234 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 VRHUNSKE PRIREDITVE NA BLEDU SO BILE V ŠAHU IN VESLANJU BOŽO BENEDIK Na Športnem področju ima Bled dolgo tra- dicijo, ki sega še v čas Avstro-Ogrske, ko je bil precej dejaven Sokol in ta tradicija se je med obema vojnama nadaljevala. Po drugi svetovni vojni so se poleg orodne telovadbe razvili tudi nekateri drugi športi, zlasti igre z žogo: nogomet, vaterpolo, danes je vidno od- bojkarsko moštvo pa hokej. Omeniti je tudi nekdanje plavanje, kegljanje na ledu, ki ima najbrž najdaljšo tradicijo, pa golf in konjeni- ški šport. Predvojna tradicija smučanja se je nadaljevala in dosegla vrh v enem najvidnej- ših smučarskih skakalcev Božotu Jemcu, pa še nekaj jih je potrkalo na vrata državne re- prezentance. Po organizaciji vrhunskih šport- nih prireditev pa nedvomno prednjačita dva športa, in sicer veslanje in šah. Blejska vesla- ška proga je postala cenjena v vseh medna- rodnih krogih in velja po tehnični plati za drugo najboljšo na svetu, takoj za luzernsko na Rotseeju, po naravnem okolju pa jo še prekaša. Na drugi strani pa je bil Bled pri- zorišče nekaterih velikih šahovskih priredi- tev, kjer mu gre v slovenskem merilu prav gotovo prvo mesto. Do prve pomembne prireditve, ki pa je bila vrhunska, je prišlo jeseni 1931, ko je bil na pobudo prof. dr. ing. Milana Vidmarja, na- šega vodilnega šahista v času do druge sve- tovne vojne in znamenitega elektrotehnika, velik mednarodni šahovski turnir v hotelu Toplice. Vidmarjevi pobudi je prisluhnila blej- ska Zdraviliška komisija. Dravska banovina in blejski hotelirji, ki so vzeli pod streho vsak po nekaj šahistov in njihovih spremlje- valcev, ostale stroške pa so si omenjeni trije organizatorji porazdelili. Milan Vidmar je bil tedaj eden najmočnejših šahistov na svetu in posrečilo se mu je, da je zbral 14 resnično močnih šahistov na čelu s tedanjim svetovnim prvakom Aleksandrom Aljehinom. Edino nje- govega najresnejšega konkurenta Kubanca Capablance ni bilo med udeleženci, zato pa so prišli Bogoljubov, Nimcovič, Spielman, Tar- takower, Flohr in seveda Vidmar ter mladi up slovenskega šaha mojster Vasja Pire, prav tedaj rekonvalescent po operaciji. Turnir je bil dvokrožen, na njem pa je premočno zma- gal Aljehin, kar 5,5 točke pred drugouvršče- nim Bogoljubovom. Vidmar je s Švedom Stoltzem, Američanom Kashdanom in Cehom Flohrom delil solidno 4.—7. mesto, čeprav je veliko remiziral, medtem ko je bil Pire zad- nji. Turnir je bil velika športna prireditev in je vzbudil veliko pozornost domače in tuje javnosti. Sahisti so bili zadovoljni z bivanjem v hotelu Toplice, ki je bil renoviran in je prav tedaj dobil svojo današnjo podobo, in s pogoji igranja v jedilnici hotela, čeprav je npr. Nimcoviča zelo motilo fotografiranje, glasnejše govorjenje gledalcev in celo spreha- janje šahistov med mizami. Ob turnirju so se ohranili nemško pisani epigrami neznanega avtorja, ki so na humorističen način ocenili slehernega igralca. V Študijski knjižnici v No- vem mestu (kdo ve po kakšnem čudnem nak- ljučju prav tam) pa je ohranjen tudi nemško pisani zaključni govor zmagovalca Aljehina. Med drugim je povedal, da se mu »je turnir, ki je za mnoge predolgo trajal, zdel prav glede na posebne lepote kraja, še mnogo pre- kratek«. Ocenil je, da je bil blejski turnir prvi spopad med starejšo in mlajšo generacijo ša- histov po prvi svetovni vojni. Med mlajšo ge- neracijo je štel Stoltza, za katerega je dejal, da ima izreden kombinatorni talent, Kashdana je označil za igralca s suho, razumarsko igro in s premalo ustvarjalne fantazije, Flohra je imel za najbolj nadarjenega, pa preveč ne- premišljenega in prenervoznega ter končno našega Pirca, ki mu je obetal še velike uspe- he. Vsi štirje, danes že pokojni, so kasneje dosegli lepe mednarodne uspehe, čeprav v sam svetovni vrh nobeden med njimi ni spa- dal. Do naslednjega šahovskega dogodka na Bledu je prišlo šele čez 18 let, ko sta se v mali dvorani Park hotela v prijateljskem dvoboju leta 1949 pomerila naš Vasja Pire in takrat zelo močni Nizozemec dr. Max Euwe, ki je bil 1935—37 tudi svetovni prvak. Pol dvoboja je bilo na Bledu, pol pa v Ljubljani, končal se je pa neodločeno 5 : 5, kar je bil za Pirca pomemben uspeh. Ze naslednje leto je bil ponovno v Park ho- telu precej močan mednarodni turnir 16 igral- cev, ki se je končal z dvojno argentinsko zmago. Prvi je bil Najdorf pred Pilnikom. Po- memben prodor je napravila mlajša genera- cija jugoslovanskih šahistov, med katerimi je bil Fuderer četrti, Ivkov pa 5—6. Naša tedaj najboljša šahista Gligorič in Trifunovič se turnirja nista udeležila, spet pa je bil zelo skromen Pire z enajstim mestom, ostala dva udeleženca turnirja 1931 Stoltz in Tartako- wer pa sta bila šele 12. in 15. Res vrhunsko šahovsko srečanje je bilo leta 1959, ko so turistični in šahovski delavci Ble- da in Ljubljane sprejeli organizacijo turnirja kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo. Na štirikrožnem turnirju se je merilo osem igralcev, med katerimi je bil tudi Jugoslovan Gligorič, nastopil pa je tudi tedaj uveljavlja- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 235 I joči se Boby Fischer, ki se je na turnir kva- lificiral leto prej v Portorožu. Turnir je bil v spodnjih prostorih Kazine in je organizacij- sko lepo uspel. Turnirsko je zmagal Mihail Talj, kar dve točki pred večno drugim roja- kom Keresom. Gligorič je delil peto in šesto mesto. Na Bledu je bilo pol dvoboja, četrtina pa v Zagrebu in četrtina v Beogradu. Kandidatski turnir je privabil na Bled mno- žico vrhunskih šahistov in novinarjev z vsega sveta in organizatorji so že začeli tkati vezi za velik mednarodni turnir, ki naj bi ga orga- nizirali ob 30-letnici prvega blejskega vele- turnirja. Neumorni in uspešni organizator je bil tedanji tajnik Šahovske zveze Slovenije blejski rojak Ernest Kapus, ki je ostal v do- mačem kraju skoraj neznan in neupoštevan kot je to pač stara in preizkušena blejska na- vada. Kapus je dal pobudo za gradnjo nove dvorane, ki so jo potem na Bledu do turnirja, ki je bil od 2. 9. do 4. 10. 1961 po načrtih ing. ; arch. Ivan Spinčiča tudi zgradili. Prizadev- nim organizatorjem je uspelo pripraviti res močan turnir, zadnji res velik turnir na Ble- ; du. Zbralo se je 20 vrhunskih šahistov in to i je bil eden najmočnejših turnirjev po drugi ; svetovni vojni. Spet je zmagal Talj, med na- šimi pa se je lepo uveljavil mladi Bruno Par- ma, ki mu je le pol točke zmanjkalo do naslo- va velemojstra, kar je pa že čez dve leti do- ! segel. Nestor slovenskih šahistov Vidmar si- ; cer ni več igral, bil pa je sodnik turnirja. Bled je tedaj dejansko mesec dni živel s šahom in za šah. Turistična sezona se je podaljšala, vre- me je bilo ves čas lepo, vzdušje med udeležen- ci pa zelo prijateljsko. Med trajanjem turnirja j so bile za šahiste in njihove spremljevalce i organizirane razne prireditve in izleti, med katerimi bi se izlet v Vintgar skoraj tragično i končal, saj je Trifunovič padel v sotesko in; bil je pravi čudež, da se je rešil iz vrtincev ob slapu. Zaključna tabela veletur- nlrja leta 1931 s podpisi udeležencev 236 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Udeleženci turnirja l!;andidatov za naslov svetovnega prvaka v šahu leta 1959 To pa je bil tudi vrhunec šahovskih tekmo- vanj na Bledu. Leta 1965 je bil sicer še dvoboj med Ivkovom in Larsenom ter Taljem in Por- tišem v okviru kandidatskih dvobojev, več- krat so bila organizirana še moštvena tekmo- vanja, med drugim tudi finale za Titov pokal, pa mladinsko prvenstvo Jugoslavije in pr- venstvo Jugoslavije za članice. Zadnji večji turnir je bil del Vidmarjevega memoriala, ki je bil na Bledu junija 1979, potem pa nič več. Zadnja leta v Sloveniji sploh ni več pomemb- nejših šahovskih turnirjev. Kronist je zabeležil prve veslaške priredit- ve na Bledu — seveda z navadnimi športnimi čolni že leta 1905. Takrat so namreč podelili posebne medalje za najboljša mesta. Te pri- reditve je smatrati le bolj kot družabne manj pa kot prave športne, ki smo jih vajeni danes. Ob vse večjem razvoju turizma na Bledu so blejski turistični delavci kmalu doumeli po- membnost jezera tudi za veslaške prireditve. Odločili so se za organizacijo državnega pr- venstva v tridesetih letih. To je bil za tiste čase kar zahteven podvig, saj je bilo nanovo postaviti naprave, ki jih je takšno tekmova- nje zahtevalo. Ni pa bilo še dovolj izkušenj o tem. Postavili so novo čolnarno v Veliki Zaki, tam je bil tudi start, cilj pa je bil vse do 1953 pred Park hotelom, kjer so bile v parku pred hotelom tudi tribune za gledalce in častne go- ste. Teh ni manjkalo, saj je bilo tekmovanje pod pokroviteljstvom kraljice Marije, udele- žili pa so se ga številni častni gosti. Tekmo- vanje so pripravili domači športni delavci, na pomoč pa so jim priskočili še iz Ljubljane. Po- sebnost tega prvenstva je bila presenetljiva zmaga rečnih pred morskimi klubi. Od slo- venskih klubov je sodeloval edino Ljubljanski športni klub. Tega pa sta zastopala Joško Medved in Marko Bleiweis v dvojnem dvojcu. V čolnu »Gad« sta bila prvi dan tretja, drugi dan na mednarodni regati pa sta po vodstvu na 750 m morala odstopiti. Domačini so na- stopili v navadnih čolnih v dodatnem pro- gramu. Priznati je potrebno, da je domače športne delavce spodbudil poznani veslaški delavec Mario Lušič iz Sibenika. Ta je letoval na Bledu in Blejsko jezero se mu je zazdelo kot izredno primerno za veslaška tekmovanja. Saj bi se veslači končno le rešili morskih va- lov! Za te svoje namere je pridobil kmalu domačine, takratne delavce pri Veslaški zvezi Jugoslavije, posebej pa je podprl to njegovo zamisel ing. Ježek iz Ljubljane, dočim so z več poznavanja veslaškega športa priskočili na pomoč še ing. Jakov Despot, Andra Zeželj, in Kaliterna. Veslaška zveza Jugoslavije je s pismom 17. oktobra 1930 obvestila Medzvezni odbor X. olimpiade v Zagrebu, da je pri nas med 13 veslaškimi klubi pod št. 3 vpisan Športni klub Bled z veslaško sekcijo poleg ostalih sekcij. Tajnik takratnega kluba je bil ing. Janko Jan- ša. Vendar pa so prizadevanja, nadaljevati z veslaškimi prireditvami na Bledu pojenjala, prav verjetno, ker na Bledu samem med do- mačini ni bilo ljubiteljev te športne zvrsti, ki bi bili posebej nagnjeni s tem nadaljevati. To je povzročilo precejšnjo škodo, saj je čolnarna v Veliki Zaki začela propadati, morali so jo odstraniti in prodati za druge potrebe, pa tudi vse ostalo, kar so si takrat pripravili je propadlo. Za nekaj časa je bilo veslaških pri- reditev na Bledu konec. Na novo pa je vznikla ta misel v povojnem času. Posamezniki, ki so poznali Bled še iz leta 1930, so se sestali na prvem povojnem državnem prvenstvu v Dubrovniku leta 1948. Tu pa je padla misel, naj bi oživeli Bled za večja veslaška tekmovanja. Zastopnikov iz Bleda ni bilo, podprli pa so ta predlog člani ljubljanskega športnega kluba. In v letu 1949 so na Bledu že začeli z vrhunskimi veslaškimi tekmovanji. Takrat je bilo prvo državno pr- venstvo Jugoslavije na Bledu. S tem pa se je začela pot Bleda v veslaški svet. Blejska veslaška proga je bila takrat še brez vsake opreme, brez objektov, zato je bilo treba hitro misliti kako stezo opremiti za večja mednarodna tekmovanja. Blejska obči- na je naročila investicijski program z lokacijo vseh potrebnih objektov. Pripravil ga je ta- kratni blejski načrtovalec ing. arh. Marjan Sorli. Dvoje njegovih zamisli je bilo odločil- nih: Čolnarna z vsemi objekti naj bo locira- na v Mali Zaki na tamkaj zamočvirjenem travniku, progo pa je obrniti tako, da bo start pred Park-Hotelom, to se pravi v središču Bleda in cilj v zalivu v Zaki, kjer so naravne možnosti za ciljne naprave in tribune. Loka- cijsko je Šorli problem rešil najbolje — saj so to pozneje priznali vsi veslaški strokovnja- ki, ki so obiskovali naš Bled ob vrhunskih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 237 veslaških prireditvah. Vsi pogoji za razvoj ve- slašTcega športa so torej bili podani, posebno še ko je bila v letu 1949 ustanovljena na Bledu veslaška sekcija v sklopu Športnega društva »Gozdar«, trener pa je postal Zvonko Jirasek. S tem je bil tu zagotovljen razvoj veslaškega športa. V letu 1950 so bila na programu prva med- narodna tekmovanja — mednarodne regate, ki poživljajo Bled že petintrideset let. Inicia- torji so bili po večini športni delavci iz Ljub- ljane in vodstvo takratne Veslaške zveze s se- dežem v Beogradu, privabljali pa so tudi do- mačine, predvsem športne in turistične delav- ce iz Bleda. Ti naj bi v bodoče prevzeli inicia- tivo in tako je tudi bilo. Ko je v letu 1954 prevzel Veslaško zvezo Slovenije Boris Koci- jančič, jo vodil do svoje smrti 1968, obenem pa tudi Regatni odbor na Bledu, je v sodelova- nju s športno-turističnimi dejavniki vznikla misel o organizaciji evropskega veslaškega pr- venstva za moške in ženske na Bledu. Predlog je bil podan v letu 1954 na kongre- su Mednarodne veslaške zveze — FISA — v Amsterdamu, dokončno pa sprejet na kongre- su 1955 v Gentu, potem, ko je predsednik FISA g. Gaston Mulleg obiskal Bled in si ogledal vse možnosti organizacije takšnega vrhunskega tekmovanja. V letu 1954, ko je bil doma že sprejet sklep o kandidaturi, so na Bledu začeli pospešeno s pripravami — to je s postavitvijo naprav in objektov, ki so za takšno tekmovanje potrebni. Že takrat pa je bila pri vseh na Bledu prisotna misel, da je postaviti čimveč stalnih objektov, ki naj bi nam služili vsa naslednja leta tako za prire- ditve kot za razvoj veslaškega športa. Tako je bila postavljena nova prostorna čolnarna z garderobami, tribune, start s 6 štartnimi me- sti, pontoni za pristajanje čolnov, blejska ob- čina pa je podelila za namene veslaškega športa počitniško vilo »Planinko« v Mali Za- ki. Le ciljni stolp in pa označba veslaške ste- ze sta bila še provizorna, veliko pa so si po- magali še z raznimi šotori. Na prvenstvu je sodelovalo 22 držav pri moških in 13 pri ženskah, ki so tokrat na Ble- du sodelovale šele tretjič na evropskih prven- stvih. Predsednik FISA g. Gaston Mulleg iz Svice je ocenil, da je bilo to do takrat najlep- še in najbolje organizirano evropsko prvenst- vo — podobno oceno pa so izrekli tudi drugi udeleženci, posebej tekmovalci in zastopniki tiska. Hrvoje Macanovič, eden naših nastarej- ših športnih novinarjev, je v primerjavi s ta- kratnimi olimpijskimi igrami v Melbournu v Avstraliji dal vso prednost Bledu in organi- zaciji evropskega prvenstva. V letu 1962 so tudi v veslaškem športu na- domestili evropska prvenstva s svetovnimi. Prvo je bilo tega leta v Luzernu. Ko so si ju- goslovanski predvsem pa slovenski veslaški delavci ogledali to prvenstvo, se jim je kmalu porodila misel, da bi že drugo takšno prven- stvo imeli na Bledu. Tako so se najpreje na Bledu pogovorili, da se spuste v boj za kandi- daturo in na kongresu v letu 1963 v Köben- havnu je Bled v trdi konkurenci z Münchnom in Duisburgom zmagal — torej II. svetovno prvenstvo je bilo v letu 1966 na Bledu, ven- dar le za moške — saj za ženske v tistem ča- su svetovnih prvenstev še ni bilo. Organiza- cija svetovnih prvenstev je bila vsekakor zahtevnejša kot prej evropska. Tega se je kaj dobro zavedal organizacijski komite, ki ga je ponovno vodil Boris Kocjančič, sekretar pa prav tako Božo Benedik ob sodelovanju števil- nih veslaških delavcev v prvi vrsti z Bleda, pa Ljubljane, Splita, Zagreba in Beograda. Ob obisku novega predsednika FISA Thomasa Kellerja v letu 1963 na Bledu, ki je sicer po- znal Bled še kot tekmovalec iz leta 1956, je bil pripravljen podrobni načrt o vseh pripravah, res da ob upoštevanju najskromnejših mož- nosti. Saj finančni položaj takrat pri nas ni bil najbolj ugoden, pa še vrsta takšnih in podob- nih prireditev se je zvrstila prav istega leta. Prireditelji so se zavedali, da so potrebne Blejski osmerec — najuspešnejša veslaška ekipa Bleda. Slika je iz leta 1962 238 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Številne investicije za izgradnjo veslaškega centra na Bledu in se s tem izogniti izredno dragim provizorijem, ki pa še ne zagotavljajo res kvalitetne organizacije. Tako so postavili novo ciljno hišo s prostori za sodnike, merilne naprave, in spikerje ter postajališče za izmenjavo sodnikov, dalje ka- belske zveze med startom, čolnarno in ciljem z zadostnim številom zvez, kjer naj bi bilo vključeno tudi ozvočenje vsega ciljnega pro- stora, okolice čolnarne in startnega okolja, da- lje je bila postavljena nova zgradba s teraso ob čolnarni za pisarniške potrebe, sestanke, z restavracijo. To je bila ena največjih pridobi- tev, ki naj bi zlasti služila v poznejših letih za vse vrste podobnih prireditev. Adaptirana je bila dalje še stara klubska hiša, okolica čol- narne prijetno urejena, vse garderobe pa opremljene tudi s toplo vodo. Vse te investi- cije je skrbno vodil Vlado Janežič, veliko je bilo njegovih zamisli takrat pa vse do današ- njih dni. Med začasnimi investicijami pa so bile najbolj pomembne poleg provizornih hangerjev, tribun, pošte, kabine za radio ko- mentatorje, novinarske tribune na samem je- zeru zaradi komentatorskih mest za televizij- ske reporterje. Pojavila se je na tem prven- stvu še televizija in prav ta medij je bilo po- trebno še posebej izkoristiti v propagandne namene za blejski turizem. Seveda so bili ta- kratni prenosi črno-beli, vendar so imeli ve- lik odmev v svetu. Prenosi so šli v 19 držav — skupaj 48 ur, postavljeno je bilo sedem kamer, navzočih pa je bilo 26 domačih in 32 tujih ko- mentatorjev. Vse službe na samem tekmova- nju, ki je trajalo od 8. do 11. septembra 1966 so delovale res nemoteno. Gledalcev je bilo na finalnih tekmah 17.322 s 6500 vozili, vendar je bil promet vzorno organiziran, tako da kakšnih posebnih zastojev ni bilo čutiti. Nekaj težav je bilo z nameščanjem tekmovalcev, gledalcev in novinarjev, saj se blejske hotel- ske kapacitete v tem času niso povečale. Zato so tekmovalcem nudili po večini počitniške domove. Skupaj pa so našteli v teh dneh tek- movanja 30.902 nočitev od tega 27.559 gostov. Kot posebnost je omeniti izredno veliko zanimanje vseh vrst medijev, saj je bilo sku- paj 345 novinarjev iz 22 držav, poročila o na- šem svetovnem prvenstvu pa so bila objavlje- na v 425 časopisih in revijah. Najdaljši tele- gram je obsegal 1338 besed, najdaljša zveza 97 minut, najdaljši prenos pa štiri ure v ZRN. Na II. svetovnem prvenstvu je sodelo- valo 524 tekmovalcev s 135 čolni iz 31 držav. Opazovalci pa so obiskali Bled še iz Vichy-ja, Mehike in Kanade, da bi si nabrali izkušnje o tukajšnji organizaciji, saj so se prav tam pripravljali na večja tekmovanja oziroma na olimpijske igre (Mehika). Ocene in priznanja ob koncu svetovnega prvenstva so prihajale od vseh strani. Vsi so bili edini v tem, da je tekmovanje potekalo enkratno, organizacija je bila do kraja dodelana. V veslanju so se začeli vse bolj uveljavljati tudi mladinci, malo pozneje tudi mladinke. Želeli so si mednarodnih tekmovanj in med ostalim tudi eno prireditev svetovne razsež- nosti. Na Bledu so se kaj kmalu navdušili nad takšnim mladinskim tekmovanjem, posebno še, ker so bila vsaj v tistem času še manj zahtevna, niso bila potrebna kakšna večja vlaganja — saj je bilo že vse tu — pa tudi organizacijski štab je bil na voljo po večini doma, le manj jih je bilo vabiti iz ostalih veslaških centrov. Organizacijski komite je prevzel takratni predsednik Veslaške zveze Slovenije Franček Mirtič, ogrodje pa so tvorili člani blejskega Regatnega odbora. Na novo je bilo postaviti le start na 1500 m, odločili pa so se tudi za postavitev manjše novinarske tribune — zi- dane, z večjo teraso vrh tribune. Verjetno pa je bila to ena manj posrečenih rešitev v te namene, saj se dosedaj ni pokazala kaj prida koristna, razen ob slabem vremenu. Na II. mladinskem prvenstvu FISA je sode- lovalo 522 mladincev - veslačev iz 22 držav. Čeprav je bilo to tekmovanje v dneh 26.—31. 7. 1971, torej v glavni turistični sezoni, ni bilo posebnih težav. Veslaška zveza Jugoslavije je na pobudo njenega takratnega predsednika admirala Ljube Trute na kongresu v Montrealu pred- ložila kandidaturo za organizacijo 8. svetov- nega prvenstva za leto 1979 na Bledu. Obseg te prireditve je bil toliko bolj obsežen, ker je bilo potrebno prevzeti ženske, lahke veslače in moške. Program je tako trajal kar od 28. avgusta do 9. septembra 1979. Organizacijski komite, ki ga je imenovala Veslaška zveza Jugoslavije in pa Telesna kul- turna skupnost Slovenije je prevzel tedanji sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič, podpredsedniki so bili Ljubo Truta, Metod Ro- tar, ing. Polda Pernuš, Ante Mahkota, sekre- tariat pa je vodil Božo Benedik. Kot smo že omenili je bil program obsežen, zahteven, za- to je bilo potrebno več vlaganj in priprav. Postavili so ob sedanjih objektih v Mali Zaki zgradbe za ambulante, tehnične pisarne in dodatne garderobe. Največ težav je povzro- čala postavitev starta na 1000 m, ki ga je bilo prestavljati dnevno, ki pa mora biti lociran prav tam, kjer je jezero najširše. To je zahte- valo drago štartno napravo. Urejeno pa je bilo parkirišče ob čolnarni, obnovili so tudi staro zgradbo, čolnarno, pontone. Vsi drugi objekti so bili provizorni kot tribune, enako je bila postavljena novinarska tribuna na je- zeru in pa številna komentatorska mesta za radijske in televizijske komentatorje, pove- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 239 I čanje pontonov za podeljevanje medalj in podobno. Več pa je tokrat bilo napravljenega na ko- munalni ureditvi. Od tega pa je Bledu tudi nekaj več ostalo. Tako so rekonstruirali ce- sto iz Milnega do Velike Zake, uredili obalo v Veliki Zaki in ob tribunah, podprli s svoji- mi sredstvi položitev kabla do stanovanjskih blokov na Rečici in s tem omogočili ostvariti telefonsko omrežje v tej vasi. Na pobudo or- ganizacijskega komiteja je prišlo do obnove blejske »Kazine«, to pa je bilo dobrodošlo pri- rediteljem, za lepši zunanji izgled Bleda pa so olepšali zunanjost posameznih zgradb, že- lezniške postaje Bled-Jezero, središče Bleda pa tudi okrasili tako, da je Bled dostojno sprejemal številne tuje goste. Tega zadnjega svetovnega prvenstva na Bledu se je udeležilo 970 tekmovalcev — 176 lahkih veslačev, 279 žensk in 515 moških s 273 čolni iz 34 držav. Poudarimo še številen obisk zastopnikov tiska, radia in televizije, saj se jih je zbralo na Bledu 320 (188 tujih), slika Bleda pa je v slikovitih barvah potovala po svetu — po vsej Evropi, ZDA in Kanadi ter Japonski. Ti prenosi so bili seveda še po- sebnega propagandnega pomena. To pa je poleg tekmovalnega pomena še posebej bila želja prireditelja. Predsednik FISA Thomas Keller je takole menil ob vpisu v spominsko knjigo hotela Toplice: »Svetovno prvenstvo 1979 na Bledu je bilo za vse udeležence ne- pozaben življenjski doživljaj. Organizacija je bila dobra, vremenske prilike čudovite, boji izredni. Se enkrat se je izkazal hotel Toplice kot glavni sedež FISA«. Podobna priznanja pa so prihajala zlasti še v strokovnem vesla- škem tisku. Na kratko smo opisali le največja veslaška tekmovanja. Poleg imenovanih pa so bila še številna državna prvenstva — le v tem obdobju do leta 1978, 12-krat. Prvomajske regate so se vrstile od leta 1960 dalje, prva tekmovanja mladincev v troboju Koroška— Julijska Krajina—Slovenija od leta 1958 da- lje, ki pa se je leta 1967 razširil še na Istro— Benečijo in Dunaj. Številna so bila slovenska prvenstva, pose- bej pa so kvaliteto teh regat povzdignili tro- boji med Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo in Jugoslavijo. Prav Jugoslavija je prva na- vezala športne stike po tej vojni z ZRN in v letu 1950 je bil prvi tak troboj, ki se še danes nadaljujejo v razdobju dveh let. V istem letu pa so začeli na Bledu z mednarodnimi regata- mi. Teh se je zvrstilo dosedaj od 1950 že 30 — te so v vseh letih razen v času vrhun- skih prireditev. Kakšna razlika je bila med prvimi regata- mi in današnjimi časi, se lepo vidi v spominih znanega veslaškega delavca Vincentiča, ki je zapisal, da so bili veslači in funkcionarji na- stanjeni v barakah s pogradi v treh nadstrop- jih z navadnimi slamaricami, odeje pa so ves- lači morali prinesti s seboj. Hrano so organi- zirali po klubih kakor so vedeli in znali, v glavnem pa je bila to suha hrana, ki so jo klubi prinesli s seboj. Tvegan je bil tudi pre- voz čolnov, saj je prišel v poštev edino pre- voz z železnico do postaje Bled - Jezero, od tam do bližnje Zake pa so čolne veslači pri- nesli na rokah. Zaradi slabih prometnih po- vezav in pomanjkanja vagonov je pot do Bleda trajala tudi 48 ur in čolni so prispeli neredko v prav slabem stanju. Blejci pa so poleg organizacij imeli velike uspehe tudi v tekmovalnem pogledu. Leta 1949 je bilo ustanovljeno športno društvo Gozdar z veslaško sekcijo in 1951 so blejski veslači prvič nastopili ter na državnem pr- venstvu v Vukovarju dosegli v ženskem čet- vercu tretje mesto. Najuspešnejša generacija je začela v četvercu s krmarjem leta 1959 be- ležiti prve uspehe. Peter Klavora in njegov brat Boris, danes uveljavljena trenerja v Ka- nadi, sta vnesla v klub dotlej neznan entuzia- zem in nove metode treninga po nemškem vzorcu, ki je temeljil na celoletnem delu, s poudarkom na dviganju uteži in teku. Tomaž Guzelj, Darko Tolar, Jaka Potočnik, Jože in Ludvik Bere, Franc Koželj, Stanko Slivnik, Alojz Dornik, Alojz Colja in drugi, so postali ogrodje potem znamenitega blejskega osmer- ca. Ze leta 1961 je ekipa osvojila državno ekipno prvenstvo za mladince v Splitu. Leta 1962 je osmerec že dosegel vrhunske rezultate in prvič premagal državnega članskega prva- ka splitskega Mornarja. Visoki splitski ves- lači niso mogli verjeti, da so jih premagali precej nižji in navidez slabotni Blejci. Leta 1963 je blejski osmerec zmagal na vseh do- mačih prireditvah, na evropskem prvenstvu v Köbenhavnu pa so dosegli četrto mesto. V letih 1964—66 je Peter Klavora postal zvezni trener za veslanje in osmerec se je po njego- vih konceptih precej spreminjal. Zraven so prišli še Veko Skalar, Slavko Janjuševič in Marko Mandič, tako da je svoje največje us- pehe dosegel kot kombinirana ekipa, kjer pa so bili vsaj štirje člani vedno Blejci. Nikoli ne bo povsem jasno koliko je bilo odstopanja in taktiziranja do ostalih klubov, borba za mesta v čolnu je bila huda in govorjenja ter sporov precej. V letu 1964 je osmerec zma- gal na regati v Luzernu, dosegel bron na evropskem prvenstvu v Amsterdamu, potem pa sta prišli dve razočaranji. Kljub favorizi- ranosti in zmagi nad nemškim osmercem iz Ratzeburga, ki je bil takrat najboljši, so blej- ski fantje na olimpijskih igrah v Tokiu za- sedli le najbolj nesrečno četrto mesto, torej brez kolajne. Se mesto nižje pa so padli na svetovnem prvenstvu na Bledu 1966, kjer so 240 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 hoteli pred domačo publiko popraviti izgub- ljeno iz Tokia. Peto mesto je sicer lep uspeh, toda za to generacijo je bil to grenak poraz. Dolga leta trdega treniranja niso izpolnila vseh pričakovanj in tedanja generacija se je povečini razšla. Z zamenjavo generacij je prišlo sicer do odmevnih uspehov novih ves- lačev predvsem v mladinski konkurenci, ven- dar dosežkov tiste generacije ni bilo več mo- goče doseči. Se dva dogodka naj bi omenili — proslavo 40-letnice in 50-letnico veslanja na Bledu. Ob obeh obletnicah leta 1971 in 1981 so na Bledu podelili priznanja vsem tistim, ki so številna leta sodelovali na teh prireditvah in žrtvovali svoj prosti čas, seveda pa tudi tistim, ki so dosegli vrhunske rezultate v veslanju doma in v svetu. V letu 1971 je bilo podeljenih 45, v letu 1981 pa 58 priznanj.