja gospoda dr. Jlojca, k: t?e ne da ni premotiti ni ostrasiti, temvec vzSrajno zabteva, kar ve, da je prav in praviSno. Taka vztrojnost ne more pstati brcz dobrega vspeha in najhujsi nnsprotoiki na-predka v zdravstvenih zadevah tcr najgl.tsuejSi in nt,'plivnejSi zagovbruiki in vzdrievalci sedanjih raz-mer v goriSki bolnici in noriSuici bodo moralL sled-_ njifi udati se in priznati opravifcnost Rojeevih pri-tozeb. Ker Le imam pero v roki, naj mi bo dovoljeno povedati to, kar raogoge ni vsakemu ftitatelju zoano, da natnrec io pied kakimi 15 leti je na§ zastopnik v ohdnem zbnru politicnega drustva „SU)gau pri Rebku y zadevi bolnice usmiljenih bratov predaval in pou-darjal, kako je treba v okom piiti marsikaterim na-pakam v korlst bolnikotn in deLeli. Potem pa ostala je vsa stvar kakor navadno, mertva, dt.kler ni bit dr. Rujio izvoljen degelnim poslancem, zato naj bodo njega voliloi ponosni, da so ga izvolili, kajti zago-varjal je njih koristi prav goreco in, kakor se kaze, ne brez uspeha. - ¦-,'¦' -.*, Iz Kamenj, 13. dec. - v dob rem spominu ostaoe nam Kamencem dan 25. novembra; kajti ome-njeni dan spominjala so jc naia obfiina 40Ietnega via-danja Njegovega Velicanstva Frana Josipa I. na prav sloveseu naein. Nasa vas bila je okraSwua z mlaji in mnogimi zastav&mi. Na predvecer bile so vse bise prav lepo razsvetljene, na holmih kresovi in benga-IicDi ognji, vmes pa gosto streljanje topioev in slo-vesno zvonenje do pozne nodi. Objavljeni program izvrfiil se je vrlo dobro od prve do zadnje to6ke. Slav-no&tni gnvor, eetudi pol uretrajajofi, poaluSalo je ljudstvo a posebno pazljivostjo; kako tudi ne P saj govo-rli ga je dobro znani govornik in obfie priljublj\mi 6\ g. kaplan Aodrej Perfolja. Kotidi na poziv 6. g. govornika zaorilo je ljudstvo oavdugeuo trikratni s&i-vio Nj. Vcdicanstvu in cetej HnbsburSkej rodovini. Na to sledila je cesarska kautata, katero je ljudstvo etojo poslu&alo. Veliko smeha vzbudila je Saloigra, pri uaa kaj nenavadnega. Petje in deklasaaciji izvrSilo se je v spJoSno zadovoljnost; eetudi tefike pesmi, a pevci izvrSili so jih prav Jepo. Po dovrleni vrselici zbralo so jo lepo Stevilo obfiinarjav k Bkupni vecerji, katero nam jo gostilnidar g. Lenarcld priskrbel prav ukusno. Mej mnogimi napitnicami. vbranim potjem, potekel je cas kaj brzo, tako da se je kazalec na uri prohi-tro pomakuil tja, kjer veleva domov. — Slavoo zu-panstvo razdeliio je mej ncktere udence molitvene knj go. Druga novica, kstero Yam poroc*m, pa ni tako vcsela, pac" p'a zalostna za naa. Mi nolo nedeljo 9. t. m. poeluvil se je od naa priljubljeni zupnik S. g. Jo» aip Sovdat, ki je vodil na§o faro 31 let; ni 6nda, 6e je bilo slovo teSko, kajti v tolikem 6asu postal je 6i8to domaS. Ljudstvo gojilo je do 6. gospoda zlato-masnika ves 6as najve<5jo ljubezen in spofi^ovanje ter mu je bilo udano kot pokorni sin ocetu. Kako gin-Ijivo je bilo videti 82 letnega dasiitcga startka zad-njiL blagoslavljati svoje verne. Do solz ginen prosi d. g. zlatomaSnik svoje ovfiice, naj se Bpominjajo njego-vih naukov, naj po njih iivijo, da dospejo srefino v raj. Bog daj, tako 2eli slehern da bi v&val le mnogo let miruo in zadovoljno zaslu^eni pokoj. Kakor nam jo pri slovesu obljubil, da se naa bo spomiujal v mo-litvi, tako fcomo poSiljali tudi mi Hhe pioSnje k Bogu, da naj ga varuje vsega /.lega, dokler mu ne podeli krone iivljenja. Zraven tezavne sluLbe vodil je tudi mnoga leta krajni solaki svet. Skrbel je vedno, da so otroci rei-i»o obiskovali solo, dobro vedod, da Bkdor je mlad po-Rtopafi, bo star bera6.u Opominjal je nemarne stariie t cerkvi; 6o ni to pomagalo, pozval j>b je na opra-victnje, da je le dosogel srfiao 2eljo, da se mladina lepo odgojuje, kajti neznano mu ni bilo, da nevednost je naj hujSe zlo. Pridne uSence je koncem so), leta obdaril z molitvenimi knjigami in podobcami; hotel je na la naLin zboljSati Solsko cbiskovanje. Znano mu je bilo, kako tezaven pokHc ima u6iteljstvo; zato je doma5im ufiiteljem vaelej sfal na atrani kot mogo-dea Skit. — Bog pa nam p.slji vrednega nasloduika na prazni zupnijski stol. To je sedaj naSa 2elja. IZ Domberga, dne 2. decembra. — DanaSuji dan ham bode nepozabljiv, ker doiiveli air ^ redko in prav pomenljivo sveianost. TukajSnji udje veteran- skega druitva preznovali so namred spomenico 40 let- - nega vladanja presvitlega cesarja Frana Josipa I. Ge tudi ni bilo posebnih [ riprav, razvila se je svciSanost sijajno. Yrli veterani, na ce!u jim milost-Ijivi gospod grof Karol Lanthieri, in velika mnoSioa tukajSnjih obfiinarjev udeleiili so ae Blovcsne sv. mase in popoldaoske sluzbe bozje iu hvalili Vsemogocnega, ki jim je podaril tako milega vladarja, prosed, naj bi jim gate mnogo mnogo let ohranil. Mod inaSo imel je goapod 2upnik slavnoati primoren govor. Zgioljivo lieiedo »ljkal je tegaye pxi prvem »ii<5«fcku vjadiiya ufi^ Boga presvitlega cesarja. Povdarjal je, kakSne nevar-uoeti so pretile takrat Avstriji in a kak§no navduSe-»08tjo so so bojf-vali Slovenci in Slovani sploh za svojega carja in za obstanek Avsti-ijc. Spodbujal je ljudstvo, naj vztraja v tem plemenitem miSijenji in naj posneraa svoje prednike. Po kon&uiej sv. mnSi imeli so vefc'rani skupni obed v kremi g. And. Sinigoja, knteii jim jo prav dobro postrogel, ker sam veteran. Po popoldanski sluLbi bozji pridruLilo so je veteranom lepo stevilo ob^inarjrv, tako da jo bila Se pret^j prostorna dvo-rana Diulncena. Prava dusa celej sveSanosti bil je blagorodai gospod grof Karol Lanthieri, kateremu iz-rekamo posebno zahvalo, da je blagovolil izbrati prav tiaSo obfiino za praznovanje tako pomenljivega daeva. On je pi viL v slo^eiiskem govora napil Njegovemu Veliianstvu presvitUunu cesarja in p.rtom b abii av* strijski armadt. Obe napitnioi ste bili sprcjeti velikim nauduSenjem in sledili so obema, posebno prvi gro-moviti zivio in slavaklici, tako da uiti najbolj zagri-zeni na§ naaprotnik, ako bi bil navzoL, ne bi bil mo-gel dvemiti o nasi udanosti in zvestobi do milega nam vladarja. Po prvi napitnici zasvirala je vrla ve-teranaka godba, katera je nenadoma pricpela iz Per-valine, cesarsko himno. ^ivioklice? ni bilo ne konca ne kraja. Sledilo so napitnice, petje, godba, pokaoje moinarjev in nauduSenje je bilo tako, da je precej ustopilo 20 no?ih udov v veteransko druStvo. Odvc6 bi bilo. ako bi hotel nmeniti vse napit-lijee; So e^e pa ?*e morcm zamolSati, namrefi one gosp. grofu Lacthieriju, ker je vzbudila posebno nau. duSenje ; saj vzviSeni gospod grof duti z nami in spo-Stujo na§ narod. K sklepu nam je napravila draga nam prvaSka godba budnieo po glavni cesti. 2e v pozni nodi smo se razsli in odhajajo6ega gospoda gro-fa Lanthierija spremljalt so nauduseni iivioklici. Tako preziveli smo slavnost, katera nam oitano vedno v Bpominu. _______ Domade in razne vesti, P. n, gg. narodnikom. Toko^e loto bliL« se koneu in s ti>karno ter drugimi opravidenci bomo morali poravnati ra6une. Zato prosimo one gg. na-ro6nike, ki niso pla6ali ge vse naro6oine, naj se po-2urijo ter naj nam pofiljejo' Se zaatale zneske, da iz-polnimo tudi mi brez mujenja svojo dolLnost nasproti drugim. Pri tej priliki naznanjamo, da nameravamo tudi po novem letu izdajati Hat, kakor do zdaj, ter prosimo rodoljube, naj bi se-.o pravem casu oglasili z narofiniao, da nas ne spravij'o zamudni pla6evalci v zadrego. TJpravni§tvo. Slovenska ditalnica goriSka priredi v nedeljo 16. t. m. ob 8. uri zvecer lepo besedo v ko-rist naSim otroSkim vrtom. Ystopnina bo za osebo 30 kr., za druzlno 80 kr. Program obsega igro flYdova in vdovec", deklamacijo, dva koaa na glaso-vir in dva na citre. Ker je ta besoda v zvezi b cc-sartko slavnostjo in ker se namerava v smislu ce-sarjevem podpirati dobrodelne humanitarne u^ta nove, smo proprifiani, da udeleiitcv bo primerna blagerau namenu in da nam ni treba se poaebe vabiti clove-koljubega ob5?ustva k tej besedi. Kior ni v resnici zadrzan, naj gotovo pride. BoMdnica piipravlja se za otroke slov. de-kliSke Soie in slov. otroskega vrta v Gorici, kakor smo uie zadnj;6 naznanili, in milosreni dobrotniki odprli so tudi letos svojo radodarno roko ter so po-darili v ta namen; monsignor dr. Gabrievc^ 2 gl.; Anton Cerv 1 gl.; gospodicna pi. Fornasiri 2 gl.; vodja Franc Sclsaffenhauer 2 gl.; gospa Karolina Lisj&kova 5 gi.; prof. Y. Spincic* 1 gl.; Ivan Mer-oina 1 gl.; monsignor Andrej Jordan, prost. goriSki, 5 gl.; gospa Liu a Rojceva 3 gl.; druzina Dolschein 2 gi.; Hvala presrfna vsem darovalcem; boije dete nuj jim povrne njih blagi cir. 1 Za otroSki vrt v P6vmi darovali so: J. I. in Y. K. v Gorioi vsak 10 gld.; J. K. v Solkanu 6 gld. NaSolniStvo podnizm'ce goriSke druibe sv. Ci-rila in Metoda se na teh darovih presreno zahvaljujo t«?r ho priporo6a najtopleje vsem ljubiteljem ubogih slovenskih otrok. Kar s« za nje alori, stori se za na-rol. Ye6ina vpisanih otrok je ubogih roditeljev, ka-teri le s tezavo in nop>polno skrbijo za telesne in dusno blaginjo svojih malih. OtroSki vrt na tern raestu nima izklju5no r.arodnega pomena, temve6 je velike vaLnoBti in jako potreben v ancijalnem in verskem oziru. Y vrtu so otroci nadzorovani in varovani; za-bavajo se ter ucijo marsikaj lepega, no da bi vedeli, kedaj in kako. Tudi v telosaem oziru vidi so lep n\-predek pri otrocih, ki zabajajo v vrt; vestl in lepe barve obraz prica, da jim ugaji ta preiiottebui zavod. Od 10 do 15 otrok dobiva tudi po neko'.iko hrane vsak dao opoludoe, ker roditelji so v tovarni, pri delu ali pa ubogi. Vsakojaka podpora v douaru aii blagu sprejema so z najvecjo hvaleiuoatjo. Duhovske zadeve. & g. Janez F a r f o g 1 i a, upravnik kuracije na Lokvah, imenovan je vikarijem r 3t, Mattiou na grasp, -J?re«, j, Jmip goydat, 2upnik v Kamnjah,* stopil je po 54 lefcnetn delovanjt v duhovnem pastiratvu s 1. dec. t. 1. v stalni pokoj. Rojen je 19. marca 1808 in mu tece 2e 81 let; pri vsem tem je razmeroma debrega in trdnega zdravja. Take moze- dajali so nam nekdaj; hribi; gospod zupnik je iz Zabi6 pri Tolminu. — Za devinsko i a p n i j o ni §e stalno prczentovan prec. g. A. Fer-folja. kikor smo zadnjic pisali. Kneginja patrona bila je sicer radi te zadevo v Grorici, pa je. menilar* naj bi f^o popraSal prej prec. g. J. SkoSir, 2«pnik Podmelgki, ki je prosil zato mesto, a pozneje proSnjo odtegnil, ali bi ne hotel morda proSnje zopet uloziti, oziroma odtegnenje preklicati. Od odgovota bo odvisna prezentaoija. — Katahetovo mesto na tukajfinji o. k. deSki vadnici BCorriei:u" se ypdno ue da miru. Zopet in zopet prihaja na to stvar in na doti5nc prosilce ter usiluje svoj nepotiebni svot in nekako zahteva, kdo naj bode imenovan. Da bi svojo tirjatev z razlogi podprl, trdi, da- Italijaca sta skuSnjo povoijno prostata, a Blbvenska prosilea da sta sibka, dasi ni komisija o tem nikjer niC porocala razen pre6. ordimrijatu, ki v tem oziru ne potrebuje sveta ni od BSo6eB ni od „Corrieratt. „EooB pravi, da konefino bo regeval to zadevo deielni iolskl svet, na kateri se je treba obrniti, ako hoce „Coir." kaj dosefii. Ce so vsi razlogi tega lista tako utemeljeni, kakor njegova sodba o znanji jezikov, potem bo se ve da tezko in nevarno ustreii njegovi 2elji. Med tem kc namreS o5ita slov. katehetu izgovarjanje besedo tempio, pile sam v isti Stevilki dissimo in vor-ressimo namesto dicemmo in vorremmo. Katere ital. slovnice se drLi „Corr." P Kaj bi rajSi slovnico mlatil namesto da reSeta katehetc in da hoce biti po Dili skofijski in solski svetovaleo. Ta piSemo radi tega, kar pride. Dr. Al. Rojic, deXeloi poalanee, natisnit je svojo interpelaeijo o goriski bolnianici in blazaici u-smiljenih bratov v Seitz-evi tiskarni v Gorici ter do-dal ji se marsikaterih opomb in pojasnil. Iz teh je razvidno, da bivSi predstojnik usmiljenih bratov Ho-raJiek je bil dal dezelnemu odboru na izbiro, ali hofie sam imenovati in placatt bolnici zdravnika, ali pa ho6e to prepustiti bolnisnionumu upravnistvu. DeSelni odbor odtodil se je za poslednje ter je dovolii, da so se povisale prebranitnine v namen, da se s poviSkom plada t bolnici zdravnik. Za domafie poviSala se je takrat prehranitnina od 35 kr. na 40 kr. na dan, za tuje pa od 52 kr. na 70 kr., za doma6e blazne na 50 kr. Ha podlagi teh dovoljenj in Stevila bolnikov, ki ae prehranjujo v tem z^.vodu, dela dr. Rojio svoje racune ter izvaja zakljucke. Kakor ona interpelacija z leta 1886, tiska>:a v Poatojini, tako je tudi letoSnja kojiLica namenjena Rojcevim volilcem in razumniitvu po GoriSkem, kateremu se je tudi razposlala, kakor se nam poroca. Vitalijan Fumigalli, bogat moS, je bil rojen v Milaau, dalje casa zahajal je v Gorico, kjer je imel blizu mituico na Solkanski cesti hiSico, v kateri je bival. Odlikoval se je po svoji dcbrotljivosti ter pomagal goriski m reve^em na mnoge nafiine. Naj-eijajnejai je dar 20.000 gl. a. v., katere je izroiil leta 1887 goriSkemu municipiju v namen, da se se-zida poslopje za otroski vrt in ljudsko Solo pod Ko-staojevico, kjer je veliko ubogega ljudstva domi. Meptna obdina dodala je ae 7 ali 8 tiso^ goldinarjev iu 2e se vzdigujo veliiastno poslopje ob cesti v rav-nini, ko se gre na Kostanjevico, v katero pridejo omenjeni zavodi pod skupaim naalovom MScaila Fu* migrtlli". Ustanovnika te ljudske sole bi bilo gotovo vestdilo, ako bi mu bilo dano ucakati dao, ko se odprejo vrata mladini, potrebujodi kriansko odgojo in pouk v najpotrebnejSih re6eh ; ali ni mu bilo dano, da bi videl tisti dan; umrl je preteklo sredo v 77. letu 2ivljenja za starortjo in pokopali so ga danea popoludne z veliko slovesnostjo. Da bi Bog poslal naSi mladini mnogo takih dobrotnikov! Drobne novice. Simon R u t a r, profesor na c. k. gimnaziji v Spljetu, asistent tamosnjega sta-rinskega muzeja, konservator sttirinskih spomenikov za Dahnacijo, bivSi okrajni Solski nadzornik za Spljet in okolico, j.iko drlav.'n in temeljit pisatelj v zgo-dovinski in stariuaraki stroki, aa§ rojak in sode^elan, slavno znan po vsem GoriSkem in dtugod, imenovan je profesorjem na c. k. vi§ji realki v Ljubljani na mesto umrlcga Antona Raifia. Yredeu prednik dobil je vrednega aaslednika. Cestitarao! — Evgen baron R i 11 e r, predsedoik kupSijske zbornioe v Gorici, dobil je dovoljenje, da ante meriti ozko Seleznico (tramvaj na par) po Yipavski dolini iz Goriue skoz Dornberg do Trga. Kakor se nam poro5a, je delo 2e zadeto, in inienirji prav pridno delajo na tej progi. Bog daj sreSo. To bi bilo Vipavt in Gorici v veliko korist. Bralno druStvo v Koaani izvolilo je v svo-jem rednem obfoem zboru dne 2. decembra t. 1. slededi odbor: predsedaik Anton pi. Reja, veleposestnik; podpredsednik Jo2ef Jakon^ic, posristnik -y tajoik Kirol pi. Reja, posesestoik; blagajnik Franjo Debenjak, poseatnik; odborniki Lovre D„>bo:ijik, Janko Muzid Ve§5akom glasbe priporocamo za napredo-vanje v simakem 6asu dobre skladbe naiih mladih akladateljev: Volariteve „Gorske odmeTew in „Venee pesni*; Koeijandieeve .Narodno pesni"; Laharaerjevo „Sveto maSo" in ,Velikonocoe peini" in Carlijevo „Sveto ma§o". Narodnih pesni od Kocijancica dobi se le Se II. zvegek, Cena mu je zntfana pod polovico, namreS na 40 kr. Te skladbe dobo se tudi posredno po naSem trgovcu G. Likarju v SemeniSkih ulioah h. St. 10. ,Narodna knji&rioa." Pod tern naalovom je zacel* ishavjati t ,Narodni tiakarni" t Ljubljani zbirka romanov, pavesti, gladiSfoih iger itd. izvornih sloventkih in preloSenih iz drngih slovanakih jezikov v o e 1 o t n i h avezkih. Knjiznico urejuje g. Truteojak. Prvi zvezek, kt bo 2a raxpoSilja, prinafia izvorni toman |z peresa naSega odljcnega pisatejja dr. J. VoS Djaka. V tern svojem pripovedoem delu nam rise ooo nedavno preteklo iivahno dobo narodnega gibanja in bojevaoja, Lo io vsi rodoljubi alozni bit! in pri-prftTljeni k najvefiim ietvam za narod. Zraven glavnih dejateljev nam predotavlja celo vreto oseb raznih stanov, Ijudi, ki jih fie (lanes srecavaino v naSiU meatih in trgih. V poveatni obliki nam kaz>, da po-Stena volja premaga vse ovire in da v bojn za narod nobena irtev ne amo biti prevelika Cena k.-jigi, kateropriporocamokotnajlepio boiiSno darilc, je za elegantno vezani izvod 1 gl. 20 kr. Dobiva so y Ljubljani J v .Narodoi tiBkarni"; v Gorici pri knjigotrSoih. K dopisu: DesWe-Plave v aadnji §t. „SoSeu naj bocle Se zabelezenp, da je tndi eerkvv v Desklah uroslavila 40letno vladanje presv. cesarja in sioer dno 1. decembra se alove^no sv. maSo, katere te je udt?-kziio mncgo obcinstva in Sol. mladina z g, ucittljem. Po sv. ni&Si bit je „Te Deum" z blagbslovbih. To cerkveno slovesnost so poveicevali zvonovi io topic! istega duo in tudi prejSnjega vecera. Pozor! Uze riekaj dasa amo opazovali, da ne-ke osebe, ki se sklicujejo, da bi bili posrodovalci (mfSetarji) in zaupniki denarnih zavodov, lovijo ljudi z dezele, obecevaje, da jim priskrbe zajeni. Jstiba je, da gredd ti pieudozaupniki (krivi zaupniki) na nsacengou na lice in kraj ter da zahtevajo od kmetov za to „Saceogo" in koleke Se precejSnje avote uLe naprej. No, in pijace v obilni meri se ve da tudi ne ame pomanjkovati. -*» Ker pa toliko lukajSnja hranilnica, kakor tudi ljudska posojilnica, nimata in ne potrebujeta posredovalcev, je vs.tk znesek, ki ga placajc posestniki omenjenim paeudorcsredovalceni, brezpotreben *potroSek. Tudi nam je bib spuroceao. da poleg denarnik 2rtov je moral ubogi posestnik oinenjene mcSetarje kaj debro pogost.ti in nupiti. Nam sicer ne priatoja aodiu, je-li takSuo dejanje kaznjivo; za to so oblastva; vendar sveta dolzuost bo nam zdi, ljudatvo opozoriti, naj nikar ne gre o-menjenim pseudozaupnikom na limance, tcmvec kedor si misli kaj udolziti, naj se obrne naravnost na branilnico in i njo zdruzeno zastavljavnico a!i pa oa ravnatelj-atro Ijudske posojilnioe. — Prosimo i. 6. duhovscino, g.g. lupane in omikance na dozeti, naj bi poduciti ljudfltro o tern. Notaa. RazglaS. Dezelni odbor goriSki vabi gosp ode lastnike zemljiSS lezeC-ih: a. v rovani na severni stran! Gorice med So5o in Koreujera od ceste za BaSonarji in od mosta do prvih solkanskih hiS; — b. v rovaai, kt se razteza od Pod Turna do Mirna in je omejena na vzhodni strani po Vertojbici na za-. hodni pa po jaioi ieleznici; — naj mu podajo po-nudbe za prodajo obseika ne manjSega od 50 in ne teCega od 75 ajiv sveta. Take prodajne ponmibe naj se pismeao vloiijo do konca januarja 1889 pri podpisanem odboru in naj obsegajo zraven cene ˇsake njire tudi natancen popis lege in kakovosti zemljiSd. Ob enera naj bo v njib oaznanjea tudi das, t katerem ae lahko nastopi njih fiziioa poaeat. De-Mni odbor bi pridriuje, da zbere tisti zemljtSSni obsezek, kateri se mu bo zdel najprimerni'Si za zgradbo dezelne noriSoioe; koceino pa bo imel dezelni zbor polrditi ukupilo. Javna zahvala. Podpisana si nsojata izrc<5i tern potomo najtoplejso zahvalo vsem, onim ki so pripomgli, da se je omisi'la Solska zastava, da so se §o-larji obdarili in da se ie golska slavnost 1. decembra take dobro iii sijajno obnesla. V Bold, 10. decembra 1888. MATIJA JONKO, predsethiik okrajnemu iol. BTetu. IVAN SlRCA, toditelj Soli. bo2i6no DARHiO. Narodna KnjiXnica. I. zvezek. POBRATIMI. Roiran Spisal dr. J. YoSojak. Elegantno vezan 1 gld. 20 k«-. Dobiva ae v Ljubljani v »Narodni tis-ka«uitt, v Oorici pri knjigotrzoih. narjcsan bhgo dobro spwljeno in poitnini ptaato-l Visokoiastiti fluhovSdini priporofaira se yljudno podpisnni ˇ napravo cerk-Venih posod in tfrocJ.ja iz Listcga srebra, kines* kega sivbra in iz medeuinc najnoirejSe oblike, kot ltd. itd. po najntfji ceni. Zadovoljim gotovo vsakoga naro5n;«o, bodisi nskih in dekliakib fy jop, uoprcmofaih plaSfiev, ogrinjalk, triko, * atanov in spodnjih kril. X Bogata izbira dumafiih in tujih rob; po- j! leg najbuljSe delavne mofii, da more tvrdka J vsakterega, kolikcr mogofie, ztidovoljiti. , Po-snetek iz cenika: zimske hlade od 3 gl. naprej, zimska oblcka od 10 gl. „ povrhna sukoja od 10 gl. „ do§ka obleka od 7 gl. „ otroSka , B 3 gl. 50 kr. Vedno na razpolago anglcSke in franco* ske posi-bne mode za gospode in gospe. Anton Fotatzky v GORICI tf LE SitEDl UASTKUA. Najbolje zalozeno skladisee zimskih pleteniu in cevljov, igrafj in lepotieij za bo%ie in novo lcto, vseh najsiovejsih dnistvenih iger za nilado in staio. Vclika zaloga siavno znanega papirja za eigarete ,,LEjGIW™^ ^niajzje cene. — Le sredi Ragte^a. — SB Zelodene bolezni BB hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo ielod3no zdravilo. Izbrnti r raznih ielodfinih boleznih xdrarilo, katero bi y resnici odgovarjalo namenu, ni labka stoat dahdanes, ko ae prodajajo rsakoTrstna taka zdrarila. . YeSji del onib kapljio, i»li6kov itd itd., ki te oznanjajo in priporofiajo obdinatTU z risoko lete^imi besedami, ni druzega ko prevaro, pogoato Se Skodyira. Samo jeruzalemski balzam, u*e datno zn*n po ayoji priproBti aestari in po ozivljajoii BYOji mo5i na ielodSne eivco, ai je pridobil prednost pred vaemi dra-gimi do zdftj znanimi pomoLki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki vedno raste. Ta balzam, bogat krepiajoSe modi kineikega ra« barbara, korenike, ki je sploh znana po avojem p r e-barnem uHpehu, daje gotovo aredatvo proti ielodfinim alaboatitn, izvirajofiim iz nerednega prebavljanja. Zato ae priporoCn, ko josii ne disi, proti neprijetni Kapi, gojuau, riganju, zabasanju, nemorojdalnim toiaram; pomaga tndi proti zlatonioi, gliBtam in bolcznim v drobu. Bteklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTTJ pri G. B. Rovis, y KOttMINU pri A. Frauzoni, y TOLMINU pri C. Falisca. -------- —atdB