Posarr
x>,
fjjjk ■	s'
Naročnh
40 din., ceiri lcta zu am., mesečno i am. trsen Jugoslavije: Celo leto 140 din. Imse-Tttil ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; Svi večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
1.16, Ätev.
Neodvisen polititeli list zs slovensko Ijoilstoo
«H
M88»4bor, cine S. oktobra JLOSŽ^ir.
Poštnina plačana v gotovini^
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor«» Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mor* govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ui* Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prosi*
Telefon interurbon št. 113.
a-.yaimraraw
I -etn ili XVI.
Pomis eki pri iskanju miru.
Ob sklepu zasedanja Društva narodov so pariškemu svetovno-političnemu listu »IT Europe Nouwelle« (Nova Evropa) razni soudeleženci zasedanja napisali •svoje prispevke. Naš zunanji minister idr. Marinkovič je v svojem članku razniotrival naslednje misli:
Društvo narodov ima dvojne nasprotnike: skeptike in entuzijaste. Prvi črnogledi in malodušni so bili doslej najnevarnejši. Mnogo prepričevalnosti, poguma in navdušenosti je bilo treba, predno se je razbila skeptična opozicija. Društvo narodov še ne obstoja niti pet let, pa se le od dneva do dneva bolj vidi, da je glavni del življenja narodov. Pri lem napredovanju in vedno večji važnosti so morali skeptiki umolkniti, oglasili bi se pa takoj, če bi Društvo narodov s kakim napačnim korakom postavilo v dvom svojo avtoriteto- ter omajalo vein v svojo -moč in korist.
Do prenagljenih korakov bi pa Društvo narodov lahko pripravili entuzijasti-vihravci, katerim gre vse prepočasi in ki nobenega previdno in počasi doseženega uspeha in napredka ne znajo ceniti. Ti ekstremisti so Društvu narodov ravno tako nevarni kot skeptiki. Če bi ekstremisti Društvo narodov zapeljali do kakega nepremišljenega koraka, potem bi skeptiki in nazadnjaki takoj planili po Društvu narodov ter bi narodom razbili to prepotrebno institucijo.
Vsakdo si lahko predstavlja, kaj bi se zgodilo, če 1» se izvršilo prenaglo razoroženje in bi sledila vojna, katere Društvo narodov ne bi moglo preprečiti. Društvo narodov, ki koraka proti svojemu cilju, ne sme preveč poslušati ne levičarjev in ne desničarjev, ampak mo ra vedno -prevdarno in. dosledno ubirati take korake, ki jih ni treba popravljati. Cilju se mora bližati pogumno ravno tako, kakor previdno. Treba se je na vsak način ogibati skokov, ki jim na žalost sledi reakcija. Kakor v notranjem političnem življenju, tako moramo biti tudi v mednarodnem političnem življenju pristaši reform in nasprotniki nevarnih prevratov. Voditelji Društva narodov imajo velikansko odgovornost na-pram narodom in Vesoljnemu človeštvu ter morajo biti radi tega vztrajni in prevdarni.
Veliko previdnost nasvetujejo tudi drugi politiki v svojih člankih prej omenjenega lista in vsi razmišljajo o tem, da je evropski mir samo del svetovnega miru in da splošni mir še ni zagotovljen, če se enkrat vse evropske države, članice Društva narodov, zedinijo in uredijo po dobrih pravilih za varnost in razorožitev. Nekateri omenjajo tudi rusko nevarnost, a to precej pretirano in tudi neiskreno, ker niti z besedico ne omenijo, da so nekatere evropske države s svojimi intervencijami pripravljale tudi veliko evropsko nevarnost proti novi Rusiji.
Stališče Rusije do vprašanja razorožitve in dela za j mir je takole označil ruski zastopnik Rakovski: Mi smo J pripravljeni podvzeti odločilne korake za omejitev vsa- ■ kovrstnih vojnih sil na kopnem, na vodi in v zraku. Mi j sprejmemo v tem pogledu najradikalnejše predloge, se- ; veda pod pogojem, da bodo ti predlogi tudi v drugih državah enako izvršeni. Vprašanje razorožitve pa ločimo od vprašanja varnosti, ki se izvaja tudi tako, da se manjše države izrabljajo v varstvo in pomoč velikih. — Razni varnostni pakti so navadno nasilje nad takozvanim! premaganimi državami in narodi ter predstavljajo neko novo vrsto »svete alianse«. Po našem mnenju je najboljše sredstvo za varstvo in obstoj miru v Evropi: revizija mirovnih pogodb. Ne vsled revizije, ampak vsled obstoja mirovnih pogodb lahko pride do upforov in do novih vojn. Za nas Ruse in še za mnoge druge je po vseli skušnjah in' prevdarkih, po zgodovini in po sklepanju -glede bodočnosti jasno, da smo odločno proti vojni ravno tako; kakor smo tudi -proti mirovnim pogodbam, ki so se iz vojne izcimile ter'v vojnem duhu in razpoloženju sestavile.
Izjava, ki jo je podal Rakovski, je v prvi vrsti izjava nove Rusije, vsebuje pa prav rešen memento za vse države in državnike Évrope. Pretežni večini narodov v Evropi je danes jasno, đa mora biti boj -proti vojni naperjen tudi proti vsem izrastkom vojne in proti duhu, ki je vojno izzval sploh in vsepovsod. ¥ tem boju pa je, — kakor pravi dr. Marinkovič — treba nastopati pogumno in previdno, a jasno je, da bo ta boj zmagovito dobojevan le tedaj, ko bodo enkrat vse države vodili pravi ljudski zastopniki, ki bodo lahko zatrdili, da je njih zunanja politika enako notranji -politiki poštena, pogumna in previdna.

rale in v pondeljek je že prišla vest iz Beograda, da je vlada razkrila in preprečila, -pravo P. P. in generalsko zaroto. Nekaj generalov v Beogradu in Novem- Sadu je razrešeno dosedanje službe in baje stavljeno -tudi v preiskavo. — Povodom svojega obiska v Zagrebu je bil že notranji minister ugotovil, da pošiljajo nekateri vojaški in civilni funkcijonarji napačna poročila v Beograd in na dvor z namenom, hujskati proti Hrvatom in proti sedanji vladi. Ravno zadnje dni je poslal tako poročilo iz Zagreba general Uzun-Mirkovič, dočim je poročilo armijskéga poveljnika generala Tucakoviča čisto drugačno, namreč pravilno. — Doslej so se že dovolj razkrili in izkazali civilni in vojaški intriganti in zarotniki in vlada bi imela dovolj povoda, da jih najostrejše zgrabi ter tako državo obvaruje pred meščansko vojno.
Izmenjava poročil med vlado j n HRSS. V nedeljo je prišel v Zagreb g. Ljuba Mihajlovič v važni vladni misiji. Vlada mu je naročila, naj informira Radiča o položaju v Beogradu, na-dič pa ga je obvestil o položaju na Hrvatskem. Mihajlovič je ostal pri Radiču nad dve uri. Značilno je, -da je bila še tisti večer sklicana seja vodstva HRSS, -na kateri je poročal Radič o svojem razgovoru z Mihajloviče-m. O poteku seje ni bilo izdano nobeno poročilo.
Podpredsednik HRSS v Beogradu. Včeraj dopoldne je obiskal vladnega -predsednika Davidoviča -podpredsednik HRSiS, poslanec Predavač. Njegov prihod je v zvezi s Tjoročili, katera je prinesel že v nedeljo v Zagreb g. Ljuba Mi-hajlovi-č, nekdanji srbski konzul v Washingtonu in znani zastopnik ideje sporazuma. Prihod Mihajloviča v Zagreb in Predavca v Beograd ima -na-men, obdržati dobre in točne stike med vlado -in HRSS ter se vzajemno informirati vpričo vseh intrig, ki jih uprizarja PP opozicija. — Radič je poslal tajništvu narodne skupščine pismo, naj se verificirajo še njegovi osebni- -poslanski mandati za: Srem, Varaždin in Kotor-Split. Zadnji mandat misli obdržati sam, druga dva pa daje na razpolago svojim namestnikom. Poslanec Predavač je še ostal v Beogradu in prav gotovo pride tje tudi Radič, ko se otvori narodna skupščina.
Po sveto.
Pulitane beležke.
Pašič—Pribičevičeva generalska zarota. Precej ča-:sa se že govori, da Pa-šič, Prib-ičevič in drugi stebri te politične družbe prirejajo razne tajne sestanke ter da jav no napovedujejo krvave obračune in da grozijo kralju. .Zadnje dni je Laziča Markovič obiskal nekatere gene-
Italijanski diktator Mussolini je imel zadnje dni dva značilna -govora. Prvi je bil v glavnem namenjen lib-eralčem, -ki so sedaj zborovali in sklepali, ali naj kolikor toliko podpirajo fašistovsko vlado, ali pa naj gredo v -opozicijo. Mussolini je govoril grozilno, češ, da njegov »revolucijonarni« pokret in »revolucijonama« vlada ne rabi parlamenta. V drugem govoru je napovedoval skorajšnjo mogočno bodočnost Nemčije. Op-ozicijonälci tolmačijo to kot nekako priznanje nemškim nacionalistom in fašistom. — Kongres italijanske liberalne stranile v Livornu je v 'pondeljek končal. Predložena sta -bila dva -dnevna reda: -dnevni red, -ki predlaga sodelovanje -s sedanjo vlado je bil odklonjen, drugi, ki ostro kritizira fašizem pa je -bil s 23 glasovi večine sprejet. Ministrski predsednik Mussolini -pa je že v govoru, ki ga je imel v Gaierti odgovoril liberalcem. Izgloda,-da bo storil vse, dà pride do razcepa v liberalni stranki.
Narodne manjšine in Društvo narodov. Narodne manjšine pošiljajo Društvu narodov razne prošnje in pritožbe. Za obravnavajne teh -prošenj je izdalo Društvo narodov naslednja določila: a) vsebina prošnje mora biti v skladu z mirovnimi pogodbami, b) ne sme biti •sestavljena v obliki zahteve, naj se pretrgajo politične vezi med dotično manjšino in državo, katere del tvori •ta manjšina, c) ne sme prihajati iz brezimenega ali slabega vira, d) ne sme biti sestavljena v ostrih, nasilnih besedah, e) mora vsebovati informacije ali javljati dejstva, ki se še niso pred kratkim obravnavala v kaki vlogi. — Če so vsi ti pogoji izpolnjeni, se prošnja javi zainteresirani državi. Ge la iz kateregakoli vzroka izrazi pomisleke proti sprejemljivosti, predloži glavni tajnik to vprašanje predsedniku sveta, ki lahko povabi dva druga člana sveta, naj prisostvujeta, in če zainteresirana država to zahteva, se lahko to vprašanje postopka stavi na dnevni red sveta, če je bila prošnja spoznana za sprejemljivo, mora zainteresirana država javili v roku -treh tednov, ki sledijo -predaji, ali želi izraziti svoje mnenje ali ne. V trdilnem slučaju ima rok dveh mescev-,(vštevši oni tri tedne), da javi svoje mnenje. Ta rok se pa lahko podaljša z dovoljenjem predsednika sveta, če zainteresirana država za t<f prosi in če okolnosti pokažejo potrebo za to. Na to -se prošnja zajedno z mnenjem vlade javi članom sveta v informativne svrhe. Vsak član Društva narodov ludi lahko, če zahteva, dobi ta dokument. Predsednik sveta nato povabi dva druga člana sveta, da skupno z -njim pregledata zadevo. Če smatra eden izmed njih ali vsak drug član sveta za umestno, lahko priporočajo vprašanje pozornosti sveta. Če se začne enkrat ta baviti z vprašanjem, »ga lahko proučuje na ta način in daje taka navodila,, ki jih smatra primernim in uspešnim v dotičnih okolnostih«.
V -slučaju različnega mnenja o pravnih ali dejanstvenil* vprašanjih med zainteresirano državo in katerokoli drugo -državo, ki je članica sveta, se smatra ta razlika r mnenju kot spor mednarodnega značaja, po besedila člena 14 pakta Društva narodov in vprašanje se lahko spravi pred stalno mednarodno razsodišče, čigar odločitev je nespremenljiva.
Socialno-politični kongres v Pragi. Na tem kongresu, ki je imel v soboto svojo zadnjo sejo, je manifestiralo 1100 zastopnikov iz 28 držav, naj se z vso vnemo nadaljuje po vojni pričeto, pa zopet prekinjeno delo za uvedbo socialne pravičnosti in socialne demokracije. Francoski minister dela Godart je v daljšem zaključnem govoru izjavil, da se Francija s celim srcem priključuje kongresu in da je bilo vladi, ki zastopa Francijo in ki hoče ugoditi želji svoje zemlje, da se odstrani sovraštvo, ki deli narode — veliko ležeče na tem, da se udeleži dela na kongresu. Godartova izvajanja je posebno nemška delegacija sprejela s prisrčnim odobravanjem. — Pred otvoritvijo zadnje seje je predsednik prebral pozdravne brzojavke, med njimi pozdrav pre-zidenta republike Masaryka, ki se glasi: Zahvaljujem se domačim in inozemskim udeležnikom za pozdrav in pozdravljam vse. Pozdravljam naše goste in se jim zahvaljujem za posel republike, želim veliko uspeha v izmenjavi nazorov med delegati v svrho ojačenja socialne politike. Danes politika sploh ne more biti nesocialna. Naša republika se zaveda svoje socialne naloge in sam ne pozabljam niti za trenutek, da mora značiti prava demokracija kulturno, politično in socialno svobodo in enakost. — V okvirju tega kongresa se je vršil® tudi 12. delegacijsko zasedanje mednarodne zveze za zakonito varstvo delavstva. Predsedništvu mednarodnega -delavskega urada je bilo izrečeno priznanje.
Kralj Hedžasa. Odstopivšega kralja in kalifa Hu-sejina v Hedžasu bo nasledil emir Meke Al Husein Ali. Dogodki v Arabiji se razvijajo predvsem v smeri -proti angleški politiki in ta vladarska sprememba je tudi s tem v zvezi.

9oevm narice.
arodni železničarji so zborovali dne 6. t. m. v Beogradu. Zbranih je bilo krog 300 delegatov, ki so zastopali 15.000 članov. Železničarski kongres je pozdravil v imenu vlade g. prometni minister Sušnik, ki je obljubil, da se v bodoče nobeno vprašanje, tičoče se železničarjev ne be reševalo brez železničarskih organizacij. Za vsako važno vprašanje se bo sklicala anketa. Izjavil je, da je izdelan pravilnik o oblekah, da se dela na delavskem pravilniku, da se bo revizija zakona o državnem prometnem oso-bju čimprej končala. Kongresu so prisostvovali pomočnik prometnega ministrstva in ravnatelj zagrebškega ravnateljstva. Sprejete so bile resolucije, v katerih jugoslovanski narodni železničarji stavijo svoje zahteve glede razlike plač, sodelovanja -pri zakonodaji, prevedbe pomočniškega osobja v novi zakon, reševanje delavskega vprašanja, izvršitev volitev za humanitarne fonde in druge manjše stvari. Kongres jft sklenil osnovati lisi »Glasnik jugoslovanskih železničarjev«, ki'ga b-p izdajal osrednji odbor in se bo tiskal v 15.000 izvodih. Izvoljen je bil nov odbor, katerega: predsednik je Andra Petrovič, -podpredsednik Mihajlo Kutič, generalni tajnik Rade Jankovič.
Stanovanjski najemniki so te dni zbtTrovali v Beogradu ter ugotovili, da je za zgradbo zadostnega števila stanovanj v državi -potrebnih 510 milijonov dinarjev. Država naj sama gradi, namesto da je dajala toliko in še večje svote bankam in zasebnikom, ki špekulirajo s stanovanji, ki so zgrajena z državnim kreditom. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija s sledečo vsebino: Zahtevamo, da se novi stanovanjski zakon ne izdeluje v kakem skritem kotu za socialno politiko, temveč, da se skliče anketa, na kateri se bodo vpošlevali predlogi.
Tretji red sv. Frančiška. V sredo, dne 15. oktobra bo mesečni shod skupščine duhovnikov ob pol peti uri zvečer. Zanimiv referat velehradskega romarja.
Smrtni slučaj V Starem trgu pri Slovenjgradcu. — Umrla je v soboto, dne 4. oktobra mati tukajšnjega č. g. župnika. Ivana Jurko. Bila je dobra, pridna, verna — res prava krščanska mati. Bogu vdano je prenašala svojo hudo bolezen. Z molitvijo in večkratnim sprejemanjem sv. zakramentov se je pripravljala na smrt. Hud udarec je njena smrt za s ina-župnika, kateremu je gospodinjila 26 let, celi čas njegovega službovanja. Tolaži naj ga zavest, da ga tudi sedaj ne bo pozabila, ampak za njega pri Bogu prosila. Veličasten je bil njen pogreb. Petnajst duhovnikov in velika množica ljudstva iz vseh krajev jo je spremljala na njeni zadnji poti. Domači in slovenjegraški pevci so ji zapeli za slovo tri žalost:nke.' preč. g. dekan iz Šmartna Janez Lenart, ki je vodil sprevod, pa se je v lepih besedah poslovil od rajne. Materi naj sveti večna luč, njenemu sinu pa naše iskreno sožalje.	,
Mladostma smrtna žrtev orjunske podivjanosti. —
Zadnjo sobolo se je đoigral med hrvatskim! omladinci in orjunci v Osijeku prepir in pretep, ki je končal s smrtjo komaj: 22 let starega hrvatskega omladinca. V osješkf gostilni pri »Zlatem bunaru« je sedela večja družba hrvatskih omladincev in dve ženski. Tem nasproti so sedeli trije orjunci in z njimi poručnik Dragotin Jovanovič, podnarednik Branko Budič in narednik Jovanovič, vsi od 41. pešpolka. Hrvatski omMdinci so peli, orjunaši pa so. jih zbadali. Ker so se pa orjunci čutili preslabe, so okrog ene ure ponoči zapustili lokal in šli po ojačenje v hotel Tačkovič, kjer je popivalo večje število orjunašev. Ta ojačena družba je najela fi-jakerje in hajdi nazaj nad omladince pri »Zlatem bunaru«. Ko so stopili orjunci v lokal, niso naročili nič, ampak so začeli peti in se dreti. Med petjem je potegnil poručnik Jovanovič sabljo in navalil brez vsakega vzroka na vodjo omladincev Štefana Veseliča. Ta je odbil zamah s palico, a nato je podnarednik Budič dvignil stol, lopnil ž njim po luči in naenkrat je bila v lokalu tema .... Orjunci .... junaki teme .... so začeli v temi streljati med omladince. Padlo je več strelov in od teh je eden smrtno pogodil omladinca Štefana Veseliča. Na smrt zadeti je še hitel po hodniku, tamkaj so ga še tolki s palicami po glavi, a krog tretje ure zjutraj je izdahnil. Vsled tega žalostnega slučaja vlada v Osjeku velika razburjenost in to po vsej pravici. Bi že 'bil enkrat skrajni čas, da se prepove vojski in še prav posebno oficirjem, da ne bodo smeli pripadati k nobeni batinaš-ki organizaciji. Toliko nepotrebnih ubojev se je že do-igralo v zadnjem času in samo radi spopadov med bati-naškimi organizacijami, ki bi že morale biti koj po nastopu nove vlade razorožene in razpuščene.
Naši izseljenci v Kanadi. Zagrebški »Obzor« priobčuje poročilo nekega hrvatskega izseljenca v Kanadi o obupnem položaju tamkajšnjih naših izseljencev. Na tisoče naših ljudi je tamkaj brez posla in sredstev; samomori so med ljudmi na dnevnem redu, Večina je prišla v Kanado z upanjem, da najde priliko za prehod v Združene države. Toda varali so se. Sedaj: stradajo m ne vedo ne kod ne kam. Ljudje v domovini naj ne nasedajo agentom, ki nabirajo izseljence samo za to, da dobe provizijo.
Poneverbe v sarajevski mestni hranilnici. Pri reviziji, ki se je proti nach pozneje vršila, so v sarajevski mestni hranilnici ugotovili primanjkljaj 178.000 din. Dognali so, da so denar vzajemno poneverili prokurist Dufek, blagajnik Drnda, njegov namestnik Samonko-vič in uradnik Saračevič. Denar so potem zapravili po nočnih lokalih. Razen tega so trgovcu Barošu na lastno pest posojali denar proti visokim obrestim, ki so jih spravili v svoj žep. Gornjo četvorico in Baroša so zaprli.
Prestrelna zteza.
VABILO NA OBČNI ZBOR.
V smislu člena 16. zvezinih pravil sklicujem v Maribor za četrtek, 30. oktobra 1924 redni občni zbor
PROSVETNE ZVEZE V MARIBORU
ob pol 10. uri dopoldne v društveno sobo, Koroška c. 1 (poleg Cirilove tiskarne) z naslednjim dnevnim redom:
1.	Ugotovitev sklepčnosti po čl. 18 zvezinih pravil.
3.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročila odbornikov.
4.	Poročila zastopnikov zvez odsekov.
a. Poročilo preglednikov.
8.	Volitve: a) predsednika, b) osem odbornikov, č) pet članov v razsodišče.
7.	Določitev redne letne članarine včlanjenih društev za leta 1925.
8.	Sklepanje o predlogih odbora in včlanjenih druitev.
9.	Slučajnosti.
Ko dajemo to na znanje, vabimo in prosimo s tem vsako včlanjeno društvo, da se udeleži občnega zbora gotovo vsaj p» 1 delegatu, ki mora imeti po določbi 61. 16 zvezinih pravil pismeno pooblastilo. Čas in velika važnost občnega zbora zahtevata, da ne bo niti enega društva, ki ne bi bilo zastopano na občnem zboru, ki mora biti letos res Ijudskoprosvetni parlament. Gre za dalekosežne odločitve in preosnovo naše prave krščanskosocialno prosvetne matice, zato morajo biti pri tem soudeležena prav vsa včlanjena društva.
Včlanjena društva morajo morebitne predloge poslati pismeno vsaj osem dni prej Prosvetni zvezi, da bo mogoče sklepati o njih na občnem zboru.
Za potovanje delegatov po železnici je dovoljena polovična vožnja.
Na občni zbor so povabljeni tudi naši somišljeniki, ki se zanimajo za krščanskosocialno prosvetno delo.
Dr. Josip Hohnjec, 1. r.,	Ivan Prijatelj, 1. r.,
predsednik.	tajnik.
^ /
DRUŠTVENI KNJIŽNIČAR.
Lahko bi rekli, da označuje beseda knjižničar v splošnem vsakega, ki se peča z znanostjo o ureditvi in upravi knjig. V ožjem pomenu pa beseda knjižničar označuje le tistega, ki urejuje in upravlja kako knjižnico. V novejšem času imamo pa tudi večje knjižnice (na primer Študijsko knjižnico v Mariboru), v katerih je zaposlenih več ljudi, naslov »knjižničar« ima pa le tisti, ki vodi knjižnico. Pri večjih narodih se je začel razvijati poseben poklic knjižničarjev, ki morajo za to posebej f študirati.
! Velike knjižnice imajo namreč stalno nameščene { knjižničarje in uradnike. V naših društvih je seveda to nemogoče. Naši knjižničari morajo urejevati in upravljati knjižnice v svojem prostem času, največ zvečer. — Predvsem se morajo zavedati važnosti svoje naloge. Velika je njihova požrtvovalnost, da svoj prosti čas porabijo v prid drugim.
Kar se tiče lastnosti, ki naj jih ima vsak knjižničar, je predvsem potrebno, da ljubi red, da je priden in vesten. Sicer mora imeli te lastnosti vsak vrl človek, toda za knjižničarja je to posebno potrebno. Kdor ima vsaj malo vpogleda v poslovanje knjižnic, ta bo moral priznati, da so gornje lastnosti knjižničarja bolj: potrebne, kakor druge stvari, ki se tičejo knjižnice. Knjižničar, ki pozna književnost popolnoma, pa ne zna držati knjižnice v redu, ki ni priden in vesten, bo knjižnico kmalu ugonobil. V knjižnici je treba na videz, malenkostnim rečem posvečali isto pažnjo in natančnost, kakor' kaki drugi, na videz večji in pomembnejši zadevi. Red je podlaga vsake knjižnice. Ker ni bilo reda, je že marsikatera lepa naša društvena knjižnica propadla in bo propadla tudi vsaka, v kateri knjižničar ne bo umel držati reda.
Z ljubeznijo do reda pa se mora družiti tuni pridnost. Ravno posli v knjižnici zahtevajo pogosto v naj-dolgočasnejših opravilih vztrajno pridnost, kakor je malokje tako potrebna. Neumorni pridnosti se še mora pridružiti veselje do dela samega, in skrupulozna vestnost, ki posveča tudi najbolj malenkostnim opravilom veliko skrb. Obenem mora knjižničar pri vseh delih gledati na najtečjo nalanéno’St, snažnost in preglednost. Za vse to pa usposablja knjižničarja ljubezen do dela. Ne seme delati za sebe in zaradi sebe, kajti ravno za knjižničarja velja to, da za svoje delo ne bo žel priznanja in pohvale, ampak mora vse to najti v tihi zavesti, da je storil svojo dolžnost.
Knjižničar pa mora znati tudi občevati z ljudmi. To je za vsako knjižnico največjega pomena. Ustrežljivost knjižničarja združena s prijaznostjo, vijudii ost jo in uglajenostjo v občevanju z izposojevalci so brez, dvoma najboljši pripomočki, da knjižnica more vršiti svojo važno nalogo. Kljub vsemu redu, kljub velikim in lepim vrednostim knjižnica ne more uspevati, če knjižničar nima tudi gornjih lastnosti. Saj vemo, da more prijazna beseda največ doseči, le pomislimo, da nam dobro de, če nam reče kdo prijazno: Dober dan. Dostikrat je kaj tacega res prav težko, vendar — biti mora.
Razen že omenjenih lastnosti mora imeti knjižničar tudi dober spomin. Knjižničar, ki nima zanesljivega spomina, je siromak pri svojem delu. Mora pa tudi znati samostojno misliti in razsojati, kar mu posebno koristi pri nabavljanju novih knjig. Imeti mora ljubezen do knjig, da mu bo kujtžnica takorekoč prirastla k srcu.
Zelo važno za naše knjižničarje pa je to, kaj mora vsak z ozirom na knjižnico kot tako, znati. Napačno je mnenje, da mora biti knjižničar učenjak ali vsaj pol-učenjaka. — Morali bi pa poznati naš knjižničar toliko slovenske književnosti, da ve ceniti knjigo z ozirom' na njeno vsebinsko vrednost in tudi z ozirom na njeno knjižnično vrednost. Ne spada vsaka knjiga v naše knjižnice, razni »šuntromani« morajo iz njih izginili. Mora pa knjižničar tudi vedeti razsoditi, če ima ta ali ona knjiga za knjižnico vrednost, to se pravi, če jo bo mogel uporabljati, izposojevati. Kakih starih knjig (na pr. tudi Bleiweisove »Novice«, ki jih ima dosti naših knjižnic) zato v knjižnico ne bo dajal, ker jih najbrž nikdo ne bo uporabljal. Morajo pa biti v knjižnici knjige pripovedne vsebine, ker naši Ijrtdje te najraje berejo, pa tudi knjige s tako vsebino, ki poučujejo. Tu mislim pred vsem na naše gospodarske knjige, knjige nabožne in socialne vsebine, sploh vse poljudno poučne. Mogoče bomo črez 10 ali 20 let mogli misliti tudi dalje.
Toliko o tem! Na občnem zboru Prosvetne zveze v Mariboru bomo pa se dogovorili o nadaljnem, zato naj zastopniki društev že sedaj razmišljajo o požitvi naših knjižnic v prihodnjem poslovnem letu.
Iz Ptuja.
Občinske volitve v Ptuju. Nemci so prišli z barvo na dan. Lista »domače« gospodarske stranke kaže, da so v njej združeni sami izraziti nemški nacijonalci, bivši Ornigovi pristaši in priganjači, zastopniki ptujske šnopsarije in izrazitega štajercijanstva, ki je napravilo toliko zla med našim narodom. Med drugimi janičarji se posebno postavlja Saischegg (Judi Zajšek), ki je romal s čevljarskimi mojstri dne 6. t. m. na Ptujsko goro in jim razkladal, kako bo v Ptuju, ko bo on občinski svetnik, če ne še kaj več. Za enkrat prinašamo imena te »domače« gospodarske stranke, ki bo skrbela v bodočem občinskem svetu za ptujsko nemško gospodo oz. nemškutarijo. Domačinov Ptujčanov ha listi ni. To pribijemo. Nedelja, 19. oktobra pa bo pokazala, kdo je v Ptuju domačin. — Lista domače gospodarske stranke:
1.	Sledte Ivan sen., posestnik. 2. Pirich Pavel, tovarnar. 3. Dr. Fichtenau Sikst, odvetnik. 4. Spriischina Valerijan, mehanik. 5. Saischegg (tudi Zajšek) Valentin, čevljar. 6. Hojnik Franc sen., trgovec. 7. Früthner Josip, pek. 8. Ernst Ferdinand, gostilničar. 9. Ribič Rudolf, trgovec. 10. Damiseli Ervin, knjigovodja. 11, Nckcda Konrad, brivec. 12. Wessely Karl, gostilničar. 43. Miloschilsch (tudi Miložič) Friderik, mizar. 14. Schwab Egon, trgovec. 15. Scheichenbauer Otmar, ključavničar. 16. Slawitsch (tudi Slavič) Leopold, trgovec. 17. Behrbalk Leo, lekarnar. 18. Reich Ignac, gostilničar. 19. Tanim Vincenc, kovač. 20. Maehalka Franc, trgovec. 21. Dr. Sadnik Raimund, odvetnik. 22. Pum Juri, trgovski pomočnik. 23. Omuletz (tudi ©mulec) Ivan, slikar. 24. Saria Otmar, trgovec. 25. Steudte Hans ml., sodar. Predstavnik liste: Kersche Herman. — Namestniki: 1. Blanke Viljem, trgovec.
2.	Murko Kajetan, trgovec. 3. Dr. Metzler Franc, zdravnik.
4.	Strohmayer (tudi Štromajer) Ivan, posestnik. 5. Tognio Julio ml., poslovodja. 6. Kazimir Josip, trgovec. 7. Murko Ljudevit, mizar. 8. Peserl Viktor, gostilničar. 9. Vrečič Karl, trgovec. 10. Steinbrückner Ivan, kontorist. 11. Gröbner (ludi Grebner), posestnik. 12. Kersche Herman, nadoficijal v pokoju. 13. Kukowetz (tudi Kukovec) Alojzij, posestnik. 14. Fletter Hugo, trgovec. 15. Petrovič Otmar, slikar. 16. Zech-ner F"erdo, potnik. 17. Molitor Rudolf, mag. pharm. 18. Dasch Ernst, puškar. 19. Wegschaider Fric, posestnik. 20. Zselezen (tudi Železen) Štefan, trgovec. 21. Dr. Kalb Adolf, bančni uradnik. 22. Rojko Viktor, čevljar. 23. Murschetz Josip, kamnosek. 24. Kasper Karl, posestnik. Namestnik predstavnika liste: Scheichenbauer Otmar.
Upokojenci In problem brez državljanstva.
I)ve leti že po večkrat opozarjamo na krivice, ki so nastale iz tega, da v naši državi ni zakona o pridobitvi državljanstva. Konstatirali smo že, da so s tem posebno hudo prizadeti penzijonisti, vdove in sirote. Da se bo stvar bolj razumela, podajamo še enkrat konkretni primer, na katerem se vidi, koliko krivic je .prizadetih na eni strani vsled pomanjkanja zelo potrebnega zakona, na drugi strani pa vsled slabega razumevanja in površnega postopanja od strani raznih oblastnih organov. Po saint-germainski pogodbi so morali vsi oni, ki niso Jugoslovani po krvi in plemenu ter imajo na našem ozemljo po 1. 1. 1910 pridobljeno domovinsko pravico, prositi za priznanje državljanstva. Prizadeti so seveda to storili, nekateri so pa skušali tudi optirati, češ, da po svojih pradedih, ki so se kot tujci pred 'stoletjem udomačili pri nas, sicer niso Slovenci, a se vsled asimilacije vendar čutijo kot take. Enim se je opcija posrečila, drugim pa vsled nemškega imena in iz raznih drugih razlogov, ni bila sprejeta. Prošnja za priznanje državljanstva na podlagi domovinstva po letu 1910, je bila menda vsem uvažena, na io še pri tisočerih ni odstranilo sledeče krivice: Ob preobratu so raznovrstni oblastni organi popisovali prebivalstvo in ta popis je v mnogih slučajih izvir težke krivice. Eni popisni organi so ljudi izpraševali: Ali se izjavljaš za Avstrijo ali za Jugoslavijo? Drugi so pa stavili vprašanje: Ali si Nemec, ali Slovenec? Prvo vprašanje sicer ni popolno, a je vendar jasno in vsak vprašani se je lahko konkretno izrekel. Drugo vprašanje je popolnoma napačno, ker ne dela razlike med državljansko in narodnostjo pripadnostjo. Po prvem vprašanju so bili namreč za Jugoslovane vpisani tudi tujerodci, ki faktično niso niti, bili jugoslovanski državljani. Po drugem vprašanju so se pa krivično vpisovali za tujce naši nemški pravi sodržavljani in pa tudi Slovenci s Kolikor toliko nemškim imenom.
Vzemimo sedaj: slučaji penzijonista: Tu je živel celo ■svoje življenje, a ker je dobil domovinsko pravico v našem kraju šele po letu 1910, so ga vsled’ nejasnega vprašanja in vsled nemškega imena vpisali za tujca. Na podlagi tega vpisovanja so se sestavljali tudi spiski SHS državnih upokojencev in dotični v ta seznam ni prišel. Penzijo mu je izplačevala avstrijska vlada, ko mu je pa bilo priznano naše državljanstvo, se mu je pa avstrijska penzija ustavila, a naša jugoslovanska mu še do danes ni nakazana. Temu človeku je edinole površni, brezvestni ali pa tudi zlonamerni popis v prvih dneh preobrata kriv, da na stara leta ni od nobene strani preskrbljen. Na prošnje, ki jih pošilja poverjeništvu one državne panoge, v Kateri je poprej služboval, in pa naravnost v Beograd, se mu odgovarja, da kot pozneje priznani državljan še ni vnesen v spis upokojencev države SHS. Imamo pa nadalje tudi slučaje, da so bili tujci v pravem pomenu besede in tudi 'taki, ki še do danes niso dosegli našega državljanstva, tedaj ob preobratu vpisani kot Jugoslovani, ker so na vprašanje: »Ali se priznate za Avstrijo ali za Jugoslavijo?« odgovorili: »Za Jugoslavijo!« Ti ljudje ves čas od naše vlade sprejemajo pokojnino. Tega so vpisali za Jugoslovana in za jugoslovanskega državljana, drugega pa, ki je na vprašanje: »Ali si Nemec ali Jugoslovan?« — odgovoril: »Nemec«, meneč, da ga vprašajo po narodnosti, so pa kralkomalo vpisali za Nemca in povrh še za mozemca, pa naj: je še tako evidentna njegova državljanska pravica v Jugoslaviji.
Da pri nas novopriznanin državljanov, ki so penzijonisti, prejšnji režim ni »utegnil« vpisati v spis

Pravo
Sthiiht-OTo milo z znamko „Jelen“
je že 60 let znano kot najboljše in naj izdatnejše od vseh. vrst pralnega mila. Pravo samo z imenom „Schieb t“ in znamko „J eie n“!
državnih upokojencev, je samoobsebi posebno poglavje fcrezprimerne oblastne zanikernosti napram trpečim slojem. Sedaj pričakujejo vsi prizadeti, da se bo pod novo vlado to uredilo in da bodo dobili pokojnino od onega dne, ko so bili končno priznani za SHS. državljane, odnosno, ko so izgubili avstrijsko pokojnino.
Kar se pa tiče pridobitve SlISdržavljanstva sploh, je pa ‘bilo te dni razglašeno v zagrebških listih, da je notranji minister za Hrvatsko in Slavonijo odredil postopanje, po zakonu nekdanje Avstrije, odnosno Ogrske ©d leta 1879. Za hrvatsko prebivalstvo je s tem to pereče vprašanje rešeno in bilo bi umestno, da naši poslanci opomnijo notranjega ministra, naj tudi za Slovenijo določi postopanje nekdaj veljavnega zakona o pridobitvi državljanstva za avstrijsko polovico bivše monarhije, če se že ne misli izdati velepotrebni in enotni zakon za pridobitev državljanstva v celi SHS državi.
te Maritors.
UMETNOSTNA RAZSTAVA »KLUBA MLADIH«.
Trojica umetnikov: Kos, Pirnat, Stiplovšek je hotela s svojo razstavo pokazati gotovo znanje in gotovo umet-»iško smer in je to tudi v polni meri dosegla. Kos pokaže, da je dobro učil slikarsko akademijo in kar je še posebno dobro in važno-, — da je na najboljši poti umetniške samostojnosti. Pri akvarelih, ki jih slika širokopotezno na mokro, se to dobro vidi. Vplivi impresijo-nizma so očitni, umetnik se pa dobro zaveda, da mu i rnp e ri j a It stična tendenca ne služi tako dobro, kot pa markantno izražanje oblike. Pri večini akvarelov se to dobro vidi, (»Na stare dni«, »Pri krpanju«, »Stara ženica«, »Berač«) pri enem se opazi, da je imel težave z razpolaganjem in izrabo prostora, v splošnem so pa vsi prav dobri. — Največji razmah in prostost je dosegel v olju in tu se razvoj samoniklosti kaže že od slike do slike, (primerjaj: oba »Polakta«), slika »Noč«, ki je med impresij onizmom in ekspresijonizmom, je pa že samoniklo in prav dobro pogodila bistvo noči v dolžini svetlega zidu iz teme. — Pri risbah je »Pijan« dovršen v vsakem oziru, »Glava« v tehniki »Utrujen« je pa zanimiva skica.
Pirnat je pred vsem zelo dober risar, njegove risbe so v primitivnosti dosegle veliko markantnost, akte obvladuje popolnoma in kadar detailira, obdrži vedno glavni volumen. »Štiri risbe o ljubezni«: materinska, m Radenska, 'samaritanska, Kristus in Magdalena so posebno globokega občutka in izraza. Roke posebno dobro izražajo nežno brigo, kipeče življenje, lajšanje in pomoč ter končno globok mir in uteho. Dobro izražena je tudi križana zemeljska ljubezen napram visokemu nebeškemu blagru in odpuščenju pri »Kristusu in Magdaleni«. — V olju je umetnik enostaven v izražanju, teh niki in barvi, ki je mirna, a pri tem tudi živahna.
Stiplovšek po vrsti zadnji, a najvišji, ki nam podaja »Stari Maribor« v lesorezih, da ga vsakdo po svojem poznanju in čutu takoj osvoji brez najmanjšega suma kake umetniške impresije in vizije, je umetnik velike in globoke simbolike. V olju, lesorezu in linorezu je idilično priprost, a pri tem globok in izrazit. Kar se simbolike tiče, so nekatera njegova dela pravi: »Srca kvišku!« Tako »Kalo-bje«, (oljnata slika) linorez »Pokopališče« in lesorez »Križ«. Posebno markantnost dajejo njegovim slikam drevesa. »Pliše ob vodi« (olje) je lep kos solnčnega juga, nedeljsko miren in čist s posebno lepim odsevom brega in hiš v vodi.
Umetnostna razstava v kazinski dvorani traja do dne
19.	t. m. in je dnevno odprta od 9. do 12. in od 13. do
16.	ure. V nedeljo bo odprta tudi črez poldne, torej nepretrgano od 9. do 16. ure.
Skorajšnja volitev novega župana v Mariboru. Proti mariborskim občinskim volitvam so vložili sooijaldemo-kratje priziv. Veliki župan prizivu ni ugodil in bo sedaj volitev novega župana v najkrajšem času.
Izgovori mariborske radikalije. Že v zadnji številki smo beležili, da je glasilo slovenskoštajerske radikalije »Narod nega Gospodarja« zadela nenadoma kap. Ugotovitev te nenadne smrti gg. dr. Ravniku in Tavčarjem ni po volji, ker bi bili radi smrt radikalnega glasila zatuškali. Sedaj pravijo, da je »Narodni Gospodar« prenehal samo začasno in treba počakati na denar iz beograjske radikalne kave, potem pa bo list zopet izhajal. Družba dr. Ravnik-Tav-čarji pozabljajo, da je javnosti prav dobro znano, da je stari Pašič po zadnjih političnih neuspehih po svoji navadi obolel, da ježi in nikogar ne pusti k sebi. A-k-o je Pašiča politični neuspeh pokopal pod odejo, stari skopuh ne bo postal, da bi stopil k blagajni in nakazal pare ea mariborskega »Narodnega Gospodarja.« Na Pašičeve pare bo lahko čakala mariborska radikalija kakor , judje na prihod mesije. Ako bi bili voditelji slovenskih radikalov res tako idealni, kakor zatrjujejo, in prepričani o zmagi, potem bi si pač lahko sami brez državne podpore vzdrževali listič, kakor je bil blagopokojni »Narodni Gospodar.« A ravno o dr. Ravniku pravijo, da je tako prokleto skop kot Pašič, g. Janiko Tavčar pa gmotno bolan in v očigled takim zaprekam je žurnalistični srajčnih »Narodni Gospodar« za vedno zapisan -med rajne.
Javna tajnost. Javna tajnost je, da znani neresnico-Ijub dr. Reisman ni več mariborski poročevalec »Jutra.« Ali je dr. Reisman za dr. Žerjavove jasli preveč ali premalo rezal'slamo? —Na to vprašanje bi naj odgovoril on sam. Ako se človek enkrat kot najgorečmejši policajdemo-krat dr. Žerjavu in Kramerju zameri, potem pa res ne vemo, če še spada v vrsto božje stvari, ki jej pravimo — človek
Pčošnja za upokojitev. Predsednik mariborskega okrož nega sodišča dr. Toplak je radi bolehnosti vložil prošnjo
za upokojitev. G. dr. Toplak je že nekaj mesecev na bolezenskem dopustu.
Dr. Pirkmaier noče iz stanovanja. Komaj je postal svojčas dr. Pirkmaier veliki župan v .Mariboru, se je takoj j preselil »mit Kind und Kegel« iz Ptuja v Maribor. Mi smo ; ga že tedaj svarili, naj, se ne prenagli s preselitvijo, ker ' -njegovo veliko županovanje ne bo trajalo od krompirjevega cveta do izkopavanja. Gospod nas ni ubogal, vselil se , je v prostore na okrajnem glavarstvu in sedaj noče ven 1 iz stanovanja. Dr. Pirkmajer je v svoji policajdemokratski domišljavosti še vedno prepričan, da je on pravi veliki župan sicer ne po dostojanstvu in oblasti, ampak po — j stanovanju. Smo reg radovedni, - kedaj bo ^predsednik sta-
•	novanjske-ga urada nastopil upravičeno proti dr. Pirkma-; jerju tako, kakor je neopravičeno ter surovo proti g. dr.
Laj-nšiču. Policajdemokrat Žerjavovega kova prvega stepena, kakor je n. pr. dr. Pirkmajer, je kot jež v lisičji luknji.
Škandali na progovni sekciji Maribor, gl. proga. — i Kako se godi našim progovnim delavcem, vas prav go-! tovo zanima, gospod urednik. Tudi širši javnosti naj : s!uži ta dopis v vednost, kake krivice se godijo našim najubožnejšim progovnim delavcem. Vprašali bi, kdo je 1 temu kriv, ali nezmožnost dotičnega, ki vodi celo skupi-i no, ali tisti, ki žara čuvana delavske mezde, ali pa na-! zadnje oni, ki izplačuje prizadetim njihove mezde od : prog. sekcije, da se nekaterim delavcem niti ne izpla-j čuje cele njihove, že itak najmanjše -mezde? JDa pa ne ! bo ta ali oni sumil, češ, da lažemo, vam navedem pri-\ mer: Prog. delavcu G. se je za mesec avgust kar za 50 dinarjev premalo izplačalo. Ker je pa omenjeni delavec še toliko brihten, se mu je tudi posrečilo ugotoviti primanjkljaj, ter se mu je morala manjkajoča svota na njegovo zahtevo in pritožbo 1. oktobra naknadno iz-! plačati. Podobnih slučajev je pa morda več in pri omenjeni sekciji, islotako tudi delavcev, ki si višine svojih mezd ne morejo ugotoviti. Tako torej delavci ne pridejo - niti do celega svojega zaslužka, ako si ga sami ne morejo ugotoviti. Navedem naj še drug slučaj: Ravno f pri isti sekciji sta pri eni skupini dva delavca, s pri-bli-žno enakimi imeni. Tako sevje -torej zgodilo, da so se i odbitki pri plačah od obeh enakih imen odtegnili samo ; enemu, dočim je dobil drugi celo plačo brez odbitkov. Ko
•	je delavec K. opazil, da se mu nič odtegnilo, ter dobil : prvič več denarja, kot že dolgo ne, je pobral šila in ko-i pita ter adijo progovna sekcija. In oni delavec K., ki se ; mu je odtegnilo za dva, pa dela službo brez vinarja, in j kako se naj potem preživlja? Krivo je temu neredu tudi j to, da se delavcem ne dajo natančno izpolnjeni in raz-
•	ločno pisani izplačilni listki. Zaenkrat to, drugič več!
Trg pred Zadružno gospodarsko banko. Novi trg pred
■	Zadružno gospodarsko banko dobiva od dne do dne lepše
■	in popolnejše lice. Odkar so odstranjeni oni štirje -kostanji, iki so znatno kvarili pogled na prostor pred banko, je postal ta prostor res trg, ki bo lahko tudi služil za zboro-
: vanja na -prostem, ker bo gotovo veliko bolj akustičen, nego je n. pr. Stolni trg. Mariborski stavbeni urad se je potrudil, da je v primeroma kratkem času priredil ta prostor pred banko v mičen trg.
Preselitev. Zadružna zveza, ki je imela dosedaj svoje poslovne prostore v Gregorčičevi ulici, se preseli v poslopje nove Zadružne gospodarske banke.
Narodno gledališče. Sreda, dne 8. oktobra: »Pohujšanje v dolini šentflorijanski.« Ab. C. — Četrtek, dne 9. oktobra: »Mamselle Nitouohe.« Ab. A. — Petek, dne 10. oktobra : Zaprto. — Sobota, dne, II. oktobra: »Narodni poslanec.« Ab. C. Premijera.
OASPD. Izleti meseca oktobra: 12. Urška. Odpelje-
■	mo se 11. oktobra, ob 19.10 do Gu stanja. Eden del krene -k-oj na vrh, drugi noči v Gušta-nju. Povratek na Slov. Gradec. — 19. Sv. Duh. Ob 5.38 do Št. Lovrenca. Sestop v Falo. — 26. Rogla. 25. z vlakom do Fale ter na Klopni vrh, kjer se noči. Povratek na Št. Lovrenc. Jestvine. — Radi polovične vožnje se naj zglasijo člani SPD v trgovini g. J. Baloh, Grajski trg, kjer dobijo natančnejša pojasnila.
Pevsko društvo »Luna«. Tiskarski škrat je zakrivil pomoto glede datuma naše veselice,- ki se vrši pri Krambergerju v soboto, dne 11. oktobra in ne z i. -oktobra. — Skoro podvojil je številko datuma, za pokoro -pa bode podvojil tudi število gostov, tki se bodo na naši vinski trgatvi razvedrili s petjem, godbo, plesom- in drugimi zabavami, kakor je že pač stara slovenska navada. — Začetek ob pol 20. uri Čisti dobiček je namenjen za društvene potrebe.
Kratek memorandum glede
agrarne reforme.
Na kratko hočemo navesti in obrazložiti nekatera važna vprašanja, ki se v dosedanjih odlokih kr. ministrstva za agrarno reforma niso sploh nič, oziroma prav malo upoštevala:.,
1. Iz katerega razloga se poljedelskim uslužbencem! na veleposestvih ne prizna, dephtatnega zemljišča? Gotovo ni v socialnem oziru in tudi ne predmetno, ako se na tako važno vprašanje, kakor je ravno navedeno, -sploh ne misli. Ako se prizna gozdnemu osobju deputatola zemljišča, bi se vendar moralo analogno isto odrediti tudi za -poljedelsko. Ali mogoče ti ljudje nimajo istih teženj in istega želodca kakor gozdno, po mnenju uradnikov agrarnih uradov? Na to važno vprašanje bi se moralo že iz -tega razloga misliti, ker noben veleposestnik ne bo mogel vzdrževati poljedelskega osob ja, ako bi mu moral dati iz maksima depotatna zemljišča. Toda kam- hočejo ti ubožci? Danes, dokler so še pod streho in pri -delu na veleposestvih, imajo kruh, a
; "po izvedbi agrarne reforme, kakor se danes misli, bi i ,;aJ t1 reveži šli na cesio glodat kamenje. Ali niso ravno ! to Pravi agrarni interesenti, ker nimajo ničesar dru-! gega svojega, kakor postelj in suknjič na hrbtu poleg ; kopice otrok. Ali se hoče te ljudi z izvedbo agrarne re's forme ugonobiti in prepustiti popolnoma njim samim sebi? Mislim, da to ni v intencijah zamisli agrarne reforme, lre-ba pa je tudi povdariti, da imajo ti ljudje s j pomočjo veleposestnika na razpolago ves fundus in-i structus, torej edini zmožni elementi, ki obdelujejo svo-j ja sicer deputatila zemljišča v skladu s poljedelskimi j zakoni. In kdo bi naj prišel na podlagi komisionalnega ! ogleda revizije agr. ref. zemljišča na njihova mesta? Alt j mogoče trgovci, obrtniki, ali mogoče ljudje, ki sploh ne j znajo zemlje opravljati? Treba je opozoriti ravno v tem momentu na veliko nezakonitost agr. interesentov, ker ne delajo in opravljajo zakupnega sveta v smislu zakona in min. odredbe. Smelo trdim, da je današnja za-kupodaja poljskih zemljišč največja rakrana -na našem narodnem gospodarstvu, že zgolj iz dejstva, da se goji \ na tem polju čisto navaden rop zemlje (Raubbau). Tudi j je treba ugotoviti, da se ne ščiti kultur, -kakor so pred-! videne v agrarnih zakonih in odredbah, temveč zakup-j nik dela z zakupno zemljo kar hoče. Ali ni protizako-I nito, da da zakupnik na razpolago zemljišče drugemu (torej podzakup) za ležarinSki prostor? Takšnih slučajev bi lahko navedel še celo kopico. Iz vsega tega sledi, -da je treba na podlagi zakona ugotoviti, kdo je upravičen agrarni interesent. Smelo trdim, da spada med te v prvi vrsti poljedelsko osobje, -ki je zaposleno na veleposestvih.
2.	Kako je mogoče, da bi se prehranjevalo gozdne osobje iz gozdnih enklav, ki so k večjemu slabi pašniki?
O tem vprašanju mi ni treba na široko razpravljati, ker bodo tudi gozdarski strokovnjaki pritrdili, da je vprašanje kot stavljeno že samo na sebi z »ne« rešeno.
3.	Kako se je prišlo do zaključka, da je ravne v Slo-
veniji pomanjkanje na zemiji?
V	resnici se je razpasla lakota po zemlji takoj po preobratu. Ljudje, še pijani vojnega časa, sploh niso mislili na racijonelno gospodarstvo, temveč kar smelo trdim, preveval je široke mase jugoslovanskega naroda duh komunizma. Vsak je prežal na zemljo, kakor mačka na miš. Njihov namen je bil, razkosati in izropati velika posestva in podjetja, češ, zakaj ni imel eden vse, drugi pa nie. A pri vsej tej lakoti na tuja zemljišča
j je prišel narod vendar do zaključka, da je treba v gospodarskem oziru čuvati velike produktivne komplekse, ker edini ti morejo vplivati posebno z ozirom na valo-venje valute v povojnem času na stalež tržnih cen.
Ako bi se delalo glede zakupedaje popolnoma objektivno in nepristransko in ako bi ne bila zašla tudi v to vprašanje socialne zamisli grda korupcija, brez-dvem-na bi se ne moglo govoriti o kakem pomanjkanju na zemlji v Sloveniji. Prvi pogoj pri vsem tem bi morala -biti upravičenost, nikakor pa ni v skladu z dajanjem v zakup, kakor se je to godilo do danes. Ali ni na dlani ležeče dejstvo, da so imeli skozi desetin desetletja vsi ljudje, celega sveta dovolj zemlje? In tudi danes propada to zanimanje vedno bolj in bolj iz enostavnega razloga, ker drvi vse v večja centra, med tem ko je za domačo grudo -presneto malo zanimanja. Iz tega sledi, da je teza na pomanjkanju zemlje popolnoma nepremišljena, kar dokazuje zgorajšnja trditev.
4.	Kako si predstavlja kr. ministrstvo za agrarno re-
formo stanje glede naše bodoče živinoreje?
Glavni vir -dohodkov slovenskega kmetovalca je živinoreja, deljno tudi vinski pridelek in hmelj. Poljski pridelki se porabijo za preskrbo samega jaz.
Treba je torej povzdigniti eno izmed glavu ih panog našega narodnega gospodarstva in to je živinoreja. Da imamo danes take degenerirane pasme, je treba iskati vzroka v vojnem času, ko so se dobre pasme deci-mirale, v nekaterih okrajih celo ugonobile. V-sled tega dejstva je nastala velika panika v tej panogi gospodarstva. Začelo se je razmišljati, kako odpomoči tej grozeči nevarnosti degeneracije. A vse zastonj. Vojna je zahtevala na tem polju zadnjo svojo žrtev.
V	-času po vojni se je pa to vprašanje, rekel bi, skoraj zanemarilo. Edino, kjer smo še našli nekaj dobrega materijala, bila so razna veleposestva, koja se niso spustila v nevarnost domače oploditve živine.
A danes je stopilo zopet to važno vprašanje v ospredje. Na vseh gospodarskih tečajih in sestankih prerešetava in razmotriva se samo o načinu, kako izboljšati financijelno stanje našega kmetovalca. Blagajne so izčrpane. Brez -kapitala se ne more gospodariti, torej; nujno potrebno je, da se najde izhod iz te denarne zadrege in ta je gotovo v umni živinoreji. Treba je torej, da se dvigne naša živinoreja in na la način ustvari zopet siguren del dohodkov našemu domačemu gospodarstvu. Le edini dohodki iz živinoreje so ona sredstva, s koj imi krije vse -potrebne stroške, davke in vse druge javne pristojbine; kajti kakor sem že omenil, porabi naš kmetovalec vse, kar pridela, za svoj želodec. Od trga je v vseh drugih panogah gospodarstva odrezan.
Najhujši udarec za našega živinorejca pa je degeneracija pasem. Težka naloga čaka v tem oziru še naše oblasti, ki so poklicane v prvi vrsti, đa priskočijo na pomoč, da se zopet uposlavi ono stanje v tej važni panogi narodnega gospodarstva, kakoršnega nam je potreba k-ot dobrim in umnim kmetovalcem. Naloga kmetijskih strokovnjakov bo nadalje, da priuči jo vse okolšči-ne vsakega kraja in Se na ta način dobi zasiguranje gojitev onih pasem, ki bodo v resnici nagovarjale kra-
jrvnini razmeram. Žalibog, dejstvo je, da imamo đa-»es mešanico vseh mogočih plemen, le dobrega nič.
Ako razmotrivamo današnji položaj kmetovalca, ▼klimo, da se ni mogel še odločiti za napredek živinoreje iz edinega vzroka, ker ne ve, kje in kako bi prijel stvar ▼ roko. da bi imel uspeh. V zadnjem času opažamo, da se je zainteresiralo poljoprivredno ministrstvo ■a to važno panogo narodnega gospodarstva. Namen ima, kupiti dobro plemensko živino, kar .je polne hvale vredno. A tukaj se mi zdi primerno, opozorit L na sledeče:
Tret)« je vzpostaviti vzrejevališča plemenske živine ▼ vsakem okraju. Kmet enakega ne zmore, torej je dati ko inštitucijo v roke veleposestvom. Da naš kmet tega »c zmore, je prav enostaven vzrok, ker nima na razpolago raznovrstnih sredstev, koja so potrebna, da se vzrejevališča tudi obdrže in obnesejo.. Seveda je potem naloga strokovnjakov, da zainteresirajo s predavanji našega kmetovalca v postavljenih vzrejevališčih.
Rekli smo, da bi bili za postaje vzrejevališč poklicani veleposestniki. Toda pri tem smo naleteti na mrtvo točko, ker nam ovira to misel 'ključ agrarne reforme. Ministrstvo za agrarno reformo bi moralo izdati precizirano popolnoma jasno odredbo, koliko se pusti popolnoma individualno onim veleposestnikom super-maksimuma za le svrhe; kajti samo na podlagi sigurnosti bo mogoče tem vzpostaviti vzrejevališča. Nikakor ira ne more veleposestnik riskirati danes tega, kar se mu grozi od strani okrožnih agrarnih uradov sedemdeset j pe» hektara, a ništa više. In to govorijo juristi, ki nimajo niti pojma o tej ali oni panogi gospodarstva. V tem vprašanju naj bode merodajno mnenje kmetijskih strokovnjakov. Naj se držijo gotovi gospodje juristi svoje stroke in naj se ne vmešavajo v stvari in probleme, kjer so popolni lajiki. Zato pa je nujno potrebno, da se izdajo iz kompetentnega mesta tozadevna jxrtrebna navodila vsem onim, ki imajo opravka z agrarno reformo, kot strokovnjak pa trdim:	Schuster
Weib bei deinem Leisten.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orezy.
Prevedel Paulus.
58
Spet se je trudil Percy, da bi zadušil nadležno zehanje, ki ga je prav rado napadlo vsikdar v trenutku, ko je hotel hiti zelo vljuden.
Otepel si je neviden prašek s svoje neomadeževano snažne suknje, zakopal dolge, nežne roke v žepe svojih brezhibno ukrojenih hlač in dejal z najdobrovoljnešim smehljajem, ki ga je zmogel:
»Gospod, — ali ste že videli zadnjo modo v ovratnicah? Zelo rad bi vzbudil vaše zanimanje za novi način, kako mi danes tu na Angleškem vežemo ovratnico.«
»Gospod Percy Blakenev«, je odgovarjal Chauvelin z dostojanstveno odločnostjo, ker torej nočete dati gospodični Renati Gamieille zadoščenja, ki ga po vsej pravici zahteva od vas, vas vprašam, — ali ste voljni, da midva križava meče kakor se spodobi med možmi?«
Percy se je nasmejal, dobrodušno.in nekoliko plaho, vzravnal svojo orjaško postavo ter z nepopisnim izrazom v svojih sinjih očeh zrl na suhljatega, drobnega Francoza.
»Dvomljivo je,« je dejal počasi, »ali bodeta v tem slu čaju res križala meče dva — moža!«
»Gospod Percy Blakeney —!«
»Gospod —?«
Chauvelin je izgubljal hladnokrvnost, pa šiloma se je premagal,, mirno je skušal govoriti in hladno.
»Seve, če je eden izmed njiju strahopelnež in se hoče izogniti dvoboju —!«
; mučni prizor s krepko osoljeno šalo, kakor je bila njegova navada.
'Poda po zadnjih Gliauvelinovih besedah se je zadeva obrnila v bridko resnico. Tega ni smel dovoliti.
Stopil je naprej, da s svojo osebnostjo in svoj» kraljevsko besedo prepreči morebitni usodni razvoj prepira.
»Tiho, mož!« se je nepotrpežljivo obrnil na Chau-velina. »Ne govorite neumnosti! Gospod Percy Blakne-nev je Anglež in angleške postave ne dovoljujejo dvoboja! Razen tega nikakor ne morem dovoliti, da —.«
»Oprostite, kraljevsko Visočanstvo!« mu je segel v besedo Percy s prikupljivo dobro vol j noslj-o. »Vaše Visočanstvo menda ne razume prav položaja! Moj podjetni prijatelj tule nikakor ne zahteva od mene, da bi se pregrešil zoper postave, ki vladajo na Angleškem. Predlaga le, da grem z njim na francoska tla ter se tam borim % njim. Na Francoskem pa je dvoboj dovoljen in tam s» še druge slične — e-hm — reči dovoljene.«
»Razumem! Res jel« je odgovoril princ. »Razumel« popolnoma, česa si želi gospod Chauvelin! — Ampak vi,
— Blakenev?«
»O, jaz —■■« je odgovoril Percy malomarno, »jaz sem seveda njegovo izzivanje sprejel.«
(Dalje prihodnjič).
i '
1 -------—----
j Spominjajte se Dllaške večerje! i
Umetniške gosli na prodaj. Vpraša se pri hišniku v Cirilovi i tiskarni.

iREDHf* kJHSj 1 EKSTRAKT
tzoeuȣ
-jvnm*
Brzojavke: Zadruga Kropa,
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).	Tei <
~ ' za normalne 5n ozkotirne železnice, žeblji za lai
Se sa odre in prage, spojke za ladje in splave. Zt_________	_________________________. i-,________ _________________
i z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderie, kotle, sode, mostove, plcčenino, koksa itd. Vijačni čepi Verige,
Wal v načo stpcko sxmdajo&I želez»i issdüelkl jso vzopofh in	maj ©©saiaJ©»
MS" UiMrtiBPOTrttMi ceniki mm ipsmei»o1 ©.gp© 1
in’i i iTT n i I lm
Torej eno najvažnejše, še danes nerešeno vprašanje odmere potrebnih zemljišč za navadene svrhe leži v rokah kr. ministrstva za agrarno reformo, kojo je prvo poklicano, da sporazumno z ministrstvom poljopri-vrede reši stvar v prilog naše bodoče živinoreje. Ako se ne hode upoštevalo tega fakta, vidimo že vnaprej popolno degeneracijo in ugonobitev naših pasem; že iz tega vidika, da je našega laneta komaj z dobrim zgledom pripraviti do tega, naj si izpremeni svoje nazore o gojitvi plemenske živine in da bo treba še veliko dela in pouka vsakemu posamezniku, predno se bo dovedlo naše gospodar j e-kmete do pravilne in umne živinoreje, ki bo doprinesla uspehe in kar smo trdili v začetku tega razmahivanja, glavni vir dohodkov našemu kmetovalcu. Z gotovostjo trdim, da bodo našle te vrstice odmev pri tozadevnem najtvišjem odločujočem mestu. Ako si hočemo vzgojil: sami plemensko živino, bode še trajalo decenije ako ne več, predno bodemo uverjeni reči, češ, prišli smo do najslavnejšega cilja gospodarstva in ta je, vzreja plemenske živine v domačih vzrejevališčih. — Uverjeni pa smo, da smo pripravili, kar se tiče pasem in plemen jednoten in pripraven teren, dasiravno smo še daleč od stanja, dvigniti našega kmetovalca na najvišjo stopnjo umne in čistokrvne živinoreje.
Vse to nam vsiljuje dejstvo, da so za vzrejevališča in za povzdigo napredne živinoreje poklicana le dobro organizirana in velika posestva, ki bodo s pomladkom plemenske živine zalagala cele okraje. V interesu narodnega gospodarstva cele države je, da se po izdani nared bi o supermaksimumu poprimejo te najvažnejše pa tudi najtežje naloge, namreč, da vzgajajo dobro plemensko živino, ko so se prej že uredila živinorejska središča in vzrejevališča.
Da si lahko uredimo vzrejevališča plemen, so potrebni dobri in zračni hlevi, polja in mnogo travništva, poleg tega seveda tudi dobro organizirano gospodarstvo, da si lahko namesti strokovnjake in vse drugo osobje, ki je neobhodno potrebno. Kako je urediti posamezna vzrejevališča bomo govorili na drugem mestu. Opozoriti se mi zdi potrebno na tem mestu, da potrebuje oskrba plemenske živine dobrih in umnih ljudi, — na vsakih pet glav en paznik in potem seveda kar je glavno,, vodstvo in nadzorstvo. Ge se pa zahteva od teh v vzrejevališčih nastavljenih ljudi korektno, vzorno, pridno in vestno izvrševanje njihovih dolžnosti, treba je, da so ti ljudje tudi oskrbovani, kakor se spodobi.
Gotovo bo v interesu narodnega gospodarstva celokupne države, ako bodo merodajni činitelji upoštevali ta kratek memorandum.
Ni končal stavka, le prezirljivo je zmigal z rameni.
Onstran vrat, v sosedni dvorani se je med tem nabrala gruča radovednih gostov. Privabili so jih glasni, jezni glasovi, ki so doneli iz budoarja. Pogrešali pa so tudi Percvja in njegovo soprogo ter so ju prišli iskat. Tudi Njegovega kraljevskega Visočanstva že cele četrt ure ni bilo nikjer videti.
Ker je princ waleski stal med vrati si seve nihče ni upal črez prag, pa vsi so videli v sobico in bili priče razburljivega prizora. Ugotovili so, da. se je vnel prepir
Proda se dobro ohranjeni štedilnik, tehtnice okna in vrata kompletno s okvirom. J. N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ulica 20.	612 4
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Džamonja in drugovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame-rikanskih podlogah, kakor tudi čepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imam® celo. Zahtevajte cenike!	607 10—1
med francoskim odposlancem in gospodom Percvjem. i
Mali Francoz je imel bridko resnico, .gospod Percy pa se je očividno dolgočasil. Delali so opazke na račun Ghauvelina, se smejali in si ponujali stave.
Princ vvaleški se do sem ni vmešaval v prepir. Dobro se je zabaval in čakal je, kedaj bo končal Percy
Fr«mog iz svojega premogoikopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopn« družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—I.	IOf?
Pesi«.
Poveljstvo Prostovoljne požarne hrambe ki njenega Rešilnega oddelka v Mariboru naznanja, da nekateri bivši člani požarne brambe, ki so bili vsled prestopka §§ 6 in ! 8 društvenih pravil iz društva izključeni, na javnih prostorih o poveljstvu razširjajo neresnične vesti in s tem dajajo javno pohujšanje. Vse osebe, ki lahko o tem pri-; čajo, se prosijo, da poročajo poveljstvu v svrho tožbe.
Poveljstvo Prostovoljne požarne hrambe in njenega Rešilnega oddelka.	619 2—1
i
HJL Jbi ® jggr <o> 'R*
kupim vsako množino po najvišji ceni. Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na
I¥ÄN SBYER. VELENJE
Trboveljski pre trn. o g
cele vagone po originalnih rudniških cenah in odslej na-
prej tudi vsako količino od 100 kg naprej dobavlja po najnižjih cenah in stavlja brezplačno na dom: Branko Mejovšek, Maribor, Sodna ulica 17.	616
:a
te
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«