m-	POŠTNINA	PLAČANA	V	GOTOVINI
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. —LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 30 DIN, PODPORNA VEC KOT 30 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR — UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAC. ŠT. 16.078.
LETO m.	LJUBLJANA,	PETEK,	9.	JUNIJA	1939.	ŠTEV.	39.
PRAZNIK SV. REŠNJEGA TELESA
Vsi dnevi so od Boga. Po njegovi dobroti se v čudoviti zaporednosti vrste drug za drugim. Šest jiih je določil človeku za njegovo delo in potrebe, sedmi dan pa je pridržal zase. Nedelja je torej še prav posebno Gospodov dan. A med vsemi dnevi je zlasti praznik sv. Rešnjega Telesa pravi božji dan; dan, ki si ga je izbral Gospod zase, za svojo slavo in zato, da nam izkaže svojo ljubezen.
*
V sončnem jutru se na široko odpro velika vrata župne cerkve. Množice vro iz njih, da v slovesnem sprevodu poneso Gospoda iz njegove ozke, majhne, skromne ječe, z oltarja v svet. Rdeča bandera se lahno zibljejo v pomladnem vetrcu med pisanimi travniki in zelenim žitnim poljem. Božja pesem, ki se včasih še na koru plaho oglaša, doni danes zmagoslavno po cestah in trgih, vdira skozi okenca vaških hišic in mogočno odmeva sredi mestnih palač.
*
Nekoč nam je hotel liberalizem Boga zakleniti v cerkev in zakristijo, a danes nam ga hočejo komunizem, rasizem in njuni pomagačk Iz katoličanov mislijo narediti čudne dvoživke. V cerkvi in v svoji sobi, v zasebnem življenju, pravijo, kar bodi katoličan, če se že ne moreš
otresti teh verskih predsodkov; ali v javnem življenju, v politiki, gospodarstvu, v šoli nima tvoja vera ničesar iskati. Tu moraš biti brezverec.
*
Toda: ali je Bog samo takrat naš Gospodar in Kralj, kadar se zatečemo k njemu pred tabernakelj ali molimo v svoji kamrici, sicer pa lahko živimo po svoji mili volji?
Cerkev take dvoličnosti katoličanov ne prizna. Praznik sv. Rešnjega Telesa nam to izpričuje. Ko bomo spremljali Gospoda na zmagoslavni poti med našimi polji, po cestah in potih in trgih mimo tovaren, trgovin, šol, uradov in vseh naših domov, se zavedajmo, da je vse to njegova last. On je naš Bog tudi v uradu in šoli, tudi v trgovini, tovarni in banki. Povsod hoče biti z nami, z nami trpeti, se veseliti in nas blagoslavljati.
*
Enkrat v letu pride med človeške domove, a ne odpro se mu vsaka vrata. Zato vabi nas, da bi pogosto prihajali k njemu in ga prinesli tistim, M so v hrušču vsakdanjosti nanj pozabili. Tako je praznik sv. Rešnjega Telesa naš praznik, živa podoba tiste mladine, ki hoče Bogu pridobiti vsa odtujena srca v svojem okolju, in veličastna slika našega bodočega zmagoslavja.
ČAS
Neki človek je malo pred smrtjo zaklical: »Pokličite ga nazaj!c »Koga vendar?« ga vprašajo sorodniki, ki so stali okrog njega. »Cas, čas!« je dihnil umirajoči.
*
Angleška kraljica Elizabeta je pred svojo smrtjo neprestano tožila: »O, vse svoje zaklade dam za eno samo minuto življenja!«
'	*
■'M	1
Cromwell je mrmral v zadnjih vzdihljajih: »Še bi rad živel!«
GOSPODARSKI IN POLITIČNI USPEHI KOMINTERNE
Dobro bo za vsakega, da si ob 20-letnici Kominterne pogledamo uspehe njenega dela na gospodarskem in političnem polju.
NEUSPEHI KOMUNISTIČNIH ŠTRAJKOV
Da bi delavcem priborili obljubljeni raj na zemlji, so komunisti organizirali neštevilno krajevnih in splošnih stavk, ki so se po 1. 1919. kar vrstile po vsej Evropi in zunaj nje. Največje izmed njih so nam še danes prav dobro znane.
Toda vsak nepristranski opazovalec mora priznati, da se položaj delavskega stanu s tem ni prav nič zboljšal. Celo tiste delne uspehe, ki so jih s svojim pametnim ravnanjem dosegli delavci nekomunisti kot n. pr.: 1936. v Franciji, so komunisti s svojim nasiljem spravili v nevarnost.
Zato so najvodilnejše delavske organizacije v Angliji, Avstraliji, Ameriki, Belgiji in Skandinaviji proti komunistični stranki. Dobro namreč vedo, da komunisti ne znajo drugega kot razbijati delavsko akcijo.
Vendar je še vedno veliko takih delavskih organizacij, ki so premalo zrele, da bi se znale komunistični propagandi upreti. Poglavitni vzrok, zakaj je francoska vlada v marcu 1939. hotela dobiti in je tudi dobila taka izredna pooblastila, je ravno ta, da komunisti ne bi mogli več voditi zločinskih akcij in štraj-kov, ki so v prejšnjih letih razdevali francosko industrijo.
NEUSPEHI V POLITIKI
še usodnejše uspehe pa je imela Kominterna v politiki.
Kot je v posameznih krajih glavna moč komunističnih skupin v tem, da znajo sijajno izrabiti nezadovoljnost zmedenih mas in organizirati te mase v udarno fronto, tako je tudi na mednarodnem področju Kominterne izrabila vsako nesoglasje med narodi, da bi utrdila svoj položaj. To se ji je posrečilo predvsem na dva načina:
Uvoz komunizma k zaveznikom
V svetovni vojni oslabljena Nemčija je hotela s pomočjo Rusije zboljšati gospodarski in politični položaj. Zato je sklenila z njo Rapallsko pogodbo (1922) in s tem Rusijo uvedla v evropejsko skupnost.
V zahvalo za to pa ji je Rusija podarila nemško komunistično stranko, ki je Nemčijo kmalu spravila prav na rob propada. K sreči pa se je Nemčija tik pred katastrofo odvrnila od komunizma in Rusije, toda zato je pri tem zašla v drugo nič manj nevarno skrajnost, v nacizem. Zato pa se je
Rusija zvezala z njenimi nasprotnicami, z demokratskimi državami. Tudi sedaj je bila glavna posledica tega prijateljstva velik porast komunističnih strank, n. pr. v Franciji, ki so pritiskale na svoje vlade posebno za časa abesinske in španske vojske. Evropski mir je po krivdi Kominterne že večkrat visel samo še na nitki.
Prave koristi pa od Rusije ni imel nihče. To smo pred vsem videli za časa češkoslovaške krize 1938. in ob propadu rdeče Španije, ko Rusija niti španskih beguncev ni hotela sprejeti.
V teh 20 letih se je očitno pokazalo, da Rusija s svojo zunanjo politiko zasleduje samo en cilj: svetovno revolucijo.
Antifašistična krinka
Kominterna pa si je pomagala še z drugačno taktiko.
Ko je v Nemčiji prišel na oblast narodni socializem, je vrgla med svet krilatico o »fašistični« in »antifašistični« fronti. To je bila krinka, pod katero se je spretno skrivala Kominterna, da bi zajela čim večje mase. In res so se vsi tisti, ki so bili ogorčeni nad nacističnim nasiljem, priključili antifašistični fronti in mnogi niti slutili niso, da so žrtev spretne komunistične propagande.
Ta taktika je Kominterni koristila zlasti za časa italijansko-abesin-ske vojne. Vse, ki so iz kakršnega
TOMA2 MOR
Angleški kancler sveti Tomaž Mor je bil vsak dan pri sv. maši. Njegovo geslo je bilo: Prva ura dneva pripada mojemu nebeškemu kralju, druge pa dam svojemu zemeljskemu. Ko so mu nekoč rekli, da taka »pretirana« pobožnost državnemu kanclerju pač ne pristoji, je odgovoril: V čast si štejem, da smem največjemu vseh velikih izkazati svoje skromno počaščenje.
NAPOLEON
Znana je anekdota o Napoleonu, kako je pojmoval vzgojno moč vsakdanje sv. maše. Nekega dne je pregledoval dnevni red slavnega konservatorija v Ecou-enu. Oko se mu je ustavilo ob določbi, da morajo gojenci vsako nedeljo in vsak četrtek prisostvovati sveti daritvi. Napoleon
koli vzroka tej vojni nasprotovali, so s svojo novo krilatico potegnili v svoje vode. Cel svet je bil razdeljen na dvoje. Nihče ni več govoril o Rusiji in njenih nasprotnikih, temveč samo o fašistih in antifašistih.
Zverinstvo komunizma razkrinkano v Španiji
In ko je izbruhnila španska vojna, je tudi iz nje hotela Kominterna kovati svoj dobiček. Vrgla je v svet, da je to vojna fašistov proti demokratičnim antifašistom. Tudi to pot so ji mnogi nasedli. Vendar pa se je to ozračje začelo čistiti. Neprimerno večje vrednote kot fašizem in antifašizem so bile vzrok bratomorni vojni. Samo borba za krščansko vero in krščansko kulturo sta dajali Špancem moč, da so vzdržali v tej nečloveški borbi proti brezboštvu. Ta vojna je razkrinkala zverinski komunizem in javno mnenje se je obrnilo proti Rusiji.
Osleparjeni narodi pa Rusiji zdaj že zopet verjamejo
Odkrito pa moramo obžalovati, da je vsa ta velikanska pridobitev španskih mučencev že spet izgubljena. Svet znova verjame, da bo Rusija mogla doprinesti svoj delež za vsesplošno pomirjenje sveta. Moskva se je zopet pojavila na obzorju. To je gotovo najhujša posledica, ki jo je imela češka in albanska katastrofa za Evropo.
pa je to popravil z opazko, naj raje hodijo k sv. maši vsak dan.
DON BOSCO
Sv. Don Bosca, ki je v Turinu vzgojil toliko mladih fantov, ki so bili že skoraj izgubljeni, je obiskal neki angleški minister in se zanimal, v čem je tista tajna vzgojna moč, s katero don Bosco dosega tako čudovite uspehe. Svetnik mu je odgovoril, da je vsa skrivnost v dobroti in zaupanju, zlasti pa v dnevnem obisku svete maše.
CONTARDO FERRINI
Zveličani pravnik Contardo Ferrini, veliki učenjak, ki je deloval v drugi polovici 19. stoletja v Italiji, je dejal: Moja želja je, da dnevno prisostvujem sv. maši in se hočem potruditi, da se mi bo srce napolnilo z velikimi zakladi te neprecenljive daritve.
Tudi nekaj za počitnice Veliki možje o blagoslovu sv. maše
MOHAMEDANCI PROTI UMETNOSTI BERNARDA SHAWA
Mohamedanski akademiki na univerzi v Kairu so napovedovali v imenu islama bojkot Bernard Shawovi drami »sv. Ivana«. V svojem proglasu so izjavili, da ta drama žali mohamedance in so zahtevali, da se izloči iz študijskega univerzitetnega načrta. Nekaj izvodov, ki so jih dobili v roke, so svečano sežgali na javnem prostoru.
Tako postopajo mohamedanci s knjigo, ki žali njih verska čustva.
Kolikokrat pa slišimo, da bi katoličani nastopili proti knjigi, ki napada in sramoti vero in nravnost, to, kar bi moralo biti kristjanu najdražje?
KATOLICIZEM V JUŽNI AMERIKI
Od 7. do 12. marca t. 1. se je vršil v Limi, glavnem mestu države Peni, drugi kongres katoliških dijakov Južne Amerike. V svojem proglasu izjavljajo med drugim:
Problemi, ki danes vznemirjajo južno-ameriški svet, so nas združili k skupnemu premišljevanju, kako najti zanje katoliško rešitev. Treba je latinsko-ameriško misel očistiti vseh vsiljivih zmot, zlasti materializma, in pokazati, da ima katolicizem duvulj otvarllnlh sil, da premaga vse težave.
*
Ko so odprli parlament v Ni-caragui, je spregovoril tudi primas te dežele o poslanstvu domovine in dejal:
Narod, kakor smo mi, ki črpa iz katoliškega katekizma nauk, da je treba ljubiti Boga nad vse, bližnjega pa kakor samega sebe, se bo vedno mogel otresti tudi napadov komunizma in anarhije, ki strašita današnji svet. Narod naj vedno voli le može, ki ustvarjajo zakone na pametni in krščanski podlagi, ki priznavajo Kristusa kot rešitelja sveta in po veri tudi žive.
SIJAJNO PRIVARČEVANE MINUTE
Francoski kancler D’Aguesseau je dejal škofu Dupanloupu: »Moja žena je skozi dvajset let vedno pet minut prepozno prihajala k obedu. In v teh petih minutah sem spisal vse svoje knjige.«
NAS <5AS KRIČI PO SPOVEDI
Profesor G. vaua der Leemo pravi: »Rajši bi videl, da se protestanti ne bi sami oropali tolikih zakladov,
kakor smo v resnici naredili. Katoličani imajo spoved, mi je nimamo. In vendar naš čas naravnost kriči po spovedi. Vedno bolj spoznavamo, da je v zakladnici rimske Cerkve mnogo dragotin, ki smo jih mi v razumljivi, a zelo obžalovanja vredni — upornosti zavrgli.«
KATOLIČANI V U. S. A.
Kako so narasli katoličani v Združenih državah, nam pokažejo sledeče številke:
Za časa Washingtona si dobil enega katolika na 120 prebivalcev, za časa Calhouna enega na 20, danes pa že na pet enega.
Dve tretjini vseh obiskovalcev cerkva v mestih nad 300.000 prebivalcev tvorijo danes katoliki.
V dveh tretjinah vseh zveznih držav so katoličani danes najmočnejša verska skupina.
STALINOVA MATI
Neki turist se je v Tiflisu zelo čudil, ko je videl malo hišico obdano z bodečo žico, pred njo pa stražo s strojno puško. Vpraša, kaj to pomeni. Vodnik odgovori: »Tu prebiva Stalinova mati.« Tujec se še bolj začudi In spet vpraša: »Ali zakaj tako stražite to staro ženo?« »Da nam ne bi rodila še enega Stalina...«
IZ SOVJETSKE GIMNAZIJE
Profesor vpraša dijake v višji Soli: »Kdo je napisal dramo »Romeo
in Julija«?« Nihče; vev • »NG, Matvejev, ali veš ti?« Dijak se boječe izgovarja: »Ne, tovariš profesor, jaz je nisem napisal, jaz že ne ...!«
Po uri se profesor pritožuje ravnatelju: »Kako ste pri vas izvršili prosvetno petletko, ko dijaki niti na tako lahko vprašanje ne znajo odgovoriti?« Ravnatelj zaskrbljeno zmajuje z glavo. Drugo jutro pa pove tistemu profesorju: »GPU je zaslišala vašega učenca Matvejeva in nemamež je priznal, da je to dramo on sam napisal...«
PROTESTANTSKI ŠKOF O
PAPEŽEVI NEZMOTLJIVOSTI
Severoameriški protestantski škof Morrison je govoril o katoliški dogmi o papeževi nezmotljivosti. Dejal je, da Rim ni nikoli bolj modro in bolj pametno ravnal kakor takrat, ko je papeževo nezmotljivost, ki je glavni steber cerkvene avtoritete, proglasil za versko resnico. Pravi, da je ta resnica velika tolažba v današnji dobi, polni dvomov.
Obrekovanje obenem škoduje vsem: tistemu, ki ga obrekuješ; onemu, komur ga obrekuješ, a največ — tebi, ki obrekuješ. SV. B AZILIJ VELIKI.
NAŠA POT XVIII. XIX. XX.
DOBER KORAK NAPREJ
Zaradi tehničnih ovir nismo dobili do prvega junija NP XX., kot je bilo v načrtu. Obljubljeno pa nam je, da Jo gotovo dobimo do srede meseca.
Tako Imamo zdaj to važno delo o cerkvenem tiskovnem zakonu ln o indeksu v celoti pred seboj. Mnogim se bodo zdaj v nič razpršili tisti mračni, često naravnost praznoverni predsodki proti Indeksu, ki jih neprestano seje med katoličane oni veliki sovražnik vsake resnične svobode, ki se lažno imenuje svobodomiselstvo.
Bo pa to delo brez dvoma zelo zanimivo tudi za tiste nasprotnike, ki jim je kaj na tem, da o tem tako razburjajočem predmetu dobe znanstveno točne informacije mesto običajnih tendenčno prikrojenih fr#*.
Celotno delo o cerkvenem tiskovnem zakonu ln Indeksu obsega skupaj 344 strani. Naša Pot, ta odlična knjižna zbirka, Je s tem zrastla zopet za e«o več je delo.
VEZAVA
Dočim so izšle posamezne številke tega dela samo broširane, izide celotna Izdaja (NP XVIII. XIX. XX. skupaj) samo v celo platno vezana. Cena celotni izdaji je v knjigotrštvu 46 dinarjev.
Naši dijaški naročniki, ki so si nabavili vse tri številke tega dela. pa dajo knjigo lahko tudi naknadno v vezavo. Ako so se za to odločili, naj poverjeniku MMB izroče vse tri knjižice — in na vsako naj gotovo ne pozabijo z navadnim svinčnikom napisati svoje ime — in obenem izroče 6 dinarjev za platnice In vezavo. Tako bodo prišli res po ceni do močne in čedne celoplatnene vezave.
Tudi dijaki, ki niso naročniki MMB, lahko naroče vezavo pri naših poverjenikih, plačajo pa 9 din. Ista cena velja tudi za naročnike MMB, ki niso dijaki. Za ostale velja vezava 12 din.
Franci« Finn:
Tom Playfair
Umska napetost, silna vznemirjenost čustev, in nato ta silen napor volje, vse to ga je vrglo v možgansko vročino, če bo ozdravil, se bojim, da bo umsko nesposoben za življenje.«
»O moj Bog!« pravi pater rektor. »Ali mi svetujete, da sporočim to njegovim staršem?«
»Sporočite Aldineovim staršem. Kar se tiče Playfalrja, se ne mudi, bolje je, da počakamo.«
Oba bolna dečka sta ležala skupaj v isti sobi zavodske bolnice. James Aldine je ležal ves izčrpan, brez zavesti na oni strani, ki ji je bodalo prizaneslo. Od časa do časa je močno zastokal. Na drugem koncu sobe se je v vročici kuhal Tom. Oči so se mu svetlikale.
Harry je stal ob njegovem vzglavju in mu neprestano močil čelo. Ko se je bližal bolniški strežnik, se je Tom prestrašil in prosil Harryja, katerega je smatral za enega izmed svojih prijateljev od doma, naj odvede tega človeka, tega ubijalca, čegar roke so omadeževane s krvjo. Mar se mu ne bere umor iz njegovih oči ? Ob sedmih zvečer, med učno uro, je prišel p. Middle-ton. Čudno, njega je Tom takoj spoznal.
»P. Middieton, na pomoč!« je zakričal Tom.
»Saj sem tukaj, moj ljubi otrok,« pravi prefekt in ga prime za roke, ki so se proseče dvigale k njemu. »Kaj želiš, da ti storim?«
»Pridite čisto blizu mene, ker nočem, da bi naju oni slišali. Poglejte, kako me opazujejo!« pravi in s prstom pokaže na navzoče. »Vsi ti so pomagali pri zločinu. Sklonite se k meni, povedal vam bom neko skrivnost «
Prefekt se je sklonil.
»Ti hočejo ubiti Jamesa in so me zastrupili, da ga ne bi mogel braniti. Branite ga vi mesto mene, g. prefekt.«
»Kar zanesite se name, ne bo se ga nihče dotaknil niti s prstom.«
»Jutri bom sprejel prvo sv. obhajilo. Jutri bo božič, kaj ne ? Tako dolgo sem čakal, tako idolgo!«
»Jutri ni božič.«
Tom se za ta odgovor ni zmenil.
»Kje je James?« je vprašal.
»V postelji.«
Tam se je na pol dvignil in pogledal na pokazano mesto.
Na obrazu se mu je zarisala zelo bridka poteza, kakor da bi ga resničnost hotela za nekaj trenutkov iztrgati iz vročičnih blodenj.
Toda: ta napor ga je utrudil, padel je spet na posteljo, močno stisnil roko svojemu prefektu ter zaprl oči.
Ob devetih zvečer se je Aldine zbudil iz nezavesti. Willie Ruthers se mu je takoj približal.
»Willie, ali ni res, da leži tukaj zraven mene Tom?«
»Da.«
»Kako da je bolan?«
Willie mu je opisal Tamovo junaštvo in mu je razložil, da mu je nadčloveški napor povzročil možgansko vnetje. Oči ranjenca so se napolnile s solzami hvaležnosti. In ko je zvedel, da je Tom v veliki nevarnosti, se je razvnel.
»Tom je junak,« je rekel. »Molil bom zato, da bo ozdravel.«
Naslednjega dne se je zdelo, da se razgrinja mrtvaški prt čez ves zavod. Gojenci so postajali v majhnih skupinah in govorili o dogodkih prej-flnjega dne. Tomovo junaštvo je bilo predmet splošnega občudovanja in vsi so bili žalostni ob misli, kaj mu grozi.
Harry, Willie in Joe so si sledili skoraj brez p res tank a ob postelji svojih prijateljev. Njihova požrtvovalnost je bila skoro brezmejna. Na Aldi-nevem obrazu se je često pokazala bolestna poteza. Pa tudi takrat ga nista zapustila mir in vdanost, tako da se je zdelo, da je zdravnik zadovoljen. Tomov slučaj ga je pa bolj vznemirjal. Zvečer istega dne je stopila v bolnico gospa, pokleknila ob Jamesovi postelji ter mu dolgo časa poljubo-vala roke in obličje.
»Mama, nič se ne boj,« pravi otrok in ljubeznivo vrača poljube, »jaz skoraj nič ne trpim. Tam je ptič bolan, za njega bo treba moliti.«
Gospa Aldine je že poznala Tamovo žrtev. Stopila je k njegovi postelji. Tom je prebil tisti dan v hudi vročici. Ko je zagledal gospo, se je zdrznil in njegov obraz je pokrilo sladko veselje.
»Mama!« je zavpil. »Zakaj niste prišli prej? Tukaj bodite pri meni, ne zapustite me več.« in nežno je objel gospo Aldlneovo. »Vam se torej dobro godi v nebesih. Zakaj ne pridete bolj pogosto ? Mama, že dolgo časa Vam imam nekaj povedati. Na božič bom prejel prvo sv. obhajilo, prosite zame, da ga bom dobro prejel. Doma sem bil zelo hudoben. Od zdaj naprej bom pa priden. Zelo, zelo sem se trudil, da bi se poboljšal, zaradi Vas, mama.	(Dalje	prih.)
Vrednost koncentracije
Tako temeljito so se veliki duševni delavci poglabljali v svoje študije, da neredkokrat sploh niso opazili, kaj se okoli njih. godi.
Cilj, ki so si zanj prizadevali, je bil znanje, in na ta cilj so osredotočili svoje čutenje in mišljenje. Tudi kadar so kaj brali, so to podredili temu cilju, tako kakor čebela spreminja v strd sok, ki ga vsrkava iz cvetlic.
Čim trdneje se duh usmeri na predmet, tem bolj ga obvlada, kakor tudi gorkota sončnih žarkov postane večja v zbirališču leče. Če pa razdelimo svojo pažnjo na različne predmete, tedaj se razprši njena moč: »Pluribus inten-tus minor est ad singula sensus.«
SV. TOMAŽ NA KOSILU PRI FRANCOSKEM KRALJU
Sv. Tomaž Akvinski je bil nekoč na kosilo povabljen pri francoskem kralju Ludoviku IX. A sedel je popolnoma pogreznjen v svoje lastne misli; docela je pozabil, da so okoli njega njegov kralj in kraljevi gostje. Naenkrat krepko udari po mizi in zakliče: »Ta dokaz je proti ma-nihe jcem!«
Njegov prior, ki je sedel zraven njega, ga je pocukal za rokav in ga opomnil, naj se zaveda, kje je. Angelski učitelj je prosil kralja, naj mu zaradi te duhovne neprisotnosti oprosti, a kralj Ludovik se je bal, da ne bi svetemu Tomažu njegove misli ušle iz spomina, in je ukazal svojemu tajniku, naj jih takoj zapiše.
KAKO JE DANTE GLEDAL SPREVOD
Zivljenjepisec Dantejev pripoveduje, da je nekega dne pesnik stopil v knjigarno, da bi gledal sprevod, ki je imel iti tam mimo.. A odkril je knjigo, ki ga je živo zanimala; molče je požiral njeno vsebino in se potapljal v morje misli.
Ko se je vrnil domov, je priznal, da ni prav ničesar videl, ko je šel sprevod mimo okna, pri katerem je bral knjigo (KJG)-
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje - Domžale (A. Trontelj)..