Nekateri celjski ob- čani se čudijo, za- kaj se je prizadeto podjetje, potem ko je na novo zgradilo del zgornjega nad- stropja stanovanj- skega bloka v Ker- snikovi ulici, odlo- čilo, da zgradi še streho. Zakaj !e? Previdnost je ven- dar mati modrosti! Kaj pa bi bilo, če bi recimo na vsem lepem (beri: mo- krem) pričel pre- puščati še novi gradbeni material? Ni zato pametneje, da spravimo vsak dvom pod streho? KOLIKO JE VREDEN CELJSKI ZDRAVNIK — TUDI PO LASTNI OCENI IN KOLIKO PO Z^VA- ROVANCCVI, K! CEUSK! BOLNIŠNIC« POGOSTO OBRNE HRBET? »V celjsko bolnišnico me spravijo lahko sa- mo nezavestnega, drugače nikakor!« »Kje na svetu še kirurg specialist prejema 160.000 Sdin, tako kot v Celju?« »V devetih minutah je dežurni kirurg pre- gledal 7 bolnikov!« »V celjski bolnišnici mladim specialistora starejši kolegi onemogočajo strokovno Izpo- polnjevanje.« »Si lahko predstavljate moje počutje, ko sera dva dni ležala na zasilni postelji na hodn^cu^« »To ni delo, temveč garaštvo, kajti biti 120 »r v zdravniški halji, ni več užitek ...« Ni treba iti v katerokoli čitalnico zdrastvenih domov ali kirurške in še katere am- bulante celjske bolnišnice, da naletiš na pogovor o zdravju In zdravnikih. Ni treba čakati na ovojnico % mesečnim oseb- iMin dohodkom, da bi izve- del, koliko si sam prispeval za zdravstvo. Časopisi Iz dne- va v dan polnijo stopiče z vestmi o tem, kakšno naj bi bilo naše zdravstvo in ko- likšno socialno zavarovanje. Prjd leti smo se tolkli po prsih vehteč parolo, da ima^ mo najbolje urejeno sot-laiito zavarovanje na svetu, danes pa ugotavljamo, da je z njim veliko narobe. Do tega spoznanja so pri- šli zavarovanci in delavci v zdravstvu. In posledice? (Dalje na 6. strait) Gelje, 23. januarja 1969 — Štev. 3 — I^to XXIII — Cena 60 par ' Metka se lahko takole zadovoljno in prisrčno smeji, ko s^e ji v prvem spričevalu v njenem mladem življenju blešči sedem' petič! Bogato plačilo za veliko marljivost! Veliko Metk, kakršna je Lebarjeva, ki hodi v prvi razred tetrte osnovne šole v Celju in na desetine Jankov, Urbanov, Mihcev — kar pač so že — se je te dni za nekaj časa preselilo i iz šolskih klopi k starim mamam, na zasnežene bregove in na zamrznjene mlake; upajmo, da se zima ne bo skujala prav zdaj, ko jo najbolj potrebujemo — in prav vsem, ne glede na njihova leta in število petič in dvojk, želimo veselja, dogodivščin in uresmčenih želja polne počitnice!! NOVE PUSTOLOVŠČINE Iz VPD Radeče pobegnilo pet mladoletnic in pet mladoletnikov Pobegi iz vzgojno poboljše- valnega doma so, laliko bi rekli, že skoraj vsakdanji. Malo je dni v letu, ko var- nostni organi ne iščejo kate- rega izmed mladoletnikov, ki je na prestajanju vzgojnega ukrepa. Praviloma so vsi ti pobegi povezani z novimi kri- minalnimi dejanji, prav tako tudi zadnji. Prva skupina petih mlado- letnikov je iz doma pobegnila petek proti večeru. Nasled- njega dne skoraj ob istem času pa je iz doma pobegnila še druga skupina petih. Če- prav so uslužbenci doma in varnostni organi takoj začeli I % iskanjem pobeglih, jele-tem 1 uspelo izvršiti celo vrsto kaz- nivih dejanj. Tako .Je ena sku- „ piua vlomila t viiülco klet v Osredku pri Radečah, v pral- nico papirnice v Radečah in v več garaž. Obe skupini sta izvršili šest vlomov v garaže in ukradli dva avtomobila, enega v Rimskih Toplicah, s teiji so Se pripeljali do Celja, drugega pa v Celju. Tega so varnostni organi odkrili šele v ponedeljek popoldne, bil je razbit v Jagnjenici. Vlomili so še v.en avtomobil v Ra- dečah, vendar ga niso uspeli spraviti v pogon in so ga za- skupini pridružilo še troje pustili. V Celju se Jie eni mladoletnikov, istih, o kate- rih pišemo na drugi strani zoper katere je t teku pre- iskava, zaradi 27 kaznivih de- janj, ki 90 ^ aagrešiU pred novim letom. Lani je bilo pri- bližno 180 pobegov is VPD Radeče. ^ VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 23. JANUARJA DO 2. FEBRUARJA Prevladovalo bo mrzlo zim- sko vreme. Med 24. januarjem in 1. februarjem večkrat manjše snežne padavine, pred- vsem okrog 27. januarja in 1. februarja. Dr. V. M. padel je Mopedist — kolesar JA- NEZ JUG, 24, iz Šentjur- ja se je peljal iz Zidane- ga mosta proti Radečam ter v vasi Obrežje padel. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so ugo- tovili, da iina pretres mo- žganov. neznan voznik Iz Ljubljane je proti Celju vozil s tovornim av- tomobilom ANTON TI- ČAR, 40 iz Bohinja, nje- mu nasproti pa je v Žal- cu pripeljal nezmani voz- nik tovornega avtomobila, ki je pri srečanju zavozil levo, da sta se vozili op- lazili. Tičarjevo vozilo je zaneslo v drog električne razsvetljave in vogal hi- še, nato pa nazaj na ce- sto. Avtomobil je pri tem zadel kolesarko APOLO- NIJO ČRETNIK, 53, s Polzele, ki so lažje po- škodovano preiJeljali v celjsko bolnišnico. Nezna- ni voznik je odpeljal pro- ti Ljubljani. Materialne škode je za 7.000 dinar- jev. čelno trčenje Proti Mozirju je vozil s tovornjakom JANEZ TLA- KEIR, 48, iz Varpolja. V Rečici mu je prijjeljal na- sproti s tovornim avto- mobilom JOŽE ŠPENDE, 38, iz Dobletine, ki je pred srečanjem zaviral. Vozilo je na poledeneli cesti zaneslo na levo, kjer sta avtomobila čelno tr- čila. Lažje poškodbe je dobil sopotnik v Tlaker- jevem avtomobilu FRANC PEČNIK, 50, iz Radegun- de. Škodo na avtomobi- lih so ocenili na 15.000 dinarjev. obležal i nezavesten B Proti Ljubnemu se je ■ iz Mozirja peljal s kole- 1 som iECAREL NAPOTNIK, H 26, iz Radegunde ter v Mozirju zavozil na pole- deneli del cestišča in pa- del. Obležal je v nezave- ti. Dobil je pretres mo- ganov trčenje pri prehitevanju 'Proti Rogaški Slatini je ^oizrl z osebnim avtomobi- om VILI KRIŽMANIC, 31, z Ljubljane, ter v nase- ju Belo prehiteval tovor- li avtomobil, ko je pripe- kal nasproti s tovornja- kom IVAN CUJEŽ, 38, iK smarja. I»ri trčenju so )ili poškodovani vozaiik, ive ženski in dva otroka. Odpeljali so jih v celjsko x>lnišnico. škode na vozi- I lih je za 10.000 dinarjev. I v potok Proti Celju se je iz Smaxja peljal z oseb- nim avtomobilom ALOJZ DFENTAVŠBK, 39, iz Hrastnika ter privozil z neprimerno hitrostjo v Grobelno, kjetr je voeilo na poledeneli cesti zanes- lo, da je trčilo v ograjo mostu in se prevmiüo v potok Pokvico. Avtomobil je obsta.1 na strehi. Poško- dovana je bila potnica v avtomobilu OLGA TES- NAK iz Šmarja. skočil pred avtomobil IVAN KRULEČ, 33, iz Celja je vozil iz Šmarja proti Celju z osebnim av- tomobilom. V Štorah je pred avtomobilom stekel preko ceste osemletni SLAVKO LUBEJ iz C^o- revca, katerega je voznik zadel s prednjim delom avtomobila. Otrok je do- bil laž,je poškodbe. nesreča v vojniku Vozmik tovornega avto- mobila MILAN PADEŽ- NIK, 45, iz Zreč je vozil iz Slovensküi Konjic proti Celju. V bližini mehanične delavnice »Hotko« je zavi- ral, ker je hotel zaviti le- vo, vendar ga je na pole- deneli cesti zaneslo, da je zadel v tovorni avtomobil FRANCA KRAJNIKA, 41, iz Celja, ki je pripeljal na- sproti. Lažje poškodbe je dobil vozaiik Krajnik, na vozjilih pa je škode za 7 tisoč dinarjev. JANEZ SRŠEN iz Mengša je vozil proti Ljub- ljani. V Zajasovniku je tovorni avtomobil s prikolico italijanske registracije na poledeneli cesti zaneslo na levo stran, ko mu je vozil nasproti. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznik Sršen podlegel poškodbam. Tako pa je bilo njegovo vozilo po nesreči. komentiramo nesrečo Piše komandir postaje pro- metne milice Celje: FRANC ŠTIHERL: NEPRAVILNO SREČANJE Tudi novo, komaj začeto 1969. leto že prve dni beleži smrtno žrtev prometa. Dne 13. januarja ob 11.00 uri je voznik praznega, 13-ton- skega tovornega avtomobila, reg. št. C^-37-541 s 13-tonsko prikolico, Umberto Tessari iz italijanske Gorice peljal iz Trojan proti Celju. V Zaja- sovniku, kjer ima cesta ne- znaten padec v smeri vožnje tovornjaka, je na ra^vni po- ledeneli cesti zavozil z levimi kolesi tovornjaka čez sredino cestišča. Tedaj je iz nasprotne smeri, iz Celja proti Troja- nam pripeljal po ravnem de- lu ceste voznik osebnega avto- mobila reg. št. LJ-524-63, Ja- nez Sršen iz Mengša. Vozil je po svoji desni polovici vozi- šča. V trenutku srečavanja je med voziloma prišlo do trče- nja. Voznik tovornjaka Tessa- ri je s prednjim levim delom avtomobila frontalno trčil v levo prednjo polovico osebne- ga avtomobila. Trčenje je bilo tako silovito, da je osebni avtomobil z voznikom odbilo 17 metrov nazaj na vzpetino hriba ob cesti. Avtomobil se je tu prevrnil. Voznik Sršen je bil stisnjen v karoseriji avtomobila in bil takoj mrtev, Tovorni avtomobil s prikoli- co, skupne dolžine 18 metrov pa je po trčenju v osebni avto zasukalo za IfiO stopinj in je bil obrnjen v smeri proti Ljubljani. Voznik tovor- njaka in so vozač nista bila poškodovana. Osebni avtomo- bil DKW lOOO-S je popolnoma uničen, na tovornem avtomo- bilu pa je škoda ocenjena na okoli 3000 din. Voznik Tessaxi je po nesre- či dejal, da ga je neposredne pred nesrečo začelo vleči •v levo stran ceste. Vozilo je skušal usmeriti nazaj na des no polovico vozišča, pri terr pa zmanjšati hitrost z zavira njem na splozki cesti. Ta ukrep Tessarija pa je bil pre pozen, saj je med tem že prišlo do trčenja, ki se je končalo s tako strašnimi po sledicami. Cesta je na kraju nesreče široka 7,20 metrov, širim obeh vozil pa je 3,90 metra. Ker v času nesreče na kraju ni bilo drugih upo rabnikov in voznika nista bil£ ovirana med vožnjo, bi se ot bolj pazljivi vožnji srečava nje opravilo nemoteno. Varno srečavanje se oprav le pod pogojem, da se voz nika umakneta čimbolj m desno stran ceste, da met vozili z leve strani ostane za dostna razdalja. Med srečavanjem na sploz ki, zasneženi in poledenel cesti se mora voznik iaogiba ti zaviranju, hitremu dodaja nju ali odvzemanju plina te ostrim manevrom z volanom Vsi taki ukrepi voznika pc spešujejo zanašanje vozila. Janko Mravljak, 38, Vele- nje, delovna nesreča, poško- dovan prst desne roke; Stan- ko Podvratnik, 30, Skcrno pri Šoštanju, delovna nesre- ča, poškodovan prst leve ro- ke; Ivan Orač, 35, Leveč pri Petrovčah, delovna nesreča, zlom reber na levi strani; Stjepan Požgaj, 24, štore, delovna nesreča, poškodovan prst leve roke; Leopold Piiš- nik, 22, Kalobje pri Šentjur- ju, delovna nesreča, poško- dovan prst leve roke; Šte- fan Pavič, 44, štore, delovna nesreča, opekline na nogi; .%Iojz Pesjak, 42, Svetina, de- lovna nesreča, vrezial se je v desno zapestje; Milan Sojč, 19, Velenje, delovna nesreča, poškodovan prst na levi roki; Vinko Kodrič, 43, Bezovje, delovna nesreča, poškodo- van prst leve roke; Štefan Mauh, 23, Vojnik, železo mu je padlo na nogo, zlom; Ru- di Poteko, 16, Liboje, delov- na nesreča, poškodovan prst leve roke; Jože Hočevar, 31, Velik vrh pri šmartnem ob Dreti, delovna nesreča, po- škodba leve roke; Vinko Sermek, 38, Velenje, delovna nesreča, poškodba prsnega koša; Marjeta Horvat, 52, Store, padec, zIo.m leve roke; Lado Kuder, 40, šešče pri Preboldu, deloraa nesreča, poškodovan prst desne roke; Ivan Lesjak, 25, Presečno pri Planini, padec, rana na levem komolcu; Vinko Gor- jup, 45, Gaberke, premog mu je padel na roko, poško- dovan prst desne roke; Jože Bele, 26, Velenje, elektromo- tor mu je padel na desno no- go in mu jo poškodoval; Milan Otorepec, 22, Zadobro- va, delovna nesreča, zlom prsta na levi roki; Filip Be- loglav, 38, Polzela, električni drog mu je poškodoval levo ramo, Rafael Perkovič, 33, Velenje, delovna nesreča, zlom leve rame; Franc Pun- garšek, 34, 2egar pri Prevor- ju, poškodoval se je s koma- dom železa; Bogdan Mastnak, 23, Vodule pri Drami j ah, po- škodba desne dlani; Boro Prole, 25, Hudinja, padel je z lestve, rana na glavi. CELJE Poročili so se trije pari. HRASTNIK Blaž Baloh, Hrastnik in Ida Kamenšek, Hrastnik. LJUBNO OB SAVINJI .\nton Novak 26, Okonina 18 in Ana Slatinšek, 20, Sa- vinja 28. REČICA OB SAVINJI Ferdinand Atelšek, 23, Po- ljane 20 in Ljudmila Mar- kiiš, 19, Radegimda 9. ŠENTJUR Anton Urleb, 27, Nova vas in Cvetka Brance, 20, Gorica pri Slivnici 29, ŠMARJE PRI JELŠAH Franc Jezernik in Angela Bele oba iz Kopra; Božidar Javomik, štruki pri Ptuju in Jožefa Fric, Maribor, Bebnav- ska 124. ŽALEC France Bradula, 47, Velike Malence 54 in Ana Steble, 27, Marija Reka 61; Jožef što- kovnik, 22, Gotovlje 161 in Ana Vodovnik, 20, Gotovlje 153; Janez Topolovec, 21, Spodnje Grušovlje 8 in Ro- zina Zagorc, 19, Šempeter 10 a; Štefan Hribar, 25, Ma- rija Reka 63 in Štefanija Dež- niJkar, 21, Gornja vas pri Preboldu 58 ter Jožef Bok 39, Miklavž pri Taboru 65 in .Angela Kb^rlinc, 37 Jesenice. CEIJE 13 dečkov in 32 deklic HRASTNIK 1 deček LJUBNO OB SAVINJI 2 dečka ŠENTJUR 2 deküci ŽALEC 1 deklica CELJE Franc Repenšek, 64, Celje; Franc žitnik, 73, Celje; Franc Cverlin, 80, Rog. Slati- na; Katarina Goleč, 68, Tr- novlje pri Celju; Ana Orož, 72, Polene pri Slov. Konji- cah; Franc Geršak, 87, Sreb- nik; Jožef Jo.št, 77, Celje; Marija šuligoj, 76, Vojnik in Karel Kresnik, 78, Vojnik. HRASTNIK Ivan Restar, 28, invalid. Krnice 10, Hrastnik. LJUBNO OB SAVINJI Jiuiez Part, 68, ujpokojenec, Juvanje 7. REČICA OB SAVINJI Martin Petek, 69, upokoje- nec, Homec Brdo 24; Marija Podkriziük, 71, gospodinja. Poljane 32; Anton Hribernik, 70, upokojenec, Sp Rečica 17 in Ignac Oprčan, 70, kmet. Poljane 28. SLOVENSKE KONJICE Rozalija Leskovar, 73, u- pokojenka, Bezina 2; Radivoj Brdnik, 21, rudar, Sp. Prelo- ge 15; Ivan Hojnik, 38, trg. pomočnik. Mlinska 13; Ma- rija Polegek, 72, preužitkari- ca, Vešmik 16 in Frančiška Lončarič, 77, upokojenka, Šolska 4. ŠENTJUR Franc Županec, 70, kmeto- valec, Loka pri žusmu; Jer- nej Ratej, 72, preužitkar, Os- trožno; Franc Senica, 48, kmetovalec, Zg. Selce in Frančiška Kind, 86, preužit- karica, Šentjur. ŠIMARJE PRI JELŠAH Marija Schmidt, 77, Loge 35; Marija Tramšek, roj. Kunstek 63, Strmec pri Ro- gatcu 17; Terezija Galun. roj. Colnarič, 52, Stojno selo 32; Amalija Vodušek, roj. Ivič, 71, Dobovec pri Rogatcu 10; Marija Gaberšek, 89, Nezbiše 40; Franc Strašek, 73, Imen- ska gorca 4; Marija Belina, 91, Imeno 58; Štefan Erjauc, 86, Podplat 23; Marija Prah, roj. Straišek. 86, Kamence 19; Alojzij Dole, 82, Sp. Sečavo 87; Murta Pirš, rojena Stj-^ šek 83, Zgornja Kostriy, niča 7; Dragutin Kistič, (ij Rogaška Slatina; Marija Hrj,' bernik, 83, Globiko 29; han Jecel, 79, Sladka gora j, Rudolf Pogelšek, 65, Dvor ^ Lucija 88, Sotensko 9.' Henrik Potočnik, 69, LesiČQ|^ 26 in Jakob Kon'S, 77, Zadf že 30. ŽALEČ Marija Lesjak, roj. Stanoy, nik, 80, kmetovalka, Viiisk, gora 28; Jakob Ma.stnak, upokojenec. Polzela 18; Ivan, t Pavline, 79, socialna poctpj 1 ranka, Šentvid pri Planin ^ 23; Vincencij PavHnc, 64 2 kmet, Vrblje 46; Frančišlu ( Slatner, roj. Herman, 74 I inv- upokojenka, Sevnicj I Kolodvorska 28 in Maiijj t Vodnik, 97, upokojenka, Pqi { zela 18. i V Novem tedniku št. 46 j dne 12. decembra 1968 je bilt pomotoma objavljeno, da _•( umrla Marija čater iz Kleno vega 35 v 80. letu starosti Pokojna Catrova je bila sta ra 64 let. r I t J I J E i C ( t i I PRODAJNA CENA MESA^ mora v smislu naredbe ( deželne vlade v Ljubljani c ostati dosedanja. Vkljubr temu pa se nekateri celj-^ ski mesarji spozabljajo in ^ prodajajo meso po 10 K. t Kaj za celjske mesarje ne veljajo odredbe vlade? j s KAKO VZGAJAJO na eelj-c skih nemških šolah deco,r kaže pismo, katero je pi-^ sal nemški fantalin slo-j venskemu fantu, češ da, je slovenski šuft, s ka-j terim noče nič več imetij opraviti. f t PREDPUSTNO DOBO \ CELJU smo prebili m. lep, našega splošnega na. rodnega položaja vredenj način. Z oziram na te-, žavni naš obmejni polo-' žaj so vsa celjska dru-; štva sklenila za letos opu-; stiti plesne prireditve ii; tega sklepa smo se tudi,- držali. Imeli pa smo lepe, število kulturnih priredi- tev — in VNtem znamenj»; bomo delo tudi nadalje-; vah. ; POPIS BREZPOSELNIH Minister za socijalno skr- bstvo Korač je izdal od- redbo, da se popišejo vš brezposelni na ozemlju naše kraljevine. NOVA DOBA 1915 % V petek bo med 17.30 18. uro na vr&ti že druga ristična oddaja v tem Obravnavala bo zimski t» eem na širšem celjskem ' močju, hkrati pa bomo šali kaj več o letošnjih P* nih prireditvah. % Nedeljski pogovor s slušaloi ob 11.05 bo posv® paipxavam na spomladafl volitve. O tem bo go^ predsednik občinskega oc ra SZDL Janko Zevart. 0 Literarna oddaja W nedeljo posvečena ~ liter»: mu udejstvovanju dij« cel j sike gimnazije. Kot čajno bo oddaja na spol 15 minut pred 13. uro. 9 Oddaja iz delovnih lektivov, v sredo 29. janus je namenjena kolektivu G nega gospodarstva Celje. % Čestitke z glasbo vel Ob delavnikih 20 N din, oJi deljah pa 30 N din. DRUŽINA LOPOVOV v Celju živi dnii±na, ki vse tvoje člane kot kaže priprav- ja na nepošteno življenje, lažen očeta so prišli nav- ikriž z zakonom tudi otroci. >d šestih kar štirje. Preosta- a dva sita še majhna, in če K) šlo tako naprej, imata vse nožnosti, da bosta še onadva >oskrbela za delo sodnikov n varnostnih organov. Naravnost neverjetno je, da laša zakonodaja ščiti takšiio eglo kriminalcev. KaJto je lamreč mogoče, da tem star- ;em doslej niso uspeli, ko je «1 še čas, odvzeti otrok in ih oddati v družino, kjer bi li pridobili poštene In člove- ka vredne delovne navade, [^o pa gre kar po ^rsti: iiajprej oče, nato starejši sin, >a malo mlajši, nekoliko nlajša sestra, pa zopet sin . . . Pred Novim letom sta dva zmed njih, ki sta bila v VPD ladeče, pobegnila in s sabo )ripeljala še dve dekleti. Kot 'edno so se tudi zdaj skrili >n starših. Ker so bili pred Lurmi prazniki, so tebi nič nem nič izvršili kar 27 tat- vin. Pokradli so vse od jest- In do pijače. Vdirali so v ivtomobile, skladišča in kleti. Tudi tokrat so jih vamost- id organi dobili in predah odišču Toda ob tem ostaja ►dprto vprašanje, če ne bi nogoče za člane te družine iveljavili režim, ki ga za&lu- iijo, ne pa, da jih obravna- rajo več ali manj z rokavica- ni. nekaj zaradi strahu pred Äarsi. ki so pripravljeni tudi iziöno obračunati s komer- Coli, nelcaj pa zaradi naše za- KMiodaje. ki preveč temelji - vsai v takih primerih — la socialističnem humaniz- nu. škodo, ki jo ta družina KTv-zroča, ni moč poravnati e z nekaj meseci zapora — ili s prevzgojo v Radečah, fcikoder se vedno znova pri- n-adejo nazaj. In ker starši lai^ii ne vidijo, kaj otrokom n družbi s tem prikriva- Oem m skrivanjem povzro- sajo, bo treba ukrepati dra- »tičneje, da bi družbo zašči- ili pred tem gnojnim tvo- vikend za zapahi Nada Bigec je lani sredi »vembra ukradla v Brežicah svojemu gospodarju celotni »rihranek in z njim pobe,gnii- a. Vsota je bila velika, zato 1 je privoščila naša najime- Btnejša letovišča, kjer je na feliko zapravljala ukradeni lonar I Zaradi malomarnosti ob- pskega uslužbenca, ki Nadi P poroki ni spremenil de- lliškega priimka, je lov za ^ioo trajal dalj, kot pa bi leer. Ko so jo odkrili, to je ÜO v Zagrebu, je Nada že »pravila skoraj ves denar, tavzeli SO ji lahko le drage 'bleke in nakit, ki ga je na- Hipila. No, zdaj bo Nada "rugi del vikenda preživela i — zapahi. ptroka poslala ; krast ®Kot kaže nekateri ne izbi- ijo sredstev in načinov, da I prišU do tujega imetja, t^vetnajstletna ciganka Dra- Ifca Jovanovič, doma iz Za- oteba, je med proajačenjem ^otovila, da v hiSi A. Mačka Sevnici ni nikogar doma. ^ima se je postavila na stra- v hišo pa poslala J. Dž., yToka, prav tako cigana, ki izmaknil v spalnici del Jhranl:ov. Po tatvini sta ho- W z vlakom pobegniti v Za- ■«b, vendar so ju miličniki v Brežicah sneli in pripeljali naaaj v Sevnico. Jovanoviče- va je v zaporu. prireditvi odpadli v organizaciji celjske uni- verze bi morali biti prejšnji teden dve zanimivi priredit- vi: razgovor z nekaterimi slovenskimi oUmipijoi ter nar stop znanega klarinetista Na- thna Davise. Žal sta obe pri- reditvi odpadli. Po zagotovi- lu delavske univerze bo sre- čanje z nekaterimi slovenski- mi olimpijci vendarle ostalo v programu. proste kapacitete Po p>oročilu celjske turi- stične zveze je v vseh krajih in zdraviliščih na celjskem območju dovolj prostora. Od- prti sp le trije domovi: na gori Oljki, na Svetini in Celjski koči. Vse ceste so prevozne, razen tistih, ki jih ne plužijo. nove telefonske številke Preimenovanje trgovskega podjetja Tkanina-galanterija v Tkanino in veleblagovnice Ljudski megazin v velebla- govnico Tkanino je prineslo tudi nove telefonske številke. Tako ima novi oddelek na veliko Ob Teharski cesti šte- vilke o 35-31 do 35-34, velebla- go\'nice in uprave pa od 36-31 do 36-34. novi bar v kletnih prostorih hotela Celea bodo 7. februarja odpr- li novi bar. V njem bo okoli 80 sedežev, poleg tega dva separeja, posebna točilna mi- za, pri kateri bo šest stolov, poglobljen okrogel prostor za program in ples itd. Vhod v novi bar bo pri snack baru in bo zatem vodil mimo gar- derobe po posebnnem hod- niku v klet. Tako bo vhod v bar ločen od restavracij- skih prostorov. Novi bar v hotelu Celeia bo poslej odprt vsak dan od desetih zvečer do štirih zju- traj. —m rekreacija Zaradi dežja in otoplitve, ki je zajelo tudi naše pod- ročje, so se snežne razmere tako {x>slabšale, da vlečnice pri Celjski koči, na Svetini, v Libojah, na Ljubnem, v Gu-mjem gra-du, v Mozirju in v Solčavi ne obratujejo. Odprto je le še drsališče v mestnem parku v Celju in sicer vsak dan od 10,15 do 12. ure ter popoldne od 13.45. do 16.48. ure. Ob ponedelj- kih, sredah in petkih pa je rekreacijsko drsanje za sta- rejše od 19.15. do 21.15. ure. Proti koncu prejšnjega ted- na sta se spreskrba in obisk na celjs:ki tränicd precej iz- bcxijfala. Kaže, da je prva od juga vplivala tudi na zani- manje za nakupovanje na prostem. Cene so v giavnem še vedno na »lanski ravni«, le solata se je nekoliko po- dražila in stane zdaj 5 novih dinarjev. Radič in motovileč — obojega je bUo prejšnji teden zelo malo — staneta od 12 do 15 dinarjev kilo- gram, zanimanje za ti dve vrsti zimske solate pa je iz- redno. Jabolka še vedno sta- nejo 1,50 do 2 nova dinarja, krompir 1 dinar, zelje in ki- sla repa 2, čebula 3,5 do 4 di- narje, suhe slive pa 4,80 no- vega dinarja kilogram. Jajč- ka so ]>ila po 9fl par in dinar. Največ zanimanja so bile de- ležne banane, kd so jih pro- dajah po 2,60 novega dinar- ja kilogram. Zal jih je pre- hitro zmanjkalo in zdaj je zanje treba odšteti spet 4,70 novega dinarja. smučarske šole za otroke Zbor učiteljev in vadi- teljev smučanja pri smu- čarskem društvu Izletnik je tudi letos pripravU smučarske tečaje na smu- šiščih na Golovcu, pri Marovšku, na Polulah in Gričku. Tečajniki bodo razdeljeni v kvalitetni skupini: v prvi bodo za- četniki, v drugi pa ostali. Prvi tečaj se je začel v p>onedeljek (20. januarja) in bo trajal do 25. janu- arja. Drugi tečaj bo od 27. januarja do 1. febru- arja. Pričete^k tečajev je vsak dan ob 9. uri zju- traj in ob 15. uri popol- dan. Prijavnina za enkrat dnevno obiskovanje teča- ja je 15 dinarjev, za dva- krat dnevno pa 25. Učenci se lahko prijavijo na svo- jih šolah, pri smučarskem društvu Izletnik in pred pričetkom tečaja na smu- čiščih. V primeru neugodnih snežnih razmer v dolini bo organizator prepeljal vse tečajnike s posebni- mi avtobusi na Celjsko kočo. gostje v naših hotelih Od četrtka, 9., do četrtka, 16. januarja so v hotelu Ev- ropa v Celju zabeležili 327 nočitev. V hotelu Celeia pa so ime- li v zadnjem tednu od 85 do 95 gostov dnevno. V glav- nem so vsi gostje naši dr- žavljani. V obeh hotelih imajo tudi ples, in sicer v Evropi vsak petek in soboto, v Celei pa vsaik dan, razen nedelje, tu- di barski spored. Barski spo- red si lahko ogledate tudi v hotelu Paka v Velenju — vsak dan, razen ponedeljka. Ples je še ob soboah in ne- deljah v restavraciji Sonce v Rogaški Slatini in Kajuho- vem domu v Šoštanju. Medtem ko je v januaiju predviden samo izlet v Trst — organizira ga turistično podjetje Izletnik — pa se bo sezona potovanj začela februarja, in sicer z obiski drsalne revije v Celovcu. Kot ponavadi so tudi letos pri Kompasu in Izletniku zbrali že veliko prijav, ki pa se bodo v prihodnjih dneh ver- jetno še pomnožile. V obeh sprejemajo tudi že prijave za ogled smučarskih poletov v Planici, ki bodo sredi mar- ca. Poleg tega pripravlja pri Izletniku marca še obisk mednarodnega sejma grad- benih strojev v Münchenu. piri Kompasu pa zbirajo pri- jave za majsko potovanje v Španijo ter na Azumo obalo. DEŽURSTVA Do sobote, 25. januarja, je dežurna Nova lekarna na Tomšičevem ta:^, od sobote opoldne do nasle^je sobote, 1. februarja, pa lekarna Cen- ter v Vodnikovi ulici. Petek, 24. jan. ob 19.30 pre- miera M. Gorki »Malome- ščani«, premierski abonma in izven. Sobota, 25. jan. ob 19.30 M- Gorki »Malomeščani«, so- botni abonma in iaven. Torek, 28. jan. ob 19.30 M. Gorki »Malomeščani«, tor- kov abonma in izven. s knjižnih polic študijske knjižnice Glaser H., J. Lehmann, A. Lubos: Wege der deutchen Literajtur. Berlin (itd.) 1962. S. 31486. Kapddižič—Osmianaigič H<: Srpski nadrealizam i njegovi odnosi sa franouskim nad- realizmom- Sarajevo 1966- S. 31489. Alberes R—M.: Istorija mo- demog romana. Sarajevo 1967. S. 31490. Beauvoir S. de: Snaga stva- ri. Zagreb 1966. S 31491. Lindgren E.: Umetnost fil- ma. Novi Sad 1966. S. 31493. Laird D A., E. C. Laris: Prosudivanje ljudi. Zagreb 1966. S. 31500 Laird D. A., E.C. Laird: Tehnike uspješnog zapamči- vanja. Zagreb 1966. S. 31501- Miller D. C-, V. H. Form: Industrijska sociologija. Za- greb 1966. S 31502. White W. F.: Čovjek i rad. Zagreb 1966. S 31503. Schmitt—Rost H.: Kölsdi wie es nicht in Wörterbuch steht. Frankfurt am Main 1968. S 31512. Mihovüovic I.: Tko je ubio iCennedyja? Zagreb 1967. S. 31513. Neumeyer A.: The Search for Meaning in Modem Art. Englewrood Cliffs oop. 1964. S. 31516. Muj4begovic V-: Komunistič- ka partija Nemačke u perio- du posieratne krize 1968— 1923. Beograd 1968- S 31517. Kino Union: od 23. do 26- jan. »Žena, ki prinaša smrt«, angl- barvni od 27. do 30. jan. »Osam- jena zver«, franc, barvni Kino Metropol: od 23. do 26. jan. »Krogla z nebotični- ka«, itai. barvni od 27. do 29- jan. »Ljube- zen v senci piramid«, egipt. barvni od 30 jan do 4. febr. »Fe- ribot za Hong^kong«, angl. barvni Kino Dom: od 18. do 22. jan. »Nenavadna kraja«, amer. barvni od 23. do 26. jan »40 mo- rilcev«, amer, od 27. do 31. jan. »Pojem za panöo Villa«, mehiški barvni V sredo, 29- januarja prireja delavska univei^ (Jelje v Narodnem domu predavar nje Draga Košmrlja, zuna- iije političnega komenta- torja RTV'I^jubljane o Se- negalu. Drago KošmrlJ, ki je decembra lani preživel nekaj tednov v tej deželi, bo svoje predavanje opre- mil tudi z barvnimi diapo- zitivi. razstava v Likovnem salonu v Celjni razstavlja do 1. februarja svoja slikarska dela Jelica neplužena cesta »Na nedavni seji kra- jevnega odbora SZDL v Jurkloštru je bilo najbolj problematično vprašanje, zakaj že drugo zimo ne plužijo ceste III. reda iz Jurkloštra do šole Heni- na, ki je bila prva slo- venska šola na osvoboje- nem štajerskem. Ti kraji so vso zimo odrezani od sveta. V primeru nesreče ali težje bolezni ni mogoč dostop z rešilnim avtomo- bilom. Tudi umetno ose- menjevanje živine mora v tem obdobju prenehati, pa tudi smučarji, ki so se odločili za smučišča na Lisci, gredo raje drugam, kjer je možen prevoz.« Predsedstvo KO SZDL Jurklošter Vprašan,je KO SZDL Jurklošter smo posredo- vali Cestnemu podjetu Celje, kjer pa so nam od- govorili, da je zaradi kompleksnega obravnava- nja tega problema, saj gre za prioritetno finan- ciranje urejanja cest, po- treben izčrpnejši odgovor, ki nam ga bodo poslali do prihodnje številke* mladinske de- lovne brigade MARTIN ŽVEGLIC, Ce- lje: »Iz leta v leto poslu- šamo o »Avtoputu« in dru- gih velikih delovnih zma- gah mladine v preteklih le- tih, ko so po naši domo- viini odmevale pesmi mla- dinskih delovnih brigad. Tudi mi, ki danes hodimo v srednje šole, bi radi šJi v brigade, pa ne vemo, kakšne akcije bodo v -Ce- lju ali izven našega mesta, če sploh bodo, saj imamo občutek, da je o mladin- skih delovnih akcijah ved- no manj govora. Torej, ali bodo celjski mladinci le- tos sodelovali na akcijah?« OBČINSKI KOMITE ZMS CELJE: »Letos bo v počitnicah odšlo na delovno akcijo SAVA 69 v Zagreb približ- no 80 mladincev in mla- dink iz Celja. Hkrati s tem pa se predsedstvo ZMS dogovarja, da bi mla- di sodelovali tudi pri grad- nji »hitre ceste«, vendar še ni povsem jasno, če bo to mogoče. Če bi bile denarne mož- nosti v redu, bi Celjani odšU tudi na mladinsko delovno akcijo v Novi Beo- grad. Za samo Celje pa trenutno ni nobenih d<^o- vorov o akcijah mladih.« praznično razpoloženje poštenjaka Skupščina občine Celje nam je odstopila nasled- nje pdsmo, ki ga je na njen naslov poslal Bogdan Galovič iz Pakraoa, Hrvat- stea: »Bil sem v Celju pred dvema mesecema. Ko sem nekoč kupoval časopis v kiosku pri železniški po- staji, kjer prodajata Miro- slav ČUDEN in njegova mati z Brega pai Oelj« 22, sem pozabil denamioo. Vr- nil sem se čez tričetrt ure in prijetno presenečen do- bil denarnico od prijaznih I>rodajalcev. 2;ame je to za današnji čas prav neverjeten dogo- dek üi bi. hotel, da ga spo- znajo tudi drugi, vas pa sem hotel obvestiti o iz- redno pošteni potezi pro- daja;lca in njegove mate- re.« S spoštovanjem Bogdan Galovič mladinska tekaška šola v novi gorici Med zimsldmi počitnicami (od 21. do 27. januarja) bo v Novi Gorici v organizaciji AZS, in tamkajšnjega atletskega kluba mladinska te- kaška šola, ki se je bo udeležilo tudi sedem- najst mladih in perspektivnih atletov AD Kla- divar. Tekmovalci bodo na treningu razdeljeni v dve skupini. V prvi bodo tdsti, ki že dalj časa redno trenirajo, v drugi pa popolni začetniki, ki še ne poznajo sodobnega treninga. P.DiROFENIK NOVA HALA .\D KL.IDIVAR je v zimski se^ 2ioni vseskozi zasedena. Poleg rednih treningov atletov in atletske šole za pionirje in pionirke (udeležuje se je 54 otrok, vodi pa jo atlet Franc Vravnik), jo uporabljajo tudi rokometaši in pa smučarji, na občasne treninge pa prihajajo celo atleti iz Maribora in Kranja. Med počitnicami bo v dvorani trenirala večja skupina atletov iz Subotice in kasneje po vsej verjetnosti tudi državna reprezentanca Poljske, ki se bo za na- stop na evropskih igrali v Beogradu pripravlja- la v Celju. P.DROFBNIK JED^E^AJSTJ^Om smüöarskTh vaditeljev Pod vodstvom smučai-skih učiteljev Križnika, Vebra in Medleta je sedemnajst tečajnikov iz različnih občin bivšega celjskega okraja končalo ;:ia Celjski koči sedemdnevni tečaj za nove smu- čarje vaditelje. Ob koncu tečaja je vsem, ki so postali smučarji vaditelji, čestital predsednik zbora smučarskih učiteljev Slovenije, ki je po- kazal tudi nekaj strokovnih filmov. T. GORSIC AJNIK OSMI V BOLGARIJI — Na velikem mednarodnem tekmovanju v Bolgariji je bil kot član mladinske državne reprezentance tudi Ce- ljan Ajnik. Nastopil je v smučarskih skokih in osvojil odlično osmo mesto. Bolj kot uvrstitev je pomembno, da se je po mnogih letih končno tudi nekdo iz Celja uspel uvrstiti v državno smučarsko reprezentanco. Ajnik je star 17. let, dijak celjske gimnazije in član Smučarskega društva Izletnik. V dveh letih se je uspel uvrstiti v sam vrh jugoslovan- skega mladinskega smučanja. Prav na republi- škem prvenstvu, ki bo v nedeljo v Celju, ipJiko pričakujemo ponovno odlično uvrstitev perspek- tivnega skakalca. tv olimpija : hdk celje 10:1 (3:0, 5:1, 2:0) V drugem kolu poifcalnega tekmovanja so se celjski hokejisti v Ljubljani srečali z moštvom Olimplje, članom prve zvezne lige. Kljub neka- terim neslanim napovedim, da se bo celjska mreža zatresla več kot dvajsetkrat, so Celjani izbojevali časten rezultat 10 : 1 (3 : O, 5 :1, 2 : 0). ^kiini gol 2» Celje je dos^l Cvetko. Veliko 2a- silaig za ugoden izid je imel tudi vratar Podse- denšek, ki je branil tako, kot v svojih najboljših časih. š. J. TRINAJST PIONIRK NA TEKMOVANJU — V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani republiško tekmovanje za Bloudkov memorial, na katerem je nastopilo tudi trinajst pionirk celjskega HDK. Cepcrav končnih rezultatov do zaključka redak- Ciije še nismo prejeli, pa je 23nan vrstni red v okviru mladih članic kluba. Tako je bila v B skupini najboljša Bojana Jevšenak, njej pa so sledile: Mateja Štajner, Urška Rebek, Dita ču- den, Janja TumSek, Jožica Baškovič'in Dušlra Lavrenčič. V C skupini pa so se uveljavile ta- kole: Dagmar Petauer, Milena Korošec, Barbka Požlep, Blanka Godnik, Iris in Jolanda Savemik. Pri nastopu Urške Rebek)ove je prišlo do okvare zvočne aparature, aaradl čeisar je bila tekmoval- ka prizadeta. prvi nastop in prva zmaga košarkarjev iz celja v Mariboru so gostovali kioSarkarji Celja ia po dobri igri premagali tamkajšnje moštvo, ki nastopa r republiški Ugi 2KK Maribor s 67 : 66 (35 : 34). Za goste so dosegli koše: Cepin 22, Žu- pančič 20, TomaSič 6, Zorbo 8, Sagadin 9 in vart 2. Najboljši je bil Oljan Zorteo. ZIMSKO PRVENSTVO V KOŠARKI — Ekipe »o razdeljene t dve sikupini. (Skupina A: Old boys, RK Celje, EMC, Libela in t skupini B: prosveta, naladind KK Celje, Veterani, TVDStou re.) V eotooto so bile odigran» tekme v A^ku- pini, končni vrstni red pa J« 1. Mtadincd 2KK, 2. Prosveta, S. Veterani tn 4. TVD ßtore. V fi- nalu bosta nastopili prvi dve ekipi. T. GORSIÖ POZORNOST MLADINI nekaj misli po občnem zboru tvd partizan Ob zadnjem občnem zboru TVD Partizan Žalec so znova nakazali nekatere možnosti za izboljšanje in poživitev dela posameznih sekcij ter še več- jega vključevanja mladine. Najpomembnejša dejavnost je košarka. Poleg članske eki- pe so uspeli ustanoviti tudi mladinsko in pionirsko vrsto, letos pa nameravajo še ekipi mladink in pdonirk. Pri članski vrsti so se pojavili problemi, saj so tekmovalci odhajali na študij v Ljubljano ali v voj- sko, trenerji in tehnično oseb- je pa je bilo ob sobotah in nedeljah zaposleno kot repub- liški in zvezni sodniki. Kljub temu so se po zmagi v II. ligi poskušah uvrstiti v I. hgo, kar pa jim ni uspelo. Pred- vsem je razveseljivo, da je precej zanimaja med mladi- no, ki bo lahko z vestnim tre- ningom v bodoče dosegla ti- sto, kar starejši tekmovalci niso mogli. Sodelovali so na vseh tek- movanjih v Savinjski dolini in tudi sami pripravili več tekmovanj (ob 100-letnici Žal- skega tabora, Novoletni tur- nir itd.). V bodoče se bodo najbolj zavzemali za gradnjo nove telovadnice, kjer bi lah- ko še bolj razvili svojo de- javnost. Prvotno so mislili, da bi novo telovadnico zgradili ob novi šoli, vendar pa pro- gram gradenj in adaptacij šolskih stavb v občini ne predvideva gradnje telovadni- ce vsaj še štiri leta. V letoš- njem letu bodo končali grad- njo stavbe na stadionu (vred- nost 95 tisoč dinarjev), uredili kegljišče in začeli racionalno izkoriščati vse športne ob- jekte. Urediti morajo prostor za namizni tenis, ki ga zdaj naj- več igrajo v delovnih organi- zacijah in šolah, ter sistema- tično vadbo atletike iz šol prenesti tudi v sekcijo pri TVD Partizanu. Najzaslužnejšim športnim delavcem so izročili priznanja za delo v športnih sekcijah. Dobili so jih: Silva in Peter Krušič, Rudi Pur, Ivan Cerov- šek, Ivan Blažič, Jože Kučar, Oto Holzinger, Vlago Veber, Bogdan Kučer in Jože Kve- der. O. HOLZINGER mladinski hokejski reprezentanci italije in sfrj v celju I Program hokejskih priredi- tev obeta februarja v Celju nekaj zanimivih dogodkov. Tako bo že prvega februarja prispela v Celje reprezentanca Elgartove gimnazije iz Brna, kjer Je hokej obvezni učni predmet. Mladi češki gimna- zijci bodo igrali prvo tekmo v Celju v nedeljo, 2. februar- ja. Medtem ko bodo naslednji dan nastopili v LJubljani pro- ti Olimpiji, se bodo za tem še enkrat srečali s Celjani. To je že drugo gostovanje čeških gimnazijcev v Celju. Prvič so bili tu lani. Novem- bra lani pa je pri njih gosto- vala celjska hokejska ekipa, ki je dof»i«/ela izreden spre- jem. Samo na tekmi s sred- nješolsko reprezentanco Brna se je zbralo 10.000 mladih ljudi, ki so z Jugoslovanskimi zastavicami v rokah pozdra- vili Celjane in jih bodrili v ig- ri. Po premoru, ki ga bodo do- mačini skušali izpolniti z go- stovanji nekaterih avstrijskih moštev, prispe 20. februarja na trening v Celje mladij državna reprezentanca. Tu ostala vse do 5. marca, ko odpotovala na ^ evrop prvenstvo v Ženevo. Odločitev Hokejske zi Jugoslavije, da se bo i da reprezentanca pripravi prav v Celju, pomeni za Ijane veliko priznanje. To se vidi tudi po tem, da so lekcij sko vlogo in vadbo prezentanitov zaupali cedj mu trenerju Vaclavu Vyi nu. Treningi državne re zentance bodo predvsen doipoldanskih urah. V tem času se bodo najt ši jugoslovanski mladi hok sti dvakrat srečali z izbr mladinsko vrsto Italije, i mi sta določeni za 22. in februarja. V načrtu pa je di srečanje z reprezenta Ljubljane in nekaj treu tekem z domačini. Obeta se torej izreden j gram, ki zna privabiti tudi cer in ne samo k tekmam \ je število gledalcev. KARATE KLUB V VELENJU Športna panoga karate si šele v zadnjem času utira pot tudi med naše ljudi, med ka- terimi je vedno več zanima- nja zanjo. Tako imajo že več kot dva meseca karate-klub v »Gorenju« v Velenju, kjer bo- do 26. januarja že priredili prvi ekshibioijski nastop z udeležbo najboljših Jugoslo- vanskih tekmovalcev. Med drugimi bo nastopil tudi dr. Iii ja Jorga iz Beogra- da, ki je mednarodni mojster kar ate j a, nosilec črnega pasu in prvak Jugoslavije za lan- sko leto. Prav njegov nastop bo vsekakor velika poslastica za vse ljubitelje karateja, ki so mojstre te športne panoge do sedaj lahko občudovali sa- mo ob televizijskih ekranih. Občinstvu se bodo predstavili tudi domači tekmovalci, ki jih je v klubu 45. Zanimivost eikshibicajskega nastopa drobljenje kamenja in razbijanje desk ter opeke. Seveda vse z golimi rokami. tv ZOBOZDRAVNIK NA SMUČEH Dobro se spominjam let, ko Je v zimskem času sedež v šolski klopi za mano veliko- krat prazen. Na njem je tak- rat, kadar ni smučal, sedel Herbi Košič, še danes eden najboljših celjskih smučarjev in eden tistih, o katerem so nekoč govorili, da bi ob stal- nem treningu lahko postal najboljši jugoslovanski tek- movalec v slalomu. »Doma imam nekaj kristal- nih vaz, diplom, medalj, po- kalov in praktičnih nagrad — vse kot spomin na vožnje po belih poljanah.« »Ko si odšel študirat v Ljubljano, si smučanje sko- raj opiistil. Vozil si smo še za rekreacijo in to tudi na tek- movanjih . ..« »Res. Študij mi je vzel pre- več časa. Smučal sem za raz- vedrilo, treniral skoraj nič. Vendar oboje ni šlo skupaj.« »Končuješ študij stomato- logije ...« »Če bo šlo vse po sreči, bom končal v rednem roku.« »Boš potem več smučal?« »Ne vem. Verjetno bom študij nadaljeval. Specializa- cija.« Tako Herbi Košič, ki je brez treninga in ob študiju prav letos dokončno uspel premagati vso starejšo tek- movalno generacijo celjskih smučarjev. Kdo pa pozna smučarje, bo priznal, da je to lep uspeh. Uspeh, ki dopol- njuje prvega; tistega na fakul- teti. Torej pravi zobozdravnik na smučeh. T. VRABL lUDO I PONOVNO V CEJ Pred tremi meseci se skupina dijakov Srednje ti niške in vajenske šole v Ce odločila za judo-šport, ki^ bil še pred nekaj leti s popularen v našem m« Svoj življenjski prostor našli v garderobi gimnaziji telovadnice, ki pa je vseka) premajhna za uspešno vad Trikrat na teden marljivo t nirajo pod vodstvom Avd Jošta, nekdanjega telov« Olimpa. Vadijo ob izr« teških pogojih, saj so si lastnimi sredstvi napravili I silno blazino in kupili kit ne. Po treh mesecih tri dela so precej- napredo? Njihova največja želja je, bi ustanovih svoj klub in imenovali po pokojnem Reyi, ki je prinesel ta v Slovenijo in postal 1 mojster. Pravijo, da bi z nimalno finančno podf občinske zveze za telesno turo lahko tekmovali v d republiški ligi. želijo pa i nmäti tudi pionirsko šolo je zanimanje za Judo ' dan večje. Pri Hriberškovih, po do- mače pri Lipnikovih, pod Paškim Kozjakom so to- krat pripravili koline po vseh lepih in starih obi- čajih. To je bil pravcati praznik, ki se je zavlekel v prve jutranje ure na- slednjega dne. V sedanjem Hriberško- vem rodu je sedem otrok; prav toliko jih je bilo tudi v prejšnjem. Tu živi in poje znani ženski kvartet »Pod lip- cami«, ki ga vodi go- spodinja in mati Ivanka. Lipe so značilne za to domačijo. Pravijo, da je tu pred približno 400 le- ti stalo drevo, ki ga je komaj objelo osem mo- ških. Tokrat pa so zato hišo značilne tudi koline. ŽRTEV SE PREDSTAVI Ljudje, ki so hodili okoli mene in me redili, so mc klicali Cula. Zakaj tako, ne vem. Na dan 12. januarja 1969. leta, ko mi je Kare! Pajk z dolgim sunkor- ostrega noža pod vrat vzel življenje, sem imela pri bližno dve leti in osem' mesecev. Na svet in lju- dem v usta sem dala 41 pujskov. Prepričana sem« da sem jim pripravila ve liko dobrih južin. Okoli prsi sem merila 204 cm. (Kje ste filmske zvezde?) Po dolgem pa so mi jih namerili 184 cm. Ko so me stehtali, so izraču- nali, da sem imela 397 kg! V meni je bilo 7 kg krvi in 177 kg masti. Resnici na ljubo, ni me zeblo! Moja glava pa je bila težka 23 kg! Imeli smo srečo, ne samo za- radi kolin, temveč tudi zaradi vremena. Paški Kozjak se je to nedeljo pokazal v svojem naj- večjem sijaju. S snegom pokri- ta pobočja je obsijalo sonce. Pri Hriberškovih pa ta dan ni- so imeli časa, da bi občudova- li naravo in jedli čist in dober zrak, kot je dejal gospodar, ki že 24 let hodi v velenjski rud- nik. Tokrat so se odločili za »t u- roš«, za koline po vseli tistih običajih, ki so znani že dolgo vrsto let. — Dokler bom živel, bomo ko- line pripravljali tako, kot so jih moji starši, je dejal gospodar Egidij. — in rad bi, da l)i tako delali tudi moji otroci. To je de! našega življenja in zakaj l)i ga potem opuščali! Na koline so povabili sorodni- ke pa tudi nekatere sosede. Ta dogodek pa je tokrat posnela tudi televizijska kamera» Dolg, oster noi, je bil priprav- ljen; prav tako domači mesar in vsi tisti, ki so mu pomagali pri delu. Le prašič, ki so ga ko- maj spravili iz zaprtega prosto- ra, ni slutil, kaj se pripravlja. \Iorda bi zacvilil, če hi videl okolico. Toda debela mast mu je zalila tudi oči in tako se je slep podal na zadnjo pot. Ta ni bila dolga, samo nekaj kora- kov od svinjaka in že ga je pri- jelo nekaj močnih rok. In po- tem ... Da, potem je sledilo vse tisto, kar sodi k takemu opra- vilu. Tudi Cula se je težko po- slovila od življenja, težko je »cic- nala«. čeprav od njega ni imela veliko. Res je le. da so jo do- bro hranili in da so ji zadnji poldrugi mesec dajali vsak dan tudi po nekaj orehov—košakov. Zaradi hol.i^e nrebave. zaradi kosti Potem so je odvlekli h koritu. \a snegu pa .k ostala rdei.a 1.- sa, ki je močno zaposlila doma- čega psa Za imivo, da sliši na tri imena. Cegap' kličeš Mali či. Lukec ali Tiger, se odzove. Ta dan je bil nemiren. Morda mu je vonj po krvi vzbudil kakšen nagon. Venomer Je hodil naok- rog, se izogibal ljudi in isk il ka,j dobrega. Hitre in spretne roke so kma- lu s pomočjo kolofonije in »ža- ganjem« verige očistile kožo. Po- tem je znova nastopil mesar in začelo se je »trančiranje«. Naj- prej so prišli na vrsto i>ark"ji, potem krače, glava in tako na- prej. In ko se je nož zarezal v hrbet, je sin Egidij zmeril tu- di mast. Debela je bila 13.5 cm! Delo je šlo hitro od rok. Teh- tanje posameznih kosov je dalo rekordne podatke! Tako je bilo zunaj, na snegu in soncu. Tu je bilo moško de- lo. Medtem pa so se v kuhinji že pripravili na prvo jed. Kot vedno so bila tudi tokrat za ko- silo jetrca v omaki. Delo pa so združili tudi z ve- seljem. Že »o mamika prijeli za harmoniko, Štefka za kitaro, Micika in njena sestra Štefka pa sta pripravili grla. Oglasila se .je pesem, ki sodi h kolinami: Veseli čas prihaja ko mati zgodaj vstaja, je dost' skrbi in dost' poti, ko v peč potico vsaja. Prašiča smo zredili, zdaj bomo ga lovili okrog plotov, okrog voglov za njim bomo hodili. Tako je šlo od kitice do kiti- ce, vse tja do zadnje, ko je pri- šel tudi godec, ki dobil ,ie svinj- ski gobec... Potem so zaklali še eno svi- njo, ki pa je imela »samo« okoli 2.50 kilogramov. Oglasila se je tudi žeja. Do- mača kapljica se je prilegla in k njej tudi prva pečenka. Cula je navzlic teži dala dobro meso. Ni bilo kaj reči! Za malico je prišla večerja: svinjska Juha in pečenka. Takšno je pravilo in tak je jedilni list za »furoš« pod Paškim Kozjakom. Potem ko so ovarili še rajžlc za rižnate klobase in pripravili meso za klobase, so določili tu- di meso za soljenje. Štiri do šest tednov bo ležalo v kadi in se tako pripravljalo za prekajeva- nje. »Furoš« je imel natanko dolo- čen dnevni red. Vse je šlo tako, kot je bilo treba. Tudi razpolo- ženje! Dobre volje je bilo čeda Ije več pa tudi zadovoljstva, saj so koline zaključek trdega dela Velja nenapisano pravilo, da morajo vsi gosti ostati vsaj do polnoči, šele po uri, ko se za- čenja drugi dan, lahko odhajajo na svoje domove. Toda kdo bi šel, če so tu dobra pečenka in dobro vino, pa ples in prijetno razpoloženje. In ko pride na vrsto »konfet« je znak, da gredo koline h kon- cu. To je zadnja jed, ki pa ji o navadi dodajo še pecivo, torto tn drugo. MILAN BOŽIČ Bežiio zdravniki... zakaj hrbet celjski bolnišnici? o razanerah v celjski bolnišni- ci prodre v javnost mnogo ves- ti, ki pa praviloma ne sproste javne in množične razprave. Te vesti si najpogosteje nasprotu- jejo. Dejstvo je, da odhajajo za- varovanci iz celjske regije iskat zdravstvene usluge drugam, Kar kaže, da bolni ne zaupajo zdrav- nikom ali pa niso zadovoljni z oskrbo. Ce k temu dodamo še vesti o odhodih nekaterih celj- skih, ix)gosto najlbolj priznanih In priljubljenih zdravnikov, bo- mo verjetno opravičili naš na- men, da se z javno polemiko vklijučimo v konkretne razmere, ki obstajajo v ceji^i bonišnici danes. Pri tem smo skušali po- seči tako v notranje odnose kot materialni položaj bolnišnice. Ne želimo posploševati, ven- dar zavarovanci niso zadovoljni z nekaterimi zdravstvenimi uslu- gami v celjski bolnišnici. Tu gre predvsem za ambulante, najpo- gosteje za kirurško. Ta pojav lahko zasledimo tudi v drugih bolnišnicah, vendar ne tako po- gosto, kot je to primer v Cei^ju. Za kaj gre? Najprej: dolga, tudi nekajurna čakanja v čakalnici. Zdravniki po mnenju bolnikov opravljajo preglede zaradi časovne stiske hitro in površno. Zato so prime- ri najpačnih in (površnih diagnoz. Zatem: za ponovne preglede na- .ročujejo bolnike po dolgih ča- sovnih obdobjih. S tega vidika je razočaranje zavarovancev ra- zumljivo in sprejemljivo. Zategadelj smo prav ta očitek Izbrali za prvo vprašanje, ki smo ga postavili zdravnikom in ravnatelju oeljske bolnišnice. »Točno,« so nam odgovorili zdravniki, »čakanja in vrst je preveč. To je delno razumljivo, saj so obdobja, ko je predvsem poškodb izredno mnogo«. Glede predlogov pripominjajo, da ni nikjer zdravnika, ki bi ho- te postavil napačno diagnozo ail malomarno odpravil bolnika. Upoštevajoč delovne pogoje v celjski bolnišnici moramo pove- dati, da prav na kirurgiji pri- manjkuje zdravnikov. Toda isto- časno so nam povedali, da je gäavni razlog za tako dolgo čaka- nje v zdravstveni politiki. Gre za, prakso zdravnikov na terenu, ki po mnenju zdravnikov kirur-- §kega oddelka celjske bolnišnice usmerjajo bolnike pK) 2idravstve- ne usluge v Celje, čeprav bi jih v polovici primerov lahko in uspešno opravili sami. Število bolnikov ir, krajev, kjer so opremljeni zdravstveni domovi, kjer imajo na primer tudi rent- gen, bi se laliko zmanjšalo tudi do 80 odstotkov! Prisluhnimo opisu delavnika celjskega kirurga, kot so nam ga opisali sami: osem ur rednega dela, redna in izredna dežurstva popoldne in ponoči. So primeri, ko kirurg ne zapusti bolnišnice tudi pet dni in noči! Ob takš nem tempu dela je po njihovem mnenju razumljivo, da se ne morejo ukvarjati s pacienti (v konicah), toliko časa, kot to bol- nik od njih pričakuje. kateri kirurgi garajo? v razgovoru z zdravniki so vsi zatrjevali, da ni niti^ enemu vse- eno, kaj meni bolnik o njegovem delu. Toda istočasno so pred vsem zatrjevali, da je možna re- šitev tega problema v dobro bolnikov, če bi se spremenili od- nosi med starejšimi in mlajšimi kirurgi, ob tem pa tudi razmere na relaciji zdravnik—uprava, ker nekateri menijo, da uprava bol- nišnice s svojo politiko pogojuje preveč »šefovstva«. »čeprav sodim med .starejše' zdravnike, menim, da očitek mlaj- ših o tem šefovstvu drži. Kajti nekateri kolegi, ki so si priborili vodstveni položaj, se izmikajo naipomemu delu v ambulanti, tako da levji delež tega dela leži na »ramenih mladih speciali- stov ali specializantov«, nam je povedal zdravnik, ki sodi v »ka- tegorijo staPBjših. »Razvoj naše strokovnosti zahteva vse vrste dela, vendar se ti ambulanta po petih in več letih upre«, trdi sta- rejši specialist. »Zaradi uzakonjene hierarhične lestvice se starejši kolegi izmi- kajo ^nanjvrednemu' delu v am- bulanti, tudi v času, ko so čakal- nice prenapolnjene. Zato mlajši garamo, medtem ko oni .poči- vajo' čakajoč na ,velik poseg«. »Ni točna trditev, s katero nas mlajše odpravljajo, češ, da že- limo prevzeti vodstvene položaje, operirati »velike« primere. Gre predvsem in samo zato, da se delo enako razporedi na vse, na celotno ekipo, ne pa na ,črnce' in ,šefe",« nam je povedal specia- list, ki se je pripravil za speciar lizacijo otroške kirurgije in ni bil sprejet. Torej je tu prvi del odgovora, ki tare zavarovance iz cedjske regije. Zdravniki menijo, da orga- nizacija dela ne bi smela bazi- rati na nazivih temveč na razpo- ložljivih ljudeh v ekipi. Ce k temu dodamo, da se primeri, ko gre skozi kirurško ambulanto v enem dnevu tudi po več sto bol- nikov, nam postane nekoliko jas- nejša tista trditev o »črncih« in »garanju«. koliko je vreden celjski zdravnik? Kolektiv celjske bolnišnice se že vrsto let trudi, da bi vsak zaposleni dobival dohodek po vloženem delu. Žal ne uspe. i're- mitno je v razpravi osnutek no- vega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki pa že po prvih raz- pravah doživlja vrsto žgočih in tudi utemeljenih pripomb. Po mnenju predsednika upravnega odbora tudi ta pravilnik ne bo sprejet, ker pripombe rušijo na- črtovani koncept. Predsednik UO celo meni, da so pripombe pre- več osebne, celo, da bi moralo biti »toliko pravilnikov, kot je zaposlenih, če bi hoteli vsem ugoditi« . . . Drugi menijo drugače. Trdijo, da osebni dohodki sploh ne sti- mulirajo vloženega dela. Da bi se Uiprava temu izognila, je uved- la plačevanje »nekega pavšala«, ki ga dobe tisti, ki znajo najbo- lje prikazati, koliko delajo. Ta pavšal so delili celo tako, da Je dobil več tisti, ki se je bolj raz- burjal ..., menijo nekateri zdrav- niki. Vsi, s katerimi smo govorili, so zatrjevali, da Je njihova osnovna plača izredno nizka, od 120.000 do 190.000 starih dinarjev. Da bi si osebne dohodke pove- čali, zdravniki ubirajo drugo pot — izredna dežurstva poleg red- nih. Ko smo pregledovali plačil- ni seznam za zdravnike kirur- škega oddelka za mesec decem- ber, smo ugotovili, da Je le eden prejel manj kot dvesto starih tisočakov (skupaj z dežurstvi), vsi ostali pa občutno več, in niso niti redki, ki so dobili več kot tri sto tisoč starih dinarjev, med njimi je tudi mlajši specia- list. Toda ko smo izračimali, ko- liko ur so ti zdravniki preživeli v zdravniški halji, smo ugotovili, da so nekateri med njimi po- prečno dnevno v bolnišnici nekaj "eč kot 15 url Vendar pri tem ne gre za neprestano delo, tem- več je to plačilo tudi za udelež- bo v bolnišnici in s tem za pri- pravljenost. Se drastičnejši je primer rentgenskega tehnika, ki je lani v decembru uspel zbrati nad zakonito normo kar 171 de- lovnih ur! Zato zdravniki menijo, da bi morali imeti večjo osnovno pla- čo, ne pa, da si Jo povišujejo e delom pri rednih in izrednih dežurstvih, z delom, ki traja od zore do mrak?, ali od mraka do mraka, ki «e raztegne na pet ne- pretrganih dni! To je po mnenju zdravnikov razlog, zakaj zapu- ščajo celjsko bolnišnico! »Enajst let sem že zdravnik, za nekaj let želim zapustiti Celje, odhajam v tujino, vendar ne v N^emčijo, čeprav bi imel tam večjo plačo. Odhajam zato, ker že vrsto let gradim hišo, pa ne pridem nikamor. Niti avtomo- bila nimam. Ne bom pretrgal delovno razmerje, vrnil se bom v Celje, toda ko si izboljšam ekonomske pogoje,« nam je de- jal eden izmed štirih specialistov, ki se gdpravljajo iz celjske bol- nišnice v prihodnjih mesečin. »V Nemčijo ne bi šel za tisoč mark mesečna za več pa grem. Tu imao:n stanovanje s central- no kurjavo, avtomobil, živim pa tako, kot Nemec na počitnicah v inozeniotvu. če hočem, lahk'j grem smučat na Pohorje, toda kljub vsemu ne morem ničesar prihraniti. Zato pjrem v Nemčijo, verjetno za pet, šest let, dokler si ne bom prihranil dovolj za hi- šo, ker stanovanja več ne bom ki ima že vse urejeno za odhod v Nemčijo. .1. SEVER M. SENICAR prihodnjič: SO ZDRAVNIKI POSEBNA KASTA? KAJ PA OSTALI DE- LAVCI V CELJSKI BOLNIŠNI- CI? KDO BO PLAČEVAL STO- RITVE V NOVEMBRU IN DE- CEMBRU, KER SO PRESEGLI S POGODBO DOLOČENO KVO- TO O STORITVAH? KAJ MENI O RAZMERAH V CELJSKI BOL- NIŠNICI IN ODHODU TER OČITKIH ZAVAROVANCEV IN ZDRAVNIKOV RAVNATELJ, PRIMARIJ, DOKTOR IVAN KOPAČ. IGNAC KOHNE „ŠTAJERC" Ko so mu letos najbližnji prišli čestitat k šestdesetlet- niči so po izreku topilih želja še enkrat poiprijeli roko in jo zatresli: »Srečno nooo leto, Nad« Srečno novo leto? Da. No- voletni dan je bil, ko je Ig- nac Kohne privekal na sx>et, pa so ga potlej ob novem letu vedno odprdüi za okviren »vozni red« priprav. Razpravljali so tudi o volivnem pravilniku, vendar se o treh variantah dela kandidacijskih konferenc niso odločali, ker bo to storjeno s sprejemom volivnega zakona v Sloveniji (če bo zakon šele sprejet, bi bila raz- prava še možna?). V pretresu so bila tudi izhodišča in kriteriji za predlaganje odbornikov in poslancev. Za naše bralce utegne biti najbolj zanimiv dokument, ki je ena izmed novosti novega volivnega sistema; volivni program. Le-ta bo še podvržen korekturam in redakciji, zato o njem samo toliko, da je mestoma zelo konkreten in da temelji na akcijskem programu celjske komune. Daljša, kot si zasluži, je bila razprava o predlogu sestava kan- didacijske konference. Člani obeh občinskih forumov so križali svoja stališča o tem ali je raz- delilnik pravičen, pravšnji oziro- ma ali so različne organizacije in grupacije proporcionalno v redu zastopane. Povod živahne razprave je bil načrt, koliko predstavnikov bo ta ali oni ko- lektiv, ta ali ona organizacija imela v forumu, ki bo odločal, katera imena bodo natisnjena na volivne listke. Izrečeni so bili očitki, da so proizvodne organi- zacije premalo zastopane, da bi morale imeti vsaj polovico mest, da razmerja med deiovnimi or- ganizacijami niso ustrezna, da je na primer že na prvi pogled očitno, kako kulturne institucije, ki imajo manj kot sto zaposle- nih skupaj, dobijo dva sedeža, kolektiv z nad sto pa samo ene- ga itd. Navedem naj očitek, da sta za kmetijstvo družbenega in zasebnega sektorja predvidena samo dva člana v kandidacijski konferenci, kar končno tudi ni z matematično natančnostjo do- gnano sorazmerje. Rečeno je še bilo, da bo po kolektivih huda kritika, če razdelilnik, o katerem je govora, ne bo popravljen. Morda kritika res bo. Zlasti utegne ta kritika nastati tam, kjer pohtični činitelji ne bodo uspeli sprožiti razprav o važnej- ših zadevah. (Tudi v ZK smo imeli organizacije, ki so se mese- ce izživljale ob problemu člana^ rine.) Nesporno Je sorazmerje pri ustanavljanju takšnega foruma, kot je kandidacijska konferenca, važen dejavnik, gotovo pa ni naj- važnejši. Mnogo važnejši je vo- lilni program kot zbir interesov vseh v občini delujočih družbe- nih plasti, če je razprava okoli razdelilnika bolj naključna kot kaj drugega, ni hudega, če pa je odraz določenega utrjenega miš- ljenja, če je poßjftdica ustreznih idejnih izhodišč, potem je to zmk, da moja bojazen ni brez osnove. Bojazen namreč, da se je globje, kot morda mislimo vkoreninil tehnokratizem, da je obstoječi gospodarski sistem le predimenzioniral pomen proiz- vodne sfere pri ljudeh, ki druž- beno življenje ne vidijo dovolj celovito. Rad bi pojasnil svoje pomisle- ke z naslednjim: Razvila se je razprava o tem, ali ni morda nepravično, če bo- sta na konferenci sodelovala dva zastopnika kulturnih ustanov, v katerih je mnogo manj zaposle- nih kot recJmo v kolektivih, ki imajo po enega ali celo nobene- ga predvidenega zastopnika. Zdi se ml, da je res ^Jlovek po mne- nju mnogih rojen zato, da bo de- lal in ne da dela zato, da bi ži- vel. V tem natezanju okoli raz- delilnika dobi človek vtis, ko da je iz procesa družbene reproduk- cije iztisnjeno vse, kar ni Izrazi- to proizvodnja materialnih dob- rin. Po taki logiki imamo brez vsakršnega pametnega vzroka v skupščinskem sistemu več zbo- rov, med katerimi je eden tudi kultumo-prosvetni. Potrošnja je sicer del krogoto- ka družbene reprodukcije, ker proizvodnjo omogoča oziroma jo realizira. A ker človek ne živi samo od kruha, odpade nekaj tudi na kulturno potrošnjo, ki niti nI tako brez povratnega učinka na proizvodnjo. Nisem namreč prepričan, da je tak način izbiranja članov bo- doče kandidacijske konference v redu, kajti odbornike, ki jih bo- mo izvolili, bomo po programu zadolžili za tiste skupne intere- se delovnih ljudi v celjski obči- ni, ki pomenijo tako proizvod- njo, kot kulturno-prosvetno in socialno zdravstveno področje družbenega življenja. Ne zdi se mi namreč revolucionarno to, da za vsako ceno želimo doseči ne- ko strukturo zaradi strukture, ne pa tudi to, da bi na kandi- dacijski konferenci sodelovali ljudje, ki bodo dobro tehtali, ki bodo v razpravi zoperstavljali enim stališčem tudi druga, kajti naša družba ni brez protislovij. Morda je bo pisanje res neko- liko preveč črnogledo. Tudi če bi bilo natezanje okoli razdelil- nika posledica nekega vsidrane- ga mišljenja, stvari tudi ne bodo tako enostranske, kajti med iz- branimi v občinsko kandidacij- sko konferenco bodo vendarle prišli neposredni proizvajalci, ki imajo do problemov na neproiz- vodnih pobočjih življenja druž- be čisto realen odnos. JURE KR.^ŠOVEC DVA PROGRAMA IN KEZNANE MOŽKOSTI Po dobri, stari, že tradicional- ni navadi je januar tudi tisti mesec, ko se prično proračunske raz5>rave in ko največkrat še niti ne vemo, pri čem smo. V na- sprotju s tem pa so potrebe po- rabnikov običajno znane že dosti prej. A to je tudi razumljivo, saj je navsezadnje laže načrto- vati, koliko bomo potrebovali, kot koliko bomo od kod dobili. Seveda pa še to ne vedno. Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij v Celju je na primer porabil skoraj tri mesece (enajst sej od 11. sep- tembra do 23. novemtyra lani), da je sestavil program dejavno- sti amaterskih kulturnih organi- zacij za to sezono. Ker so se se- stavljalci zavedali, da ne morejo račtmati z velikimi gmotnimi možnostmi, oziroma ker so se lahko gibali le v lanskih okvi- rih, so v tem dolgem času pri- šli do dv^ variant in jih pred- ložili ustreznemu občinskemu organu. Tako je prvi program praktično odsev vsega tistega, kar bi občinska organizacija le lahko naredila v idealnih finanč- nih pogojih, medtem ko je v drugem primeru zapopadena mi- nimalna dejavnost, pač ta, ki jo družbena skupnost lahko de- narno zagotovi. Takšna odloči- tev je bila sicer koristna, saj je navsezadnje prav, da vidimo, kaj vse bi nam amaterstvo lahko nudilo, vprašanje pa je vendarle, ali ni nespametno izgubljati čas za nekaj, za kar že vnaprej ve- mo, da je obsojeno na propad, ker kratkomalo ne moremo ra- čtmati s sicer potrebno, a hkrati omenjeno finančno širokogrudno- stjo. V bistvu gre le za kakih 8 milijonov starih dinarjev več kot jih je občinska organizacija dobila lani (pri tem pa ne šte- jemo po predlogu jwve^ane vsote za vzdrževanje kulturnih domov od lanskih 3 na letošnje 9 mili- jonov, čeprav so to sredstva iz drugih virov). O programu samem bi veJjalo reči morda vsaj to, da so pri sestavljanju sodelovali številni strokovni sodelavci, družbenopo- litične organizacije in nekatere poklicne kulturne ustanove. Ena bistvenih novosti Je ta, da Je celotna deja^vnost terminsko (po mesecih) razčlenjena za vso se zono, kar pomeni, da bi prvikrat uzakonili tudi nekakšen red v organizaciji prireditev. Druga težnja je bila da bi amatersko kiilturo tesneje povezali, da bi prva dopolnila drugo in da bi druga prvi nudila več pomoči. Čeprav so se sestavljalci po- trudili, njihovo delo, kot smo slišali, ni bilo deležno preveli- kega zanimanja. Menijo celo, da programa ni nihče., z izjemo ob- činskega sveta za kulturo in 2!na nost, ki je o njem razpravljal, niti prebral. Ampak zakaj bi ga pa prebiral in prebral, če je tise; nihče najbrž že vnaprej vedel, da ne more nič pomagati?! A če je domneva to^Jna, tak od nos vendarle ni v redu. Zdi se da bi lahko tudi z besedo pove dali to, kar bomo pokazali z do tacijo. Navsezadnje je v pro gramu veliko porabljenega öast. in veliko prizadevanj, četudi np koliko nesrečnih! Tako bo po vsej verjetnost drugi, rekel bi, ^rčen prograii za skrčeno vsoto." 2al pa tudi ifc vsota še ni znana. Če nič dru gega, se občinska amaterska or ganizacija lahko tolaži z razu mevanjem, ki ga je, resnici na ljubo, celjska občina doslej ven darle imela, razmišljati pa bi bilo nemara tudi o tem, kako bi ustvarili večje dohodke iz last nih virov. DRAGO HRIBAR (Drugič) V Celovcu so Gaugrenzlandamt namestili v Gasometergasse ö in so mu za vodjo določili majorja Aloisa Malerja-Kaibltscha, ki je bil že od leta 1921 posle vodeči načelnik raznarodovalne organi- zacije »Kärtner Heimatbund« (Koroška domovinska zveza), po- slovodja Deutscher Schulverein Südmark za Koroško, vodja po"- krajinske zveze VDA za Koroško ter organiziran nacist od začet- ka 1934. leta. čeprav so »Kärtner Heimatbund« in VDA pustih, da sta . obstojala še dalje, pa je skoraj vse njune naloge prevzel na novo ustanovljeni Gaugrenz- landamt v Cekuvcu. Imel je štiri oddelke, in sicer za aktivno ob- mejno delo, ki ga je vodil ka- petan Kari Fritz, za narodno- obrambno delo, ki ga je vodil Reinhold Mohrenschild, za kul- mro in za naselitev Nemcev iz Kanalske doline, ki ju je vodil dr. Wanner. Verjetno je bil so- delavec tudi SS—Untersturmfü- hrer dr Kari Starzacher Gaugrenzlandamta v Gradcu in Celovcu sta bila predvsem or- gana nacistične stranke, zato pa sta imeli pokrajinski upravi v -radcu in Celovcu posebna re- ferata za obmejna in manjšin- ska vprašanja. V Gradcu Je bi- la t. i. »Grenz — tmd Volkstmn- stelle beim Präsidium der Land- eshauptmannschaft Steiermark«, ki jo je tudi vodil Anton Dorf- meister, v Celovcu pa je to bil decemat v I. oddelku (obča up- rava) urada državnega namest- nika pod Maier-Kaibitschevim vodstvom. Ta dva urada sta ime- la predvsem nalogo preskrbeti finančna sredstva za delo dru- gih ustanov ali organizacij, ki so se ukvarjale z mejnim in na- rodnostnim, ali bolje rečeno raz- narodovalnim delom. Ena Izmed temeljnüi nalog omenjenih ustanov in uradov je bila utrjevanje nemštva in germanizacija Slovencev severno od jugoslovansko-avsbrijske (od- tlej: nemške) državne meje, t. j. zlasti na Koroškem in v ne- katerih pretežno slovenskih ali mešanih predelih štajerske. Na Koroškem so nacisti uved- li val germanizacije, ki je zajel zlasti mladino: ponemčlli so vse šole, z organizacijo Hitlerjeve mladine, kakršna Je bila v raj- hu, so nameravali mladino po- nemčiti in vzgojiti v naciste, po- nemčenju so služili tudi otroški vrtci itd. Na Štajerskem pa so si nacisti prizadevali do kraja [x>nemčitl območje ob meji in so v ta namen dobili iz Berlina tudi mnogo sredstev. Tako so najprej prepeljali iz notranjosti dežele v 1.1, »ogrožena« obmej- na območja knjižnice društev »Deutscher Schulvefein Süd- mark« in VDA, »Südostdeutsches Institut« v Gradcu pa je 1939. leta začel izdelovati natančen na- cionalni, gospodarski in social- nopolitični kataster prebivalstva v šestih okrožjih ob jugoslovan- ski in madžarski meji, kjer naj bi živelo okoli 20.000* oseb ne- nemške narodnosti. Popis so pod vodstvom »Südostdeutsches In- stituta« napravili študentje gra- ške univerze. Najprej in najbolj natančno so pK>pisalI občino Lu- čane, nato pa še druge kraje ob meji z mešanim prebivalstvom, medtem ko je bil popis v dru- gih krajih izveden le v manj- šem obsegu, šlo je predvsem za to, da bi ugotovili posestno stanje nemškega In nenemškega prebivalstva, da bi tak nacional- noposestni kataster rabil za os- novo pri načrtovanju raznaro- dovalne politike. Za to in še drugo delo jim je notranje mi- nistrstvo dalo 30.000 mark. Ni- so še porabili tega zneska, ko sta Dorfmeister in dr. Uiberrei- ther že prosila notranje ministr- stvo za novih 593.530 mark, ki bi jih naj uporabUi za krepitev nemžtva in raznarodovalno de- lo v šestih obmejnih okrožjih v proračunskem letu 1939—40. (Opozarjala sta, da je treba še zlasti krepiti nemštvo v prede- lih ob jugoslovanski meji kamor prihajajo delat sezonski polje- delski delavci iz Jugoslavije, in podprla predlog deželnega svet- nika iz Lipnice, da v te predele jugoslovanskih delavcev ne bi puščali, kajti obmejni predeli morajo postati »branik nemštva«. kmalu i>a je Dorfmeister predla- gal dodatnüi 216.930 mark, in sicer za delo drušva »Bund Deut- scher Osten« 116.930 mark m Südostdeutsches Instituta 100.000 mark za d^o pri mejnih vpra- šanjih. čez nekaj časa so na pobudo notranjega ministrstva svoj zahtevek zvišali na 1,009.790 mark, a so zaradi nastale voj- ne dobili le 400.000 mark. Za t. i. narodno in mejno delo na Šta- jerskem v letu 1941 je notranje ministrstvo obljubilo 700.000 mairk. Toda to so le sredstva, ki jih je za delo raznih ustanov In društev v obmejnih štajer- skih predelih preskrbelo notra- nje ministrstvo. To niso bila majhna sredstva in zanimivo bi jih bUo primerjati s sredstvi, ki so jilih bile dale oblasti stare Jugoslavije za narodno-obramb- no delo v obmejnih predelih Slovenije. Precejšnja sredstva so nacističnim raznorodovahiim iis- tanovam in organizacijam dali tudi strankini uradi, nekaj pa so jih zbrali od včlanjenih lju- di. žal o teh sredstvih nimamo podatkov, kakor tudi ne o ti- stih, ki so jih trošili za delo med Nemoi v Sloveniji. Težko je reči katera od ome- njenih ustanov je büa vodilna pri usmerjanju nemštva v Slo- veniji na nacistične pozicije, ker so vse delale soglasno in sta v vseh imela glavno besedo dr. Funkcionar zveze za nemštvo v inozemstvu (VDA) dr. Helmut Carstanjen je pod psevdonimom dr. Gerhard Werner že 1935. leta izdal iredentistično delo Govori- ca in narodnost na spodnjem Štajerskem, v katerem propagi- ra priključitev k rajhu. Carstanjen in Dorfmeister, ozi- roma Maier^Kaibitsch na Koro- škem. .Ustanovitev in delo teh ustanov spada v obdobje, ko se je po štirih letih notranjih trenj Svabsko-nemška kulturna zveza pod vplivom »Volksdeutsche Mit- talstelle« organizacijsko in ideo- loško utrdila in stmiJa ter do- bila novo. izrazito nacistično us- merjeno vodstvo in ko se je tu- di v Sloveniji začela obnavljati. (Dalje parthodnjič) Letna skupščina celjskega astronau- tičnega in raketnega kluba: M nuli teden je bila letna skupščina ce jskega astronav- tione-ga in raketnega kluba. Udeležil se ga je predsednik slovenske raketarske zveze in podpredsednik slovenske akademije znanosti in lunet- nosti dr. ing. Anton KU- IIEI^, piedstavniki sosednjih klubov, medtem pa je bila iide'ezba celjske javnosti to- liko b Ij skromna, ali doma- la ničeva, (pač pod vtisom laičnega presojanja lanskolet- n<>ga lansiranja »INE« v Slu- nju). Fantje bi potrebovali spodbudo ravno zdaj in ne takrat, ko jim jo dajejo ble- steči uspehi sa.mi. Letna skupščina je bila za ^^keta^je pri'ožnost, da so : prejeli nov program dela, ki iiTva konkretno ime: SIRU 1 !J. Naši bralci se bodo spom- nili, da je b la lani v Slunju j onesrečena INA prva iz se- lije SIRU, kar pomeni po načrtih kluba prehod s trdih na tekoča goriva- SIRU 1 B je t roj ponovitev SIRIJA I, ki lani zaradi napake ni do- segel smotra izstreUtve, do ; ktivizacijä tekočega goriva sploh ni prišlo. Bralcem bo tudi znano, da rakete s tr- dim gorivom hitro izgorevajo in dosežejo veliko začetno hitrost, tekoče gorivo pa om goča dolgotrajnejše zgo- revanje in stopnjevano hi- trost, s tem pa možnost do- : eganja velikih višin. SIRU 1 B bi p eknračila višina 50 kilometrov. Ta raketa bi ime- la tudi koristen tovor, v gla- vi rakete bodo instrumenti, ki jih bo mo.goče radijsko povezati z zemljo, instrumen- ti pa se bodo spustili nepo- škcdovrni na zemljo s pada- lom, kar terja zapleten me- 'lanizem. l^tna skupščina je spre,jela tudi sporočilo, ki pojasnjuje /akaj je lani zatajila raketa SIRU I, trostopenjska ra- keta, ki ,ie predhodnica pro- jektirane rakete. Kratek pov- zetek poročila je: SIRU 1 ali »INA« je str- moglavila proden se je akti- virala druga stopnja, še ved- no na trdo gorivo. Prvotno naklepanje, da je raketa za- tajila zato, ker se je ovlažilo trdo gorivo pr\'ih dveh sto- penj, ni bilo ustrezno. Po pregledu dokumentacije, na- črtov in kontrole med g ad- n,io j" bilo ugotovljeno, da je bilo do zadnjega dne v.se v redu. V redu je bilo tudi gorivo, saj je prva stopnji zgorela. Napaka je bila v tem, da je nekaj tekočega go- riva med polnjenjem na poli- gonu pri Slunju kanilo na zmes vžigalnika druge stop- nje bi razkrojilo to zmes, to pa je povzroč lo, da se druga stopn,>a ni prižgala. In za konec: novoizvoljene- mu vod.stvu kluba ponovno f>redseduje .4'ek.sander KER- STEIN .1. Kr. MINI (POLKA) REPORTAŽA MOJI (TVOJI) ZENI »Ti me poznaš « Poznam. »Veš, da nisem takšen, kot trdi ona« Kaj pa trdi om? »Da sem lenuh in pijanec.« O, križana marela. Tebi, da je to rekla? In kaj si ji rekel? »Meni, kaj meni. To je tako res, mi- slim, če pove meni. Toda ona to trobi vsem sosedom in mi s tem, priznaj, pri njih ženščinah zbija vrednost.« Točno, Mislim, to, da govori naokoli, ker je rnoji tudi rekla. Moja pa meni. »Kaj je tvoja rekla tebi?« To, da nisem nič boljši od tebe, kot je tvoja rekla moji, moja pa meni. Samo, da ni rekla, di si ti hudič, temveč da sem hudič in vse ostalo jaz. Naslanjali smo se na točilno mizo pri »Franclnu«, Marinka nam je znova napol- nila kozarce. »če je tebi rekla, no ja, to že, kako bi rekel. Toda moja je rekla meni. Poslu- šaj kakšna krivica. Pravi zakaj nič ne de- lam! Pa saj sem v penzionu, hudiča, za^ kaj bi naj še delal. Sicer sem pa vsa drva okrog bajte trikrat razcepil. Poglej: danes sem vstal ob petih. Spala je kot angel, šel sem jo lepo pokrit, odeja ji je zlezla s postelje, škoda, če bi se mi prehladila. Po prstih sem se splazil, v kuhinjo, da je ne bi zbudil in zakuril peč. Naj bo toplo, ko vstane. Za vsak primer, če se je samo potuhnila, sem začel ropotati s kanglico za mleko. Trikrat sem jo postavil na mi- zo. Mislim, kanglico. Potem sem, rekel bi, skozi zaprta vrata izvetril ven, na koncu sem že skoraj tekel od hiše. Do štacune na požirek piva. Ta mi zjutraj tako dobro stri. Spil sem dve steklenici, ker sem te- be srečal. Ko sem prišel nazaj, je že če- pela v kuhinji in me pričakala, pomislil sem, da se je nebo preklalo. Jaz njej »draga« ona pa: kaj »draga«. Pijanec, le- nuh in tako'' naprej. Jaz njej zopet »dra- ga«, ona pa meni zopet vse to, kar je tvoji povedala, tebi za te. Poslu- šaj: ti me pozTiaš. Poznam. »Vidiš, to je vnebovpijoča krivica. In kaj zdaj? Počasi bo moj ugled pri sosedih splahnel, kot moja penzija. Marinka, daj nama še enkrat isto. »Kaj boš ti rekel tvoji za tisto, kar je moja rekla za mem, pa je tvoja potem rekla tebi?« Hvala, da si mi povedal. Mislim to, da je to bilo v resnici zate, moja pa ni prav razumela, ker je trdila in že vsa leta trdi, da sem takšen jaz. »Kaj pa jaz?« Tebe mi daje za vzgled ... »Moja pa tebe. Zdaj pa več ne vem, pri čem sem. Marinka, daj nama še enkrat isto.« NANJ CEL.IE Koleiktiv mestnega muzeja v Vukovarju je podelil celj- skemu pokrajinskemu muzeju plaketo in diplomo kot pri- znanje za večletno sodelova- nje. Mestni muzej v Vukovar- ju je pred kratkim slavil 20- letnico obstaja. KRALJ OIDIP NA TV Ljubljanska televizija je v sredo, 15. januarja zvečer po- sredovala celjsko uprizoritev Kralja Ojdipa. Naslovno vlo- go je igral Sandi Krošl, re- žijsko delo pa je pripravil Dino Radojevič. ŠOLA IN STRANIŠČE Zaradi hudega mraza so v stavbi svetin&ke šole zamrz- ndle vodovodne cevi. Tudi v straniščih. Zato morajo ot- roci opravljati te življenjsko nujne potrebe v — naravi. Torej: ZDRAV DUH V ZDRA- VEM TELESU! KONČNO - ODPOR v Celju je poleg tistih otro- ških virtcev za predšolsko mladino tudi nekaj lokalov, ki bodo morali dobiti ta na- slov. Med te vse-kakor sodita Mignon in Zvezda, kjer uro 25a uro defilira naša zlata mladina tudi do dvanajsitih let starosti. Cigarete, alkohol in mini krila ob zamazanih ušesih, ljubezenska snublje- nja in javno prostituiranje, je kot kaže toliko vznemirilo Mignon, da se je zadnjič v njem dvignil — pod. Baje iz protesta. Torej vsaj nekdo, kd ... ZBORI VOLILCEV Glede na to, da bo osnutek proračuna celjske občine za letošnje leto sestavljen do konca januarja, bodo zbori volivcev predvidoma od 7. do 17. februarja, sega občinske skupščine, na kateri naj bi spirejeli proračun, pa konec februarja. PREGNANI IZ RAJA Tudi SLG Celje bo letos krstilo slovensko dramsko noviteto. To bo utopična tra- gedija v treh dejanjih »Pre- gnani iz raja« Jura Kislinger- ja. Tragedijo je napisal po ideji profesorja Pranja P-m- cerja, in je Kislingerjevo tret- je odrsko delo. Kot smo zvedeli bo celjsko gledališče s to uprizoritvijo j kandidiralo na letošnjem Ste- rijinem pozor ju P. USPEŠNA KRVODA- JALSKA AKCIJA Med prvimi krvodajalci, ki so se v letošnjem letu od- zvali vabilu obč. oidbora rde- čega križa v res lepem šte- vilu, so bili članice in člani kolektiva podjetja za izdela- vo oblačil »ELEGANT«. Bilo jih je 35. Glede na to, da krvodajalske akcije pri tem I>odjetju doslej niso uspevale, je to nepričakovan in prizna- nja vreden uspeh. Posebno pozornost pa zaslužijo člani- ce tega kolektiva, ki jih je med krvodajalci bilo na;jveč. Za plemenito delo in nad- vse humano uslugo jim v imenu neznanih bolnikov in ponesrečencev, ki bodo po- treb « ali njihovo kri, obč. od- bor in transfuzijska postaja Celje, izrekata vse priznanje in zahvalo, prepričana, da bo- do še naprej pomnoževali vrste krvodajalcev. RAZVILI PRAPOR Člani taborniškega odreda II. grupe odredov so ob dru- gem letu obstoja razviU nov prapor, ki sita jim ga poleg emblemov podarila občins^ko združenje borcev NOV in II. grupe odredov. Prapor je ra- zvil Fran Roš, ki je za tabor- nike kot častni član napisal tudi pesem. Na slovesnosti je pred kul- turnim programom, v kälte- rem so nastopil najmlajši ta- borniki, predstavnik lO ZTS izročil starešini odreda Jože- tu Krebsu častno priznanje »Partizanska enota«, ki ga vsako leto podeljujejo ob dnevu armade. To priznanje Je letos prejelo samo enajst slovenskih taborniških dru- žin, Celjani pa istočasno tudi že drugič. T. V. LAŠKO ŽALNICA v Laškem bodo vendarle uredili enega največjih kra- jevnih problemov. Če bo uspela skupna akcija nabira- nja denarja, bodo zgodaj spo- mladi namesto provizorija zgradili novo žalnico. Veljala bo 190.000 dinarjev. Večji del bo prispevala občina, 80.000 naj bi zbrali v delovnih orga- nizacijah, 20.000 pa med La- ščani. V novi žalnici bodo manjša obdukcij ska dvorana in dve mrliški veži. VELENJE VELENJSKI ODRED Te dni so v Velenju usta- novili taborniški odred z imenom »Odred jezerskega zmaja«. Ustanovitev odreda je sad tromesečnega prizadeva- nja piripravljalnega odbora, ki je že pred ustanovitvijo odreda poskrbel ae vodnike. Tako bo delo po sprejetem programu na ustanovnem zboru lahko hitrejše steklo. Odred ima tudi sivet, ki ga sestavljajo starejši prijatelji tabornikov. A-D. MALI INTERVJU Vprašuje: Tone Vrabec Odgovarja: TedeJ Hrušovar Pogovarjala sva se med nje- govim čakanjem na nastop na II. mladinskem festivalu za- bavne glasbe v Ljubljani. Odet Je bil v dolg in elegan- ten črn suknjič, visok ovrat- nik srajce pa mu je segal vse do las, ki so se spuščali v rah- lem valovanju. Tadej Hrušo- var Je bil nekoč Celjan, danes pa živi v Ljubljani, kjer pre- peva z Belimi vranami. Zakaj Bele vrane? Nekaj posebnega smo, vsaj v Jugoslaviji. V vokalni skupini pojeta dve ženski in dva moš- ka. Kako je prišlo do nove skupine? Do neke mere sem iniciator, da Je prišlo do tak- šne skupine. Po razpadu an- sambla The Fellows sem z Borom Gostišem začel iskati člane za novo skupino. Priz- nam, imela sva srečo in do- bila sva same dobre glasbe- nike. Pot do uspeha je bila meteorska? Slovenskim kom- ponistom je bila všeč svežina in barva glasu skupine. Začeli so komponirati za nas in prvi uspehi so bili knalu vidni. Uspehi? Slovenska popevka, Opatija, sprejem pri občin- stvu, snemanje na televiziji in radiu, plošče. Načrti? Obdrža- ti ugled, ki smo si ga težko priborili. To je najtežje. Sicer pa: v februarju gremo na tur- nejo po Srbiji, potem snema- nja, koncerti, nove kompozi- cije. Tudi lastne? Tudi. Začeti moramo prebijati ozko misel- .nost slovenskih ljubiteljev glasbe, da je dobro samo ti- sto, kar je napisano v tujini. Zakaj slovenske popevke ne doživijo uspeha pri občinstvu po vsej Jugoslaviji? Tudi za- radi jezika. Uspehi so torej v glavnem povezani z ocenami strokovnih komisij. In razu- mevanje v ansamblu? V na- šem Je in prepričan sem, da je to pogoj za uspeh. Kako ocenjuješ ostali del vran? Dobri solisti in prijatelji. No- vosti v ansamblu? Zapustil nas Je Vaško Repine, ki Je odšel k Mladim levom. K nam pa je pristopil še en Celjan: Ivo Umek, ki bo igral na orgle. Zelo smo zadovoljni. Sporočilo ljubiteljem vašega petja v Celju? Kot Celjan Jih lepo pozdravljam in prosim, da nam oprostijo, ker Jim do zdaj nismo redno odgovarjali na pisma. Preveliko dela ima- mo. V naslednjih mesecih pa bomo tudi to napravili. BREZ FINOMEHANIKA Da nimajo v velenjski ob- čini nobenenge finomehanika (in to ni edina stroka, ki jo Ijiidje pogrešajo), bo nemara iskati vizroke v davčni politi- ki občine ter v indolenci ti- stih, ki bi morali zagotoviti tudi za takšno zvrst obrti ustrezne lokale. V nasprotju s tem pa so se v taisti obči- ni neketere stroke razvile mi- mo potreb (zaradi lastnega žepa). Na seznam novopeče- nüi obrtnikov Je prišlo kar 20 avtoprevozsnikov, 11 obrt- nikov pa je prijavilo obrt zidarsitivo in fasaderstvo. SPET KARNEVa^^ Glavna organizator J a tj-^i; onalnega velenjskega p,^, , ga karnevala Stanko jj) les in Miha Valenci ter. z zvesti sodelavci že n^' t( moč pripravljajo leloJmpv stni karneval. Tudi tolcf^ ' na pustni torek (18. feij! < ja) popoldne. Turistično"^ štvo je že sklenilo fij^'?' podpreti prizadevne oo-^j' bor je karnevala. Pričakov da bosita povorka in pro? prekašala lanskega, sio^' — večina zadev mora v tajnosti do' odločilneg nutka. y TEŽKA LOPATi O tem, kaj vsq bodo" prekopali, asfaltirali ia jJ IJali pod zemljo, na z^*® in po zraku, je slüt' skupščina občine Vejj; Za letos Je načrt koirum^ dejavnosti izredno ob^g. saj predvidevajo v ta njj potrošita več kot 5,2 mi]; N dinarjev. To Je- naj zalogaj petih let, ^a doV leta. Začrtal ga Je sklai komunalno dejavnost, ži^ tos pridejo na vrsto štei zaselki okrog Velenja jga štajna, tako da ne bo i tolikšnih očitkov, da sip »gosFKXia« ureja že vsef. o čemer drugje še sanja upajo. ^ j' ŠMARJE J GASILSKI DOli Gradnja gasilskega doi^ Kozjem napreduje po p^ nem načrtu. V grobem jej drugim urejena dvorad njej so že pripravili prvcj jo prireditev, silvestr« V novi dvorani bosta' pustna zabava in prosi dneva žena. Do prihodnjega leta bodo do kraja uredili še d jamo in garderobo, bo« trebovali še 160.000 din Skupna vrednost gasil doma bo takrat več 800.000 dinarjev- OBRAMBNA VZGOJA Komisija za obrai vzgojo prebivalstva pri c ski konferenci SZDL ä je sprejela program za polovico letošnjega leta. šmarske delavske uni bodo izvedli 24 predafl večjih krajih v občini delovnih organizacijah, jena predavanja pa boi Ijal tudi šmarski lokali dio. ZM NA KRIST/ VRHU Na Kristanvrhu (< Šmarje) so prejšnji ustanovili mladinski kli ustanovni konferenci zbralo 65 mladincev Ü dink. Novi aktiv bo pr šolo za življenje, gospo( tečaj, skrbel pa bo ti kulturno prosvetno dejž HRASTNIK DOVOU DENARJ/ Pred leti so v Hr sklenili, da bodo us' sklad za sofinanciraA štvenih dejavnosti. ' so, da bodo vsi zaposl spevali 0,3 odst. od ne) nega dohodka in to vf ^O je v lanskem letu iral 190 tisoč din. Naj- lali občinski zvezi za kulturo, nekaj pa je adržal za investicije. 3mu, da so kulturna, zgojna in nekatera iruštva imela soraz- iovolj sredstev, pa je 0 bilo še vseeno pre- gnarja za uresničitev ;nih programov. )šnjem letu bo z zbi- denarja še težje, zato 1 poskušal dobiti sred- društveno dejavnost «je- NOGRAFSKI MUZEJ istniku so začeli z zbi- predmetov, ki jih bo- tavili v etnografskem Gradivo bodo razsta- podnjih prostorih mu- Istočasno bodo 2a- (jevati zbirko o indu- m in gospodarskem kraja. -a 5RADIV0 O JENJU BORCEV •edlog občinske zveze j borcev NOV so za- ■ežlveli borci zbirati o življenju tistih to- ki so padli v revolu- umrli v koncentracij- iboriščih. Vse zbrane epise bo občinska zve- iženj borcev NOV v ku kasneje izdala v , spominski knjigi ter Bmila s fotografijami ili umrlih. mad odsotnostjo staršev vzel sani in se odšel sankat na pot, ki vodi k reki. Med san- kanjem najverjetneje ni mo- gel sani ustaviti in je z njimi zdrsnil v reko, kjer je utonil. KONJICK ČESTITAMO K 20.LETNICI Kultumo-prosvetnemu dru- štvu Marjan Rab iiz Loč, ki je prejšnji teden proslavUo 20-letnico svoje ustanovitve, čestitajo za plodno delo pre- bivalci Loč. B PRAVNIKI POMAGAJO Služba pravne pomočii v Slov. Konjicah je v enem letu pomagala 38 občanom, od katerih jih je več prosdlo za nasvete v zvezi z delovni- mi spori, socialnim zavarova- njem, sestavljanjem različnih vlog, tožb in pritožb. Skup- no so v enem letu opravili več kot 80 ur. B LIP NAJUSPEŠNEJŠI Lesno-industirajski kombi- nat LIP v Slov. Konjicab je v preteklem letu dosegel iz- redno lepe proizvodne rezul- različnih iiidelkov. Oseone do- hodke so povečali ze 20 od- stotkov, njihovi sikladi pa bo- do po zaključnem računu za lansko leto dosegli blizu tri in pol milijona novih dinar- jev. I. B. KOSTROJ ORGANIZIRA Na posvetovanju o nujnih rešitvah pri izidelavi usnjar- sike opreme ter izmenjavi mnenj, ki ga je prejšnji te- den organiziralo podjetje Ko- stroj, se je zbralo več pred- stavnikov usnjam iz vse Ju- goslavije. Za to priložnost so v Kositroju pripravili ne- katere nove hidravlične stro- je, predvsem nov tip hidrav- lične stiskalnice, ki so ga strokovnjaki dobro ocenili. I.B. MOZIRJE NOVA MESNICA Nazarjani so končno dobili nov, lepo urejen lokal za prodajo mesa. Lokal je ure- dila mozirska kmetijska za- druga. Mesarija je v centru, poleg gostišča. S tem Na- zarjanom ne bo treba več drugam po meso. -ez OBČINSKE NAGRADE Tudi mozirsika skupščina občine bo vsaiko leto podelje- vala občinske nagrade naj- bolj delavnim organizacijam, društvom ali i>osameznikom za izredno prizadevanje, dru- žbeno-politično aktivnost in za napore pri razvoju občine ali posameznega področja družbene dejavnosti. PLODNO DELO v nedeljo je bil v Rad- mirju občni zbor gasilskega društva Radmirje. Pregledali so delo društva in ugotovili, da je bilo zelo plodno: zbrali so finančna soredstva in tako kupili novo motorno črpalko najnovejše izvedbe; denarja imajo še za približno pol ga- silskega avtomobila, katerega bodo še letos kupili, dogovo- rili pa so se tudi, kako bodo zbrali denar za drugo polovi- co. Predsednik bo še dalje Anton Robnik iz Radmirja, saj je do sedaj zelo požrtvo- valno vodil gasilsko društvo. F. O. USPEŠEN LOV Lovska družina ob Savinji se je letošnjo lovsko sezono izredno posvetila lovu na div- je svinje. V nedeljo so lovci spet ujeli dve divji svinji in sicer samico in samca. S tem se je ulov svinj povečal na WKAMI V SMRT ijci Krki pri Kostanje- s v vodd odkriU otro- iPlo. BÜ je pet in pol- ij»Bn Miklavčič, ki je li tate. Medtem ko so v enaj- stih mesecih leta 1967, ust- varili 34 milijonov dinarjev dohodka, so v enakem ob- dobju leta 1968 proizvedh za 43 milijonov starih dinarjev 5, kar se do sedaj na Ljub- nem še ni zgodilo. Zadnja le- ta so se divje svinje v Iju- benskem lovišču tako zelo razmnožile, da so višinskim kmetom povzročile kar pre- cejšnjo škodo. Pri lovih na to divjad pomagajo kot go- njači tudi kmetje in njihovi družinski člani. Sezona i>a še nd končana in verjetno bo položila na dlako še kakega ščetdnarja. ŽALEC ZA 50 Sdin ŽALOSTI Kaj v resnici pomeni glas- bena skirinja, so v največ pri- merih odkrili gostinci. Zapyet starih kovačev dobiš eno aU dve melodiji, skrinja šikrip- Ije, vrečka se polni... V bi- feju v Letušu dobiš za kova- nec od dve do tri minute cviljenja, stokanja in natego- vanja, da se tebi in avtorju želodec obrne. Kaže, da bodo plačniki čez čas namesto me- lodije dobili krogec zglodane plošče . . VEČJA KILOMETRINA Po zadnjem predpisu ob- činske skupščine iz leta 1967 so dobivali uslužbenci uprave zia službena po;tovanja 0,70 din za kilometer. Ker pa je ta vsota v vedno večjem raz- koraku z dejanskimi stroški vzdrževanja avtomobilov, so predlagali, da bi kilometrino povečali za 0,50 din pri kilo- metru in sicer v primeru, če z osebnim avtomobilom potujejo tri osebe ali več. Ker uslužbenci nekaterih de- lovnih organizacij potujejo v glavnem sami, je razumljivo, da nimajo toliko vzdrževalnih stroškov in se potemtakem lahko zadovoljijo tudi z nižjo kilometrino. DOVOLJ ZA SUBVENCIJE Po predvidevanjih bi mo- rali letos v žalsiki občini zbra- ti za subvencije stanarin bli- zu 450 000 din, medtem ko je bilo decembra lani nekaj več kot 1 milijon din teh s^ed štev. Menijo, da bodo s temi sredstvi krili razliko med ta- ko imenovanimi ekonomski- mi stanarinami in stanarina- mi, ki jih plačujejo nosiloi stanovanjskih pravic. DIREKTOR ODHAJA Dosedanji direktor tovarne nogavic na Polzeli K. Koren ziapušča pwxijetje. V tovarni so sicer že razpisali mesto novega direktorja, vendar i>a prvi razpis ni uspel. Morda bo več sreče pri drugem ali tretjem razipisu. ŠENTJUR NOVO VODSTVO SZDL v krajevni organizaciji SZDL Dramlje, ki je bila med manj delavnimi v šentjurski občini, so izvolili novo vod- stvo. Upajo, da bo 13 članski odbor bolje zastavil delo. Predseduje mu Anton Ven- gušt. Verjeli ali ne, v Celju človek ne mo- kupiti preproste, majhne al\amini|ja- I zajemalke. In to zato, ker — jih ni. to se potrošnik že ves utrujen in sla- volje zaradi neuspešnega romanja ene trgovine z železnino do druge tavü še v »Ljudskem magazmu«, rostlte - v »Tkanini«, kot se ji pravi I novem - je na policah našel samo Irske in še večje zajemalke. Pa si je jsedr23iil vprašati, kako to, da že ne- tednov zaman Išče majhno, pre- prosto aluminijasto zajemalko, täko, ki pride prav v gospodinjstvu dveh starejših, upokojenih ljudi. »Dragi moj,« mu je odgovoril eden od odgovornih, »ko bomo prodali te, bomo pa naročili druge!« Se sreča, da vprašani ni v sluižbi v kakšni prodajalni čevljev. Le kako bi bilo, če bd tudi tam naročili čevlje številka 41 šele takrat, ko bi prodali vso zalogo številk 45?! 1. B. MALA ANKETA Malo pred novim letom se je Hrastniku odprla pot na severovzhod. Nova asfaltna cesta je Celje še bolj približala. Na cesti od šmarjete proti Hrastniku vozijo tovornjaki z ljubljansko registracijo in osebni vozovi tudi. Toda največ jih je na poti v Celje in iz Celja. Hrastničani, Dolanci in drugi in vsi občani hras1> niške občine zdaj še bolj hodijo v Celje. Vprašali smo pet zaposlenih žena in gospodinj, če so s celjskimi trgovinami ssadovoljne: SLAVIC A POTU SEK (30) uslužbenka pri rudniku: Rada kupujem v Celju, zlasti obla- čila, gospodinjske potrebščine in tudi opremo za stanovanje imamo iz Celja. Mislim, da je Celje dobro založeno, pred- vsem pa je bliže od Ljublja- ne in vse je blizai skupaj ... če bi si v Celju kupila blago za svečano obleko? Bi. šla bi v prodajalno VESNA. Kaj prav posebnega bi kupila v Ljubljani... MARIJA KOPU Š AR (40) uslužbenka v občinski skup- ščini: štirje smo pri hiši in že od nekdaj hodimo naku- povat v Celje. Zlasti je v Ce- lju dobra izbira za otroške obleke in tudi pri izbiri čev- ljev m zadrege. Celje mi je všeč tudi zato, ker ima trgo- vine kar na kupu . . . Ne, mo- di ne strežem preveč, vem pa, da tudi iz Hrastnika od- hajajo ženske v Ljubljano, če hočejo dobiti kaj posebnega. NADA KRAJ NC (25) učite- ljica na Dolu: Imam prilož- nost, da se peljem v Celje tudi zastonj. Pa ne samo za- to, tudi drugače je Celje ce- nejše. Strežba se mi zdi v redu, zlasti pa v VESNI in pri MERCATORJU." Celje je prijetno za nakupe, ker ni treba toliko hoditi. Obleko za boljše priložnosti bi kupila v Ljubljani, čevlje pa verjetno tudi v Celju . .. VERA JAZBINŠEK (30) uslužbenka v Steklarni: V Celju smo kupovali že prej, ko so bile zveze slabše, zdaj je seveda mnogo ugodnejše, saj traja pot tja in nazaj ko- maj uro. V Celju najraje ku- pujem konfekcijo in čevlje. Prodajalci postanejo v Celju prehitro nervozni, če stran- ka dolgo izbira. Po blago za boljšo obleko bi verjetno tu- di šla v Celje, že zato, ker je bližje in ker sem ga navaje- na. V Ctelju kupujem tudi ze- lenjavo ... KARMEN RAK (24) usluž- benka pri »Izletniku«: Veliko ho(^ v CJelje in tudi po celj- skih trgovuTiah, kupdm pa ne veliko. Zdi se mi, da ima Ce- lje le premalo izbdire, da je med trgovinami premajhna konkurenca. Najbolj všeč mi je v »Volni«. Naletela sem tudi na nevljudne prodajalce, recimo v ALPINI. Po boljše reči bd verjetno šla v Oelju k VESNI, sicer pa v Ljubljano. Takole so odgovarjale Hrastničanke. Proti pričakova- nju je več ugodnih mnenj od kritik. Bo Celje znalo to prednost obdržati in jo še izboljšati? O tem bi bilo treba seveda vprašati celjske trgovske hiše. Se zavedajo, da bo asfaltni trak ob Savi kmalu širši, sposoben za hitrejše vožnje in hitrejši odtok denarja proti Ljubljani? -ec. TEMA ZA STARSE - TEMA ZA STARSE - TEMA ZA STARSE - TEMA ZA STARŠE - TEMA V nekaterih družinah so kar bohii od pirimerjanja. Vsak svoj uspeh primerjajo z re- zultati sosedov, vsako novost v stanovanju s pohištvom »najboljših« prijateljev. Tako primerjanje prenesejo nato tudi na otroke. Toda ni dejanja, ki bi mo- glo bolj uničiti vero vase kot taka nesmiselna in krivična primerjanja. Ljudje smo med seboj različni, ne more- mo biti vsi enako inteligentni, uspešni v športu, šoli in tudi zabavni nismo vsi na enak na- čin. Zanimivo je, da strokovnja- ki, ki preučujejo vzroke kom- pleksov manjvrednosti, naj- večkrat ugotavljajo, da so le-ti marsikdaj posledica nepra- vilne vzgoje — sistematičnega poniževanja, primerjanja z bratom ali sestro, ali pa s so- sedovim otrokom. Mnogi otroci preživijo v takem vzdušju vse svoje detinstvo. Starši pa pozabljajo, da se otroci sčasoma vdajo »v svojo usodo« in postanejo prav takšni, za kakršne jim ima- mo. če starši dan za dnevom ponavljajo, da je njihov Mar- ko veliko manj priljuden kot nekaj mesecev mlajša Metka, ne bo samo deklice zasovra- žil, temveč bo postal v resni- ci nedružaben. Nasprotno pa je s tistimi otroki, ki jim starši pomagajo pri razvija- nju njihovih vrlin. In kdo jih pravzaprav nima?! Primerjanju podležemo pravzaprav že v prnih dnevih otrokovega rojstva, ko ugo- tavljamo težo, število las na drobceni glavici, ko štejemo ure, ki jih pridno prespi in čakamo na prvi nasmešek. Matere o tem še kako rade govorijo in žal pri primerja- nju marsikdaj vztrajajo prav zaradi lastnega zadovoljstva. In ko otroci nekoliko odrase- jo, jih začno siliti z vsem mo- gočim. V dobro situiranih družinah jim nakupijo najraz- ličnejše športne in druge pri- pomočke samo zato, ker jih ima tudi sosedov sinko. Tako srečujemo na drsališčih in ce- lo na smučiščih otroke dveh let in celo še manjše, beremo o dojenčkih, ki znajo plava- ti in podobno, žal se marsi- kdaj primeri, da s prezgod- njim uvajanjem v nekaj, če- mur otrok ni dorasel, zelo grešimo in v njem ubijamo sleherno veselje do opravila, ki mu ga nalagamo. T\idi primerjanje z lastnim otroštvom je neprimerno. Otroci našega časa žive v dru- gačnih razmerah, zato se tudi razvijajo drugače, kot smo se mi. Mlado bitje, obkroženo z večnim primerjanjem, začne izgubljati zanimanje in voljo do dela. Pa ne samo to — taki otroci bodo kasneje pov- sem nesposobni, da bi sami presodili kakega drugega člo- veka. Podkrepljeni z lastnima izkušnjami, bodo tudi sa^ iskali primerjave z drugj^ ne pa da bi ocenjevali v^ veku njegove slabosti in wa ne! Z Seveda pa je razumljivo,^ moramo od nadarjenega otj ka več zahtevati kot od ^ gih. To pa naj v njih ne bu' občutka večvrednosti, saj'' le-ta v življenju prav tai* škodljiv kot njegovo naspj^ ri S pravilno vzgojo boo otroci kar hitro spoznali,« je vsak človek osebnost in da je sleherni nadarjenn nečim drugim. Tako bcr znaU razvijati tudi svoje ^ sobnosbi — in to je ve porok za uspeh v življent^ SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEM Kdor Kani začeti graditi svoj novi dom v blokih indi- vidualne družinske hiše (mor- da bo to že bližnjo pomlad), naj mu pričujoče vrstice po- magajo k temeljitejšemu premisleku o tem: kje, kako, s čim? Naj bodo pričujoče vrstice malo napotilo, da ne pride do nepotrebnih zmot in stroškov. Kaj potrebujemo, če se od- ločimo za gradnjo? V zvezi s tem smo naredili obisk pri inženirju v Celju dipl. ing. arch. Branku Rebeku. Najprej zemlja Izhajamo iz predpostavke, da ste glede financ v prvi fa- zi stvari že nekako uredili. Torej kje? Vsekakor na zem- lji! Preden se torej podate v nove korake, stopite v ustrez no strokovno inštitucijo ali na občino in povprašajte, kje je možno sploh graditi indi- vidualne hiše. Zakaj takšen nasvet? Predvsem zato, ker prihaja na terenu do čestih razočaranj. Ljudje namreč brez predhodne konsultacije z urbanistom kupijo gradbe- no parcelo, a pozneje, ko zač- no iskati dokumentacijo, se izkaže, da na tej in tej par- celi ni dovoljeno graditi, bo- disi, da je na trasi bodoče ceste, daljnovoda ali je tam predviden v prihodnosti kak drug komunalni objekt. Na mestnem področju n. p. v Celju je na voljo še precej lokacij, ki so last sklada oz. zasebna last. To so Hudinja, Ostrožno in Polule, spomladi pa bo na voljo precej gradbe- nih zemljišč na kompleksu Lava 2. Tu bo parcel za dve leti. Izven teh območij so še zazidljive parcele v Košnici, Prekorjah, škofji vasi, Socki, Ivenci. Tu je možno bolj »svobodno« in ceneje graditi (vsaj trenutno), ker ni po- trebno plačati komunalnega prispevka. Vse komunaUje mora graditelj financirati sam. Cena zemlje in komu- nalnega prispevka je v Celju v povprečju 2,5 milijona starih dinarjev. Večinoma mora graditelj plačati komu- nalni nrispevek vnaprej. Potem lokacija Na Zavodu za napredek go- spodarstva (Celje), drugje pa na občini dobite za izbrano parcelo, lokacijsko dokumen- tacijo in storitve na samem terenu. Strošek: 35.000 starih dinarjev. Na osnovi takšne dokumentacije in dokazila o zemljišču se vloži na občini prošnja za izdajo lokacijsega dovoljenja. Le-to služi naprej k da lahko pri ustrezni strokov- ni organizaciji naročite pro- jekt hiše, kakršno ste si v grobem zamislili. Tipski pro- jekti stanejo na Zavodu za napredek gospodarstva od 30.000 do 90.000 starih dinar- jev. Ni pa seveda nujno, da kupite projektu tu. Tudi v Mariboru in Ljubljani imajo nekaj zelo dobrih projektov, ki ustrezajo tipom in gabari- du hiš, planiranih v posamez- nih soseskah in zaselkih. Kmetje imajo glede tega manj težav. Čisto novi pro- jekt stane dandanes tudi 800.000 starih dinarjev. Lokacijsko dovoljenje, gradbeni načrt in pogodba oz. dokazilo, da je plačan komu- nalni prispevek ter ustrezna prošnja so osnovni dokument, na osnovi katerih se zaprosi na občini za gradbeno dovo- ljenje. Le-tega izda ustrezen organ v roku 1 tedna. Izven gradbenih okolišev dobijo gradbena dovoljenja za individualno gradnjo kmet- je, ki so eksistenčno povezani s krajem, prosvetni delavci, šoferji avtobusov, lovski ču- vaji, veterinarji, obrtniki, če je za takšno obrt krajevna potreba, cestarji itxl. nasvetov Izkušeni zelo priporočajo, da individualni graditelj odda gradbena dela do III. faze gradbenemu podjetju oz. za- sebnemu gradbeniku, seveda pa morate obe stranki skle- niti precizno pogodbo o kva- liteti, roku in podobnem. Za naslednje faze izdelave indivi- dualne hiše pa že lahko vsak posamezni graditelj odda de- la temu ali onemu obrtniku, pač v skladu s finančnimi zmožnostmi.^ V redu zgrajena individual- na hiša, ki ima tudi ustrezno sodoben standard, velja na celjskem območju od 15 do 20 milijonov starih dinarjev. Nasproti temu so kajpak sta- novanja, ki jih nudijo na tr- žišču gradbena podjetja indi- vidualnim kupcem, veliko ce- nejša. Le-ta veljajo glede na velikosti in število sob od 6 do 11 milijonov starih dinar- jev. Denar in zavarovanje Ni graditelja, ki bi mu za- stran financ šlo vse kot po loju. Predvsem je slednje ak- tualno v večini primerov, saj se človek odloči za gradnjo ne zavoljo tega, ker ima preveč denarja, temveč zato, ker želi bolje rešiti oz. sploh rešiti svoj stanovanjski problem. Prvi vir za gradnjo je (v nekaterih primerih) dota ene- ga ali drugega zakonca, zane- sljivejši pa je brez dvoma lastni prihranek. K tej bazi navadno dodamo še kredit iz delovne organizacije, v kateri smo zaposleni, če se za grad- njo ne mudi, lahko oboje vložimo v banko za 13 in več mesecev ter na vložena sred- stva dobimo približno še en- krat toliko oz. enkrat toliko (vse je odvisno v katero bi ko vložimo denar). Ker gn nja navadno traja dve, ali ( lo tri leta, se tako iz leta leto pojavi možnost manj kreditov v delovni organi2a ji. Najzanesljivejši vir pa kajpak lastni prihranki. Vsakega graditelja oz. dočega graditelja naj opo zorimo, da je zanj zelo ko no, če gradbišče zavaruje zavarovalnici. Bo "več mil ga spanja, ki ga v času gr nje človek še kako pot buje. Ljudem je toliko do prilizovanja, da nasedajo celo te- daj, kadar vedo, da se jim prilizu- jemo. Vauvenargues HUMORESKA VAŠKE TEŽAVE jvodnja in Zgornja ms sta ^ vedno pod istim gospo- m županom, da, celo tudi stemu okraju. Skupaj so ičani obeh vasi premagova- ežave, se skupaj borili pro- istim problemom in sploh eli kot dobri soseje. Potem okraje odpravili in Spod- I vas je prišla pod občino '.stič. Zgornja vas pa pod čino Trgič. Konec koncev ni nič tako hudega, saj za 2j pri nas za prehod iz ene čine v drugo še ne potre- jemo potnih listov, impak kmalu so se poka- ■e razlike. V Zgornji vast so lalu uredili ceste. Zakaj jih bi še v Spodnji? Sli so k panu občine Mestič in mu zložili želje. - Malo boste še morali po- kati. Nimamo denarja. Ve- ; v Trgiču je drugače. Trgič občina, kjer se prebivalci varjajo predvsem s kmetij- am in to je trenutno zelo nosno. Naša občina je in- strijska in sedaj nam ne že nič kaj dobro. Pa bo lalu bolje, malo še poča- kajte. , . . Minilo je zopet nekaj časa in v Zgornji vasi so dobili cestno razsvetljavo. Zopet so šli Spodnjevaščani k županu. — še malo, dragi mop, sa- mo še malo potrpite. Veste, sedaj moramo urediti nekate- re stvari v mestu. Potem pa pridete tudi vi na vrsto. Razočarani so se vrnth Spodnjevaščani in še bolj z zavistjo gledali zadnjo obcest- no luč v Zgornji vasi. Kmalu pa se je razvedelo, da bodo dobili v Zgornji vasi še vodovod. Zdaj je bi- lo Spodnjevaščanom do- volj. Zbrali so se v veliki go- stilni in začeli kovati načrte. — Tako ne gre več. Ogolju- fali so nas, ko so nas vtaknili pod to preklemano' občino. Industrijska je, kakor pravi- jo, mi pa smo vas, kjer se vsi ubadamo s kmetijstvom in to- rej tudi spadamo v občino, ki je kmetijska. To je Trgič! Tako sedaj tu le plačujemo visoke davke, ker pravijo, da je kmetijstvo sedaj dono- sno, nam pa ne dajo nič. Tre- ba je nekaj narediti. — Toda kaj, so se spraše- vali Spodnjevaščani, — kaj naj naredimo? — Odcepimo se od občine Mestič in gremo pod občino Trgič. — Tako je! Gremo v sosed- njo občino! Tja tudi spa- damo! Naslednjo nedeljo je bil v Spodnji vasi referendum. 99,9 odst. vaščanov se je iz- reklo za pristop v sosednjo občino. Napisali so svojo za- htevo in jo poslali na občino Mestič. Že naslednji dan je prišel v Spodnjo vas sam župan ob- čine Mestič. — Kaj si vendar mislite! Mar mislite, da lahko kar sa- mi odločate, kam boste s]T dali. še dobro, da se niste domislili, da bi z referendu- mom izglasovali, da bi radi spadali pod Švedsko ali Ame- riko. Tovariši, tako ne gre. Stvar ni tako enostavna. Saj bo tudi pri nas bolje. Ze se- daj smo se odločili, da ure- dimo vaše ceste. Potem pri- de na vrsto ostalo. Nekaj dni kasneje je v Spodnjo vas res pripeljal to- vornjak in sesul nekaj od- padlega materiala na najslab- šo cesto. Vaščani so kupe po- ravnali, ker sicer ne bi mogli voziti in tako je bil problem cest v Spodnji vasi rešen. Z razsvetljavo bo menda malo težje — in z vodovodom tudi. frk DESNO? NE! RÄypl -«»i»;»:;.: ; Zaradi;^ ►kä'Wöraj^o^drsalä^ ju upošl^ati pra- ila:dtsänja. Urjenje je viejic^dahör^^ »a Je^tudi s^^ ladar ^^Ijä/IeY^ sweiv ö % rd^ališeu^pvži^ ähhdVW-^iga^l^ Ijuv i\; ^ ■ hitreje Jp^öniikä I apr^ ^oti^ liicoy • ipremenfte ijav^na de^o,jnastane la ledeni pfösl^i: fiajprej ratka.zmeda Cenl 5e -hi- reje?- drugi počasneje ibračajo), pa tudi,dolO' ena praznina. Mnogi lanfreč težko.. drsajo' v lešno strah in jo-rajši »ahnejo - v bife.^ ; »Vi torej prosite za roko moje hčerke? Imate garantni list?« Zdaj, ko nekoliko bolj pož- arno odnose med Debeljako- tmi in Zmajškovimi, bolj ra- imemo, zakaj bi kljub sva- !vu lahko padel sum na Te- Bijo Zmajšek in njenega si- ft Franca. Zmajšek Terezija je bila hu- % na snalio, ker ji ni bila » volji, ker se je z njo pre- brala in menda celo udarila, •tlej, ko je odšla od hiše, je lalia s svojim vplivom odte- »vala sina domu in delu na »mačem grumu. Ce jezi do- ^o še hudobijo, je motiv, S z drugo besedo nagib za Jži^anje utemeljen. Zmajšek Franc je bil tudi imliiv. Bil je nekaj malega redkaznovan zaradi zadev fantovskih let. Franc je bil Ü ju bi jen v svojo ženo in jo • želel imeti pri sebi, ona pa «C je nenehoma uliajala do- ov. Požig strehe nrfd njeno ■vo bi bil sicer čuden in »navaden način pridobiva- b žene zase, toda vseeno ičin. Sta to zares počela oba in v »razumu? Ce bi v Lastniču pogoreli le ebelakovi, bi bilo vse jasno, otiv je tu in s priznanjem najskove tudi njena in ne nova krivda. Toda kdo je požgal pri švajgerje- p. kdo pn Božičkovih, kdo 1 Osolnikovih in kako je sku- zanetiti pri Valenčako- le oila jezavost Zmajškove «esena s požigom tudi za manjše stvari kot je spor s snaho. Je recimo upepeljeno gospodarsko poslopje Osclni- kove domačije kazen za ne- kaj zrn pozobane pšenice, ko so Osolnikove kokoši zašle na Zmajškovo njivo. Saj je ven- dar Osolnikova poravnala škodo s šestdesetimi snopi, kar je veliko več, kot je bilo treba. Nikoli nisö bili skrega- ni. Le takrat so se nekaj dni zmrdovali, ko so kokoši »omlatile« Zmajškovo pše- nico. Kaj bi bili Božičkovi storili Zmajškovim? So jim zamerili, da so vzeli pod streho pogo- rele Debelakove? Bi Zmajsko- ya požigala Božičkovo doma- čijo zato, ker je nekaj časa dala streho Anici in Francu, kadar je prišel obiskat svojo mlado ženo? Ali pa bi bil morda Franc zmožen zanetiti ogenj zato, ker ju je z Anico Božičkova odslovila, ker boj- da po noči nista dala miru? Naj bi bil tudi to motiv. Toda zakaj gvajgerjev hlev, ki je v vetrovni noči pogorel do tal, goreča slama z njego- ve strehe pa je upepelila še stanovanjsko hišo, Vovkovo hišo in svinjak? In zakaj bi skušala zažgati Valenčakovo hišo? To je ven- dar hiša, iz katere si je obe- tala snaho, ki bi bila njej po volji. Morda zato, ker Valen- čakova hči ni znala omrežiti nesojenega ženina? Bi Franc zažgal streho zato, ker Valen- čakova Amalija sploh živi in ker jo je mati nekoč izbrala za njegovo nevesto? Bilo je precej neznank, kljub priznanju, zlasti še ker je Zmajškova dolgo tajila, da bi požigala drugje kot pri De- belakovih, ko pa je priznala Švajgerjevo nesrečo, je posto- poma priznala še vse ostale. Tudi na ogledu, ko so Zmaj- škovo pripeljali v Lastnič, je vse priznala in pokazala, ka- ko je kje požgala. Preden je pristala na to, da bo na kraju dejanj pokazala svoje početje, so ji morali zagotoviti, da z domačini, s sovaščani ne bo prišla v stik. Skupina, ki je bila ob rekonstrukciji navzo- ča, je opazila, da je starki vse bolj upadal pogum, ko se je bližala vasi, kjer je povzro- čila toliko gorja. Najprej ni hotela niti sodelovati, v stra- hu, da bi jo vaščani napadli. Pozneje, ko je vsa svoja pri- znanja zanikala, je trdila, da je priznala za to, da bi jo pustili doma, da ji ne bi bilo treba več v zapor in da je priznavala vse zaradi svoje »tumaste glave«. Dokazovalni postopek je bil vse težji. Franca Zmajska so med tem že izpustili, ker ^e priznanja Terezija Zmajšek podkrepila z natančnimi opi- si, kako je kaj storila, v ka- terem času, v kakšnih okoli- ščinah. Ko je pozneje zanika- la svojo krivdo, je te svoje opise opravičevala tako, da je zato tako natančno opisovala vse, ker je o vsem slišala pri- povedovati. Vendar izmotavanja Zmaj- škovi niso dosti pomagala. Njeni opisi, kako si je morala z eno vžigalico razsvetiti pot, da bi ne zašla in kako ji po- tem ostala ena sama vžigalica za požig Debelakovega po- slopja, ti opisi so vse preveč natančni, tipični, da bi jih lahko spodbijala. Zmajškova je bila v zaporu skupaj z nekima ženskama kaznjenkama, ki sta jo pouče- vali, kako naj se vede, kako naj vse zanika (Se nadaljuje) Pogled na požgano Švajgerjevo hišo (spodaj) in Vovkovo hišo (zgoraj). Storilka je zažgala švajger- jevo gospodarsko poslopje, ki je levo med drevjem in je najprej zgorelo. Zgorela sta tudi švajgerjev in Vovkov svinjak. Ameriški veleposlanik v Moskvi Thompson, ki je bil ie drugič na tem položaju v ZSSR, se je pred nekaj dne- H poslovil od Moskve in di- olomatske službe. Na vpra- šanje, kaj je bü njegov naj- )ečji uspeh v Moskvi, je od- jovoril: »Moj največji uspeh \e bil menda ta, da nisem ni- coli poslabšal položaja.« .. Lani so na karibskem ob- nočju »ugrabili« 26 potniških etal, ki so morala spreme- liti smer in pristati v Hava- ji. V prvih desetih dneh ja- xuarja so jih ugrabili pet. če 1)0 šlo tako naprej, jih bodo etos ugrabili sto.. . V Lon- ionu se je končala konjeren- XL voditeljev Commonweal- \ha, to je držav, ki so člani- ce britanske skupnosti naro- iov. Kljub temu da se niso iporazumeli skoraj o nobe- 2em vprašanju, najmanj pa J pomembnih, je »klub« ostal jel v nasprotju z vsemi zako- ni narave, kakor je zapisal reki novinar . . . Predsednik Johnson se je poslovil in nje- jov naslednik Nixon je z iz- 'jranimi besedami sprejel predsedniški položaj. Govoril ie zelo lepo, toda povedal ni lič. Kaže, da je to del nje- love taktike . . . Letos se spet -)heta vroče poletje na štu- ientovski fronti. V Berlinu, ) ZDA, v Španiji, na Japon- skem in drugod so že izbruh- lile prave bitke med študenti n policijo. V Barceloni je nalo manjkalo, da niso štu- ienti vrgli rektorja univerz \kozi okno... V dveh dneh ie študentovska potovalna igencija na Moravskem raz- prodala počitniške rezervaci e za Jugoslavijo, Avstrijo, Romunijo in Tunizijo. Samo ic- fdeset se jih je odločilo za ZSSR in Nemško DR. Niko- jar ne zanima Poljska ali Ma- i^nrska ■ ■ ■ Lani oktobra so V2 Kitajskem tudi uradno 'ozrešili Liu Šno čija. pred- w.lnika republike, vseh funk- Pripravili so trudi seznam njegovih »grehov«. Oči- aio mu, da se je že leta 1925 Jdal kitajski »vojaški kliki«, ia »se je prodal« nekemu ki- aj^kemu generalu, da je \čuval člane partije k nacio- mlizmu in da se je upiral tfao Ce Tungu. Da hi bila nera zvrhana, se je leta 1947 joročil z »ameriško vohun- :o« . . . ZDA bodo poslale Jor- Lanska proslava »srebrne- ga« jubileja naše republike je pokazala tudi to, da so pota naše revolucije bila trnova precej tudi zaradi zunanjega vmešavanja. Skokovit razvoj mednarodnih razmer se je jasno odražal tudi na položaj naše dežele: treba je bilo ve- liko spretnosti in napcÄDv, da bi se ohranil ugled in omogo- čil razvoj jugoslovanske soci- alistične misli tako na znotraj kakor na zunaj. Značilnost vsega povojnega obdobja razvoja političnih razmer v Jugoslaviji je vztraj- no prizadevanje naših ljudi, da se ohrani suverenost in ne- odvisnost družbe, zgrajene na temeljih naše revolucije. To je bil tudi pogoj za ustvaritev temeljev samoupravnega soci- alizma, ki doživlja svojo po- trditev šele danes, v pogojih gospodarske in družbene re- forme. Družbi, ki se je v svoji med- narodni dejavnosti opredelila za politiko miroljubnega so- žitja in neuvrščenosti, pome- ni ohranitev miru pogoj za uresničevanje vseh tistih za- misli, ki naj nas popeljejo v svet naše prihodnosti. Borba ra mir pomeni za Jugoslavijo predvsem mir na njenih me- jah, kjer se končujejo vse obstoječe ali napovedane sfe- re blokov in vplivov. Naša dežela bo zmeraj an- gažirana samo v eno smer: da si ohrani mir in svojo suve- renost. S tem pa dajemo hkrati tudi največje prizna- nje prizadevanju drugih dežel za neodvisnost in napredek. Ta medsebojnost interesov pomeni tudi iza-aiz splošnih te- ženj, da se odpravijo vsi vzro- ki mednarodne napetosti, ki je element potencialnih spo- padov in žarišč. Neštetokrat je bilo rečeno, da je Jugosla- vija socialistična in neuvršče- na država, že samo s tem idejno spada v socialistični in neuvrščeni svet z vsemi zna- čilnostmi neodvisnosti in su- verenosti. Njen primer in iz- kušnje pričajo, da sta za soci- alizem bistvena neodvisnost in suverenost in da zavrača sleherno rhisel, da bi se jima odpovedal. Naša dežela je v območju Sredozemlja in je bila dolga desetletja in stoletja izpostav- ljena mnogim nevšečnostim. To se ponavlja tudi danes. In prav zato si jugoslovanska zu- nanja poUtika prizadeva, da bi Sredozemlje postalo ob- močje sodelovanja in miru. To ni lahko naloga. V pogo- jih, ko valove tega morja or- jejo kljuni ladij sovjetske in ameriške flote, je razburjenje logična posledica takega sta- nja. Ne smemo črnogledo verjeti, da je spopad neizogi- ben, toda izkušnje preteklosti nam pričajo, da merjenje mo- či velikih sil v nekem določe- nem prostoru sveta nikoli ni prineslo česa dobrega. Meni- mo, da lahko upamo v pobolj- šanje mednarodnih odnosov kljub vojni v Vietnamu in stalni krizi na Bližnjem vzho- du. Sveta ni mogoče kar na- prej držati v večnem precepu vojne in miru. In če bi že ho- teli kaj napovedovati, potem v tem trenutku, polnem ne- varnosti, raje rečemo, da bo razum premagal ambicijo po- litike sile in da se odpira pot za izboljšanje razmer na svetu. Sedanja zunanja politika Jugoslavije je proizvod njenih notranjih potreb in odsev sta- nja, obenem pa je to tudi njen dolg internacionalizmu. S socialističnih pozicij se od- pirajoč svetu, uresničuje Ju- goslavija načela neuvrščeno- sti in sožitja, krepko se zave- dajoč, da so to nujnosti do- be, ki hoče nositi zgodovin- sko obeležje novega razvoja človeštva. M. GAVRILOVIČ Dokončno: noVa av- tomobilska cesta Zagreb-Karlovac še letos številne razprave o zgradit- vi najmodernejše avtomobil- ske dvostezne ceste, ki bo po- vezovala Zagreb z Jadranom, so zaključene. Skupščina SR Hrvatske je konec decembra sklenila, da bodo novo avto- mobilsko cesto Zagreb—Kar- lovac začeh graditi še letos. Nova moderna zveza Zagreba z morjem bo dolga 47 kilome- trov, gotova pa bo do 1971. To bo hkrati prvi del bodoče avtomobilske ceste Zagreb — Karlovac — Reka — Trst — Bologna itd. Denar za to najmodernejšo in pravzaprav šele prvo jugo- slovansko avtomobilsko cesto je zagotovljen iz tujih kredi- tov in domačih sredstev re- publike, občin ter bank. TELEGRAAA^I WASHINGTON — Ob za^isegi na Kapitolu je novi amerišld predsednik v nastopnean govoru predvsem poudaril, da sd bo pri- zadeval ohraniti mir. PARIZ — Na pogajanjih o Viet- namu so zabeležili napredek, ko so se sporazumeli o proceduri. Voditelja ameriške delegacije Har- rimana je adaj zamenjal Henry Cabot Lxxioe, ki je bil dvakrat ameriäki veleposlanik v Saigonu. NtJRNBERG — V Zahodno Nemöijo prihajajo orjaška tran.s- portna letala ameriške armade, ki dovažajo čete in posebne enote za voja-^ke vaje »Reforger«. Te vaje, pri katerih sodeluje 12.000 ameri- ških vojakov, bodo v bližini če- škoslovaške meje. Na Vzhodu jih ocenjujejo kot provokacijo. BONN - v ponedeljek .se je zgodil eden izmed najhujših in- cidentov v zgodovini Zvezne re- publike Nemčije Skupina ljudi je vdrla v neko skladi.?če streliva padalskega bataljona, ubila tri stražarje, druge ranila in izginila s plenom v noč. KAIRO — Predsednik Naser je izjavil, da si »arabsko ljudstvo ne želi več besed, ampak dejanj«. Opozoril je državljane, da bo za oborožene sile ZAR potrebnih pre- cej finančnih sredstev. BERLIN — v Berlinu je bilo tridnevno zasedanje sveta za med- sebojno ekonomsko pomoč (SEV), posvečeno 20. obletnici te gospo- darske organizacije Sovjetske zve- ze in vzhodnoevropskih držav. Ponosno so koračili v torek po vesoljskem centru sovjetski kozmonavti v novih uniformah (od leve proti desni) Vladimir Šatalov, Boris Volinov, Aleksej Jelisejev (civilni udeleženec poleta) in Evgenij Krunov. Po uspelem povratku na Zemljo so bili Šatalov, Volinov in Krunov povišani v polkovnike. (Telefoto: TASS) tedenski zunanjepolitični pregled v p»nedeljek so na Kapito- lu v ameriškem kongresu ustoličili novega predsednika ZDA Richarda Nixona, ki je 37. predsednik ZDA po vrsti. S tem je bila Johnsonova »era« končana in krmilo ene izmed »supersil« je prevzel nov človek. Za Nixona je značilno, da je med predvolilnim bojem in tudi po izvolitvi za pred- .sedn ka 5. novembra zelo ma- lo povedal o svojem progra- mu. Zato so vse napovedi o tem, kakšna bo njegova po- litika, zgolj ugibanja brez posebno trdne podlage. Ven- dar je mogoče nekaj sklepati. Najpomembnejša napoved je ta, da zdaj ni pričakovati nenadnih ali korenitih spre- memb v ameriški politiki. To okoliščino je poudaril tudi bivši predsednik Johnson v svojem zadnjem nastopu pred kongresom, ko je prebral svojo poslanico »o stanju mi- sije«. V njej je dejal, da je pojem o »veliki družbi« po- stal ie tako zakoreninjen v ameriški stvarnosti, da bo moral tudi njegov naslednik misliti na uresničevanje tega velikega načrta. V tem vidi .Johnson kontinuiteto ameri- ške politike. Drugi pomembni razlog za to kontinuiteto je razmeroma tesen izid, s katerim je bil Nixon izvoljen za predsedni- ka. Ta mala večina glasov mu ne dovoljuje presenetlji- vih skokov ali obratov v poli- tiki zdaj, ko ,je v resnici pre- vzel predsedniške posle. Zato se bodo pogajanja v Parizu nadaljevala. Ni priča- kovati, da bo novi predsed- nik dosti drugače vodil politi- ko do Vietnama, kakor jo je Johnson v zatlnjem času. Na Srednjem vzhodu bodo ZDA še naprej previdno iskale stične točke s Sovjetsko zve- zo, hkrati pa se trudile, da bi se z Moskvo začela poga- janja o raketnih izstrelkih in drugih perečih vprašanjih. Od Evrope bo Nixon verjet- no zahteval več žrtev in de- narnih izdatkov za njeno ob- rambo, a bo še naprej držal ameriški ščit nad članicami NATO. Pričakovati je dodat- ne obrambne naiwre ZDA. Za Nixonov »delovni slog« je značilno planiranje, red in sistematičnost brez ognjeme- tov. Upoštevati bo tudi mo- ral, da ima proti sebi pred- stavniški dom in kongres, v katerih imajo demokrati ve- čino, Ni nujno, da bodo de- mokrati zmeraj nasprotovali zakonskim osnutkom, ki jih bo Nixon pošiljal v kongres. Vsekakor pa bo novi predsed- nik imel težjo nalogo, kakor če bi bila v kongresu republi- kanska večina. Tudi zato si ne bo mogel dovoliti kakih večjih odmikov od politike, ki je v glavnih črtah spre- jemljiva za obe glavni stranki v ZDA. Jan Palach je imirl. Ta no- vica se je pojavila v ponede- ljek v našem in svetovnem tisku. Kdo je Jan Palach? To je 21-letni praški študent, ki se je sam zažgal iz prote- sta proti sedanjim razmeram na Češkoslovaškem, to je proti sedanji okupaciji svoje domovine, V sporočilu če- škoslovaškega ministrstva za zdravje piše, da študent ni preživel opeklin tretje stop- nje, ki so zajele 85 odstot- kov njegove kože in je izdih- nU. Baje je Jan Palach šele prvi izmed 15 mladeničev, ki so se odločili za to strahotno smrt, ker jih je obup priti- ral tako daleč, da ne vidijo drugega izhoda. Brali smo poročila o samo- sežigih v Vietnamu in celo o takih primerih v Ameriki. Toda zdaj se je prvič zgodilo pri nas v Evropi, in celo bli- že kot v Evropi, v bratski Če- škoslovaški, ki je žrtev gro- be okupacije. Ali res ni dru- gega izhoda? Lahko si mislimo, kako če- škoslovaška javnost spreje- ma take novice, če so že za nas tako strašne in pomen- ljive. Najbolj strašno je, da se je za tako smrt odločil mlad človek, ki je šele začel živeti. Ta njegova žrtev — najsi jo odobravamo ali ne — gotovo pomeni, da je i^^ibil sleherno upanje in da mu je ostala samo še zadnja mož- nost protesta za največjo ce- no in najhujše bolečine, ki si jih more človek misliti. Ce bi Se samosežigi na Češkoslovaškem nadaljevali, utegrnejo imeti daljnosežne posledice za položaj v državi. Toda že prva živa bakla v Pra- gi je pretresla ne samo jav- nost v CSSR, ampak tudi vso Evropo. Novi predsednik PRAGA — Smrt praSkega štu- denta Jana Palacha, Id se je sam sežgal iz protesta proti okupacdji CSSR, je povzročila ogromne mir- ne demcMistracije po vsej državi. Vidno ganjen Je predsednik re- publike Svoboda rotil ljudstvo, naj ostane mimo, ker bi lahko samo iskrica povzročila požar. Po- ložaj T CSSR Je izredno napet. BUDIMPEŠTA — Sedemnajstlet- ni mladenič Sandor Bauer se Je na stojMilcah narodnega muzeja polil z bendnom in zažgal. Hudo opečenega so prepeljali v bolniš- nico. TEL aviv — Izraelski poslanec Simon Perez je izjavil, da je Zvezna republika Nemčija posla- la doslej Izraelu zap ol milijarde dolarjev orožja. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ CK o PRIPRAVAH NA VOLITVE - V ponedeljek je bila 2. seja cen- ralnega komiteja ZK Slovenije. Na i jej so obravnavali vlogo in naloge comunistov v pripravah na skup- Ičinske volitve, ki bodo aprila. Uvo- Ino besedo je imel član CK in pred- ledruk SZDL Janez Vipotnik. V raz- pravi so se člani CK zavzeli za to, la morajo komunisti aktivno, v }ZDh oziroma sredi volivcev, sode- Dvati v vseh predvolilnih pripra- ,-ah, torej tudi pri predlaganju tandidatov.. ZK podpira javno ob- Ikovanje meril in kandidiranje ti- |tih kandidatov, ki najbolje razu- nejo sodobne procese in se za- zemajo za učinkovito urejanje na- >g samoupravne družbe. Pač pa e bodo komunisti odločno posta- ili po robu vsakemu delovanju in rganiziranju volilne kampanje zu- aj Socialistične zveze. Hkrati se o ZK dosledno borila za zakoni- 5st m demokratičnost celotnega ohlnega postopka. Na seji CK je Roman Ogrin v nenu vodstev političnih organiza- >J ^ občinske skupščine Trebnje led drugim poudaril, da se te rganizacije ne strinjajo z razdelit- ijo mandatov za zbore delovnih wpnosti republiške skupščine iz- Ijučno po številu zaposlenih v do- tme^h dejavnostih. O tem sta m >Ji CK razpravljala Sergej Kraig- 5r m Stane Dolanc, ki sta m^ rtiglm dejala, da tudi pri volitvah zbore delavnih skupnosti nismo ^topih od načela volitev po šte- lu prebivalstva, ki pa ga kombini- jno z načelom Stevüa poslancev po številu zaposlenih. S tem naj bi omogočili, da bi prišle v skupščini bolj do izraza številne raznoterosti v posameznih dejavnostih. ■ MITJA GORJUF — PREDSED- NIK ZMS — Začasno predsedstvo zveze mladine Slovenije je razrešilo dolžnosti dosedanjega predsednika Milana Kučana, ki je postal član sekretariata CK ZKS. Novi predsed- nik je Mitja Gorjup. Predsedstvo ZMS je odločno zahtevalo, da se proučijo možnosti, kako bi se mla- dina udeležila gradnje slovenske hi- tre ceste Šentilj—Gorica. Republi- škemu izvršnemu svetu pa je pred- sedstvo poslalo zahtevo, da se konč- no trajnejše in za mladino ugod- neje uredijo ix>pusti za potovanja otrok in mladine. Na omenjeni seji so sklenili, da bo republiška kon- ferenca ZM najpozneje do konca marca. Hkrati so predlagali, naj bi ■ LJUBLJANSKA DRAMA V TEŽA- VAH — Gledališki svet Slovenskega narodnega gledališča je prejšnji te- den obravnaval izredno kritični fi- nančni položaj SNG. Težave so na- stale, ker je mestni svet Ljubljana kot sofinancer SNG zmanjšal lan- ske subvencije za 20 odst., dokler ne bo sprejet finančni načrt mesta. 2e več let se kopičijo tudi druga ne- rešena vprašanja. Tako o Drami nimajo izdelanega pravilnika o na- grajevanju, o zasedbi vlog, o ko- deksu članstva Drame in discipline itd. Vse to je prispevalo do hudih zaostritev odnosov v kolektivu. B ZAVRNJENA ZAHTEVA CERK- VE GLEDE SPLAVOV — Sekreta- riat zveznega sveta za načrtovanje družine je odločno zavrnil zahtevo predsedstva škofijske konference katoliške cerkve v Jugoslaviji, da bi splave pri nas popolnoma pre- povedali. Sekretariat poudarja, da je splav nezaželen in škodljiv, ven- dar g^ je treba v nekaterih prime- rih, kadar je nujno, omogočiti v javni zdravstveni ustanovi. NEVARNOST GRIPE — V Jugo- slaviji letos še nihče ni obolel za hongkonško gripo. Ker pa se le-ta že pojavlja v nekaterih krajih Evrope, tudi nam najbrž ne bo prizanesla. Epidemijo je zaradi na- gle otoplitve možno pričakovati ce- lo prej kot v februarju, kot so prvotno predvidevali. Ta vrsta gri- pe je sicer blažja, toda njene po- sledice so lahko nevarne zlasti sta- rejšim in izčrpanim ljudem ter kro- ničnim bolnikom. Zato v naši drža- vi naglo pripravljajo ustrezno ce- pivo. n TUDI V FRANCIJO BREZ VIZU- MA — Ob obisku predsednika jugo- slovanske vlade Mike špiljaka v Franciji so sklenili tudi sporazum o dvostranski ukinitvi vizumov. Ta sporazum bo začel veljati 1. marca. Komunisti naj bodo aktivni v vseh pripravah na volitve Besedo ima: TONI HERCFELER Čeprav se bliža pustni čas, sem bü te dni močno žalosten in razočaran. Ho- dil sem po Velenju in Ce- lju; kaj hodil, bolj plaval kot hodil. Spet se je nam- reč ponovila »komunalna nezgoda«, da je odtočne jaške zadelal južni sneg in voda ni imela kam. Dan ali celo dva ti traija, pre- den pride do normalizaci- je stanja. Tako sem imel dva dni mokre in soljene čevlje, kot da bi jih po- tegnil iz solnice. Hodil sem žalosten in razočaran nad tem, da plačujem v proračun toliko in toliko letno. In prav te dni spet odločajo o tem, koliko bom plačal v proračtm le- tos. Saj se človek nad tem ne bi jezil, če bi lahko vsaj spodobno hodil nao- koli, hodil po cestah in pločnikih. — Ce plačam vstopnico za kino, vsaj vem, da bom za tistd de- nar nekaj videl, kar se pa proračima tiče, pa nifcoU ne veš, kaj boš za tisti de- nar dobil. E, dragi moji, to bomo morali spet spre- govoriti na zborih voliv- cev. Slutim, da bodo le-ti kmalu, saj se bližajo vo- litve. Dragi moji, ko smo se pri volitvah, dajte, razmis- lite malo, koga bi eviden- tirali, Vam morda ni či- sto jasno, kaj to pomeni? Evidentirati se pravi — iz- hajajoč iz dosedanjih iz- ku^nj — zbirati možne kandidate; dva, tri ali celo štiri za en mandat in či- sto lahko se zgodi, da bo nazadnje prišel na kandi- datno listo nekdo peti. In ker bo ta na listi edini, ga bomo kajpak izvolili. Sicer pa se bomo o teh stvareh v prihodnjih ted- nih lahko še kje pomenili. Kar zadeva mojo žalost in razočaranje, verjemite, da bi bilo to še hujše, če bi imel danes kaj več pod palcem. Sem brez avta, (s tem odpadejo skrbi za za- varovalnino, komunalno takso, cestnino, registra- cijo, podaljšanje vozniške- ga dovoljenja ...), ker ne zaslužim 2 milijona, mi ni treba plačati osebnega davka, nimam žiro raču- na, vikenda, nimam sorod- nika na vodilnem mestu, niti sam takšnega položa- ja, zaradi katerega bi se moral tresti ob vsaki naj- manjši sapici z vrha. Tudi rotacija me rve zadene. No, kar se slednje tiče, bi sd delal najmanj preglavic. Pazaiani namreč nekaj ta- kih. ki so se rodili menda Imtmi 7& take rečd. Med tem ko se nekateri v Pragi kopajo v zaledenelem jezeru, se drugi zaradi za- mrzle češke politične pomladi zažigajo pri živem telesu. (Gomji posnetek OTK) Nežka in Janez VODIŠEK bosta te dni praznovaljb let skupnega življenja. Oba sta še pri močeh, ^ mama na škrijarjevi domačiji v okolici Reke, Laškem lahko vidite pri vseh gospodinjskih opravi Na mnoga leta! (Posnetek je od lanskega por prikazuje pa zlati par pred domačo hišo). S ZIMSKO VESELJE IN SMUČARSKI TEČAJI — Kljub temu, da je odjuga pobrala skoraj vso snežno odejo, so se 20. januarja na smučiščih v okolici Celja začeli smučarski tečaji. Več sto mladih se pod vodstvom učiteljev in vaditeljev Smučar- skega društva Izletnik spoznava z osnovami smučanja. Na posnetku so otroci, ki se v Liseah učijo pod vodstvom vaditelja KARLIJA ROMA. (Foto: tv) Eden cl obeh pevcev ta VENICE s Trinli ki pojeta v velenj; baru. Kdo ob obeh sliki ne vemo, ker j težko ločiti. Na cesti je bilo živah- no. Iz šole so se vračali otroci, ki so pravkar za- ključili prvo p>olovico re- dnega dela. Pred njimi so bile zimske počitnice. Kdo bi se jih ne razveselil? Skupina otrok je glas- no razpravljala o delu, k'" so ga končali. Skoraj vsi so v rokah držali majhne knjižice. Pa so se tu in tam ustavljali, pogleiati v eno, zatem spet sprožili živahno čebljanje in šli naprej. Nekaj korakov proč od te glasne družbice šolar- jev je stal deček. NosU je ne preveč težko aktovko. Pa nič drugega. Tisto majhno knjižico je brž- kone skrU med zvezke in knjige. V roki, kot so jo nositi drugi, je m držal. Stal je zamišljen in šlo mu je na jok. Oziral se je naokoli in zdelo se je, kot da bi iskal nekaj, če- sar sam ni vedel. Morda pomoč, dobro besedo, ne- žno roko? Kdo ve? »Je kaj narobe? Ne greš domov?« sem ga vprašal in pobožal po glavici. Zdela se mi je topla, sko- raj prevroča. Najprej me je debelo pogledal, me premeril od nog do glave, se še enkrat zazrl v moje oči in ko je nazadnje si>oznal, da mu hočem pomagati, je za- čel svojo izpoved, ki jo je pome.šal s solzami in jokom: »Bojim se .., V spriče- valu imam slabo oceno. Bojim se očeta, bojim se ga zato,'ker bo vpil in me tepel...« Potem je utihnil in me spet pogledal. »Dobro, toda, ali oče ne ve, kako je s teboj v šoli?« sem ga spet vpra- šal. »O, ja, saj ve, toda ko sem se danes odpravljal v šolo, mi je zabičal, da s slabo oceno ne smem domov, še posebno zara- di tega ne, če bo sosedov Tonček končal prvo pol- letje z boljšim uspehom. Potem se bodo spet naši sosedi postavljali, mi je dejal, in se smejali nam, češ kako slabega učenca imamo. Veste, očeta sil- no boli, kadar sosedi gle- dajo na nas in spremlja- jo vsak naš korak. Po- tem nastajajo čveke, so- sedje se smejo in ... Končal je svojo izpo- ved in obtožbo hkrati. V njegovih besedah je bil strah pred očetom in pre- zir do sosedov. V tega otroka, ki je še- le stopil v življenje, se je vselil nemir in ustva- ril si je prve odnose do ljudi. Dobro se je razu- mel z vrstniki, toda ti starej.M, zlasti pa sosedi, mu niso šli v račim. Ni in ni jih mogel razume- ti. Zakaj se veselijo nje- govega slabega uspeha? Zakaj? Vse to se mu je vrtelo v glavi in mnoga vprašanja so mu ostala večna uganka. Tako se je končal prvi razgovor z šolarji. Zdelo se mi je, da mu je od- leglo in kar naenkrat je pospešil svoj korak. Ne- kaj časa sem šel z njim. Ni ga motila moja prisot- nost. Potem sva se poslo- vila. Bil sem prepričan, da jo je kljub vsemu ma- hnil proti domu. Zdaj se bojim le to, da to ni edini primer in da prenekateri otroci nima- jo pravih in sproščenih zimskih počitnic — zara- di sosedov pa tudi zara- di staršev, ki ne znajo sami presoditi vseh oko- liščin in pomagati svo- jim otrokom — ne glede na sosede. M. B. I NOVI IfiDNIK — t } ništro in uprava O i Gregorčičeva 5, poštni 1 dal 161. Urc»juje uredi ; odbor. Glavni ur«' ; BERN.'VRD STRMC? i odgovorni urednik ^ I KRAŠOVEC. NOVI ' NIK izhaja od decec 1968 kot naslednik ^ SKEGA TEDNIKA, ki; hajal od 1955 . leta. > "EDNIK izhaja vs»k fA rtek. Izdaja CP »D' — enoto informacije M pagandna Celje, fisl ^^ tclišeji CP »DELO kopi.sov ne vračamo. 'Kä oa posamezne števil» v-' par (60 SD), letna » nina 30 novih din ' ' SD), polletna 15 ' din (l.iMH) SD). Z» ' DiaSa naročnina 60 ' din (6.000 SD» Tek» čun 507.M28« — * PONI: uredništva mali oRlasj In o^ ekonomska nroe"^**"