177
Naši dopisi
Od meje Koroške. {Pogled v Celovec.) Iz Celovca nam je došla tako čudna novica, da nam kri sili v obraz — jeze in sramote. Posrečilo se je namreč pri zadnjih mestnih volitvah v Celovcu tamošnjim rodoljubom, zlasti neutrudljivemu našemu Einspielerju, spraviti v mestni zastop vsaj enega Slovenca — gosp. Rosbacherja. To nas je jako razveselilo, in je prav in dobro, da sedi v mestnem zboru Celovškem tudi en Slovenec, saj je vsa okolica njegova sedaj še slovenska, in tretjina prebivalcev Koroške dežele je še zmirom slovenska. Al čujte! — kar zdaj pride, to preseže vse, kar smo Slovenci dozdaj sramotivnega doživeli: Celovški mestni očetje grozijo, da hočejo vsi odstopiti, ako se g. Rosbacher prostovoljno ne odpove svojemu mandatu! — Vse eno je, ali izvršijo to, s čemur žugajo ali ne; že to groženje samo na sebi je tako šramotenje slovenskega imena, da ga mi Slovenci ne moremo in ne smemo tiho pogoltniti, ako imamo še trohico časti v sebi! Koroška dežela bila je nekdaj čisto slovenska. Naj Celovčani le gredo ven proti Gospej sveti in ogledajo kamniti prestol s slovenskimi napisi, na katerega so Koroški vojvode stopali, kedar so pred zbranim ljudstvom vzeli gospodstvo dežele v last. Še pred sto leti je bilo Celovško mesto bolj slovensko, nego nemško. Al nemčurji silijo z germanizacijo in s svojo znano brutaliteto čedalje bolj proti jugu in odrivajo slovenski živelj vedno dalje nazaj. Kakor je poturica desetkrat huja od pravega Turka, tako so tudi renegati (ponemceni Slovenci) polni strupenega srda  in   zaničevanja do  svojih  slovenskih pra~
dedov. Nikjer ni sovraštvo do nas tako intenzivno, kakor v Celovcu in v Mariboru, kajti te poturice imajo nas „windische" kot robski narod, ki je rojen le za to, da je nemcu za hlapca. Žalibog, da pa so tega tudi Slovenci sami krivi, ker v svoji krotki in prepo-hlevni natori se nikoli niso dosti možato ustavili tuji sili, ampak le servilno vpognili pred njem kolena. — Al še nismo poginili, še imamo Kranjsko, Goriško in Primorje, še velik del Stajarske , in še imamo tretjino Koroške. Vbranimo vsaj to, kar še imamo! Pa treba je sedaj drugače postopati: sramujmo se svoje prejšnje servilnosti, povzdignimo više svoje glave, kakor svobodni enakopravni možje, in ne povejšajmo jih, kakor robovi! Vam, koroški Slovenci, velja najprvo ta beseda : zakaj vi in Stajarci ste preponižni in preservilni, Kranjci so nekaj bolj možati in samosvestni. Ali ni to, s čemur se spoštovanemu gosp. Rosbaherju v mestnem zboru žuga, pravo barbarstvo? Evo vam sad prevelike ponižnosti in sramotne servilnosti! Slovencem na Kranjskem in v Primorji pa, katerim lakomno nemčur-stvo še ni tako trdo za petami, naj kaže ta izgled, kaj jih čaka, ako ne gojijo v svojih prsih samosvesti in rodoljubnega ponosa, in ako ne bodo složno branili se tujčevi sili. Nemčur z nami „modusavivendi" neče poznati; ako mu podajaš prijateljsko roko, misli si, da se mu vdajaš in še celć tega ti ne dovoli, da bi se svojega jezika v šoli učil! Ne minute ne smemo dvomiti, da nemčurji ne bodo prej mirovali, dokler ne bo poslednja branjevka v Ljubljani „Tagblatt" puštabirala in dokler ne bo poslednji fakin v Trstu pesmi „Wacht am Rhein" žvižgal! Zato naj ved6 Celovški nemčurji in vsi drugi, ki ž njimi simpatizirajo, da njihovo postopanje nasproti našemu rojaku g. Rosbaherju smatramo za sramoto vsem Slovencem v obraz vrženo, in da je ne zabimo v trdni zavesti, da — Bismarkov vrč nosi vodo le tako dolgo, da se mu uho odbije!
V Gorici 22. maja. — Vroče je že; škoda le, da zemlja ni še povsod premočena. Sicer pa polje kaj lepo kaže, sosebno tudi grozdja se je obilno zarodilo. Prve Češnje imamo letos dobre 3 tedne pozneje, ko druga leta. Pretekle praznike so jih nekteri namesti cvetlic v rokah nosili, pa še blede in sraraožljive. — Naše mesto se širi, ljudi je zmeraj več — vode pa čedalje manj. „Voda" je že dalj časa stalno vprašanje v Gorici. Da je je treba, v tem so z občinstvom vred tudi mestni očetje edinih misel. Ali — odkod napeljati jo — tu se misli cepijo. Varčna stranka bi hotela napraviti vodotok iz Soče, ali pa sedanji Ritterjev prevzeti; „napredujoča" stranka pa ima že nekaj let drug namen in načrt. Pod Sv. Goro nad Kanalsko cesto (proti severju od Gorice) je namreč nek izvirek „Mrzlek". Studenec sam pa se zdi gospodom prenizek. Dali so tedaj po strokovnjakih (po abeRichardu in geologu Taramelli-u) hrib preiskati ter sta neki ta 2 izvedenca našla, da voda, ki po Mrzleku izvira, v gori veliko više teče in čez slape doli pada. Zdaj neka družba 60 sežnjev nad površjem Soče koplje in vode išče. Ce se kopačem res posreči, v taki ali še veči višini vode zaslediti — potem bo celo lahko spraviti jo v mesto in še dalje. — Gosp. Vodopivčev zemljevid Goriške dežele je ravnokar dovršen. Deželni odbor bo iztise razpošiljal šolam in županijam.
Iz Orehka na Notranjskem 23. maja. {Jama zahvala.)
Tudi tukajšnja podobčina je dobila lepo pomoč (100 fl.) za napravo vodnjaka (kali) za živino, brez katere bi si nikakor za živino silno potrebnega vodnjaka ne bila mogla narediti. Res, da bi se z 100 gold. vodnjak, katerega obseg znaša 46 met. in središče meri 2.5 met. globokosti, ne mogel napraviti, al zdatna podpora, katero je subvencijski odbor si. kmetijske družbe lani na
prošnjo tukajšnje podobčine podeliti blagovolil, je občane tako osrčila , da so se z veseljem jako koristnega dela poprijeli. Ko pa je le še malo manjkalo, da tu bil vodnjak izgotovljen, je prišla neki dan meseca maja velika ploha, ki je še ne popolnoma dodelani vodnjak tako z vodo napolnila, da se je moralo delo popustiti in tako se je vodnjak še le zdaj dodelal, v katerem tudi v največi suši vode za živino primanjkalo ne bo. Zato se za podeljeno podporo tukajšnje podžupanstvo prav lepo si. subvencijskemu odboruv zahvaljuje.
Anton Ca n čula, župan. Iz Preserja 23. maja. (Javno se zahvaljuje podpisani) si. subvencijskemu odboru c. k. kmetijske družbe za podeljeno mu ovco in ovna zares hvale vrednega Trbiškega plemena. Zatega del podpisani želi, da bi zamogel si. odbor kmetijske družbe vsim prositeljem v tej reči vstreči, in navdušeno kličem: Bog blagoslovi delovanje kmetijske družbe na pomoč kmetijstvu in narodu slovenskemu!                    Janez Kovač, kmet.
Iz Dola 20. maja. — Da zvedo dragi bralci „Novic", kako da smo pri nas bogati, jim priobčim sledeče: Bilo je pred kakima dvema letoma, ko so „Novice" prinesle veselo oznanilo, naj se vse tiste občine oglasijo, katero . trpijo pomanjkanja vodebodi-si ljudje ali živina, s svojimi prošnjami   pri si.   c. kr. kmetijski   družbi v Ljubljani.   Ko jaz to berem, brž mi pride na misel, da male kje bi utegnila živina vode toliko stradati ko ravno pri nas na Duleh in Lazih.    Zato sem vprašal župana,   ali bi ne bil zoper to,   da  napravimo  prošnjo.    On je bil zadovoljen, in naredila se je prošnja z županovim podpisom.    Prvo leto   ni   bila vslišana prošnja,   ker  se je bilo preveč druzih  krajev  oglasilo ;   al vslišana je bila drugi pot na moje veliko zadovoljstvo.  Ko pa so dobili od dražbe  kmetijske pogoje,   pod  katerimi   da  se  bo I denar delil  in   da  se mora kal v dobrem stanu zdrže-I vati, je  naše občinske može strah prevzel.    Svetovalec F. S., misleč v kratkem župan postati,   se  je   kar odločno izrazil, da županija se n e b o v to zavezvala, da j bi morala  skrbeti   za  vedni obstanek vode vjkalu.    In žalibog, dobri namen moj je na cedilu ostal. Zupan, ko je videl upor  nekaterih Dulanov in Lažanov zoper napravo kali,  je rekel,   da on se  ne  podpiše,   če se ne bodo vsi  drugi  možje iz Dula in Laz podpisali in zaj vezali.    Jaz sem jim   bil   razkladal,   da   to  ni nikakor« težka zaveza, da,   če delamo,  le sebi delamo,   da, če bomo popravljali,  bomo sebi popravljali itd.    Naposled sem se celo zavezal, da jaz obresti od denarja plačani, ako delo ne bo dobro narejeno, in da za vse hočem jaz odgovoren biti, za vse jaz skrbeti, kar bo treba.   In na to so res bili po večem zadovoljni; tudi z gospodarjem, na čegar svetu smo mislili kal delati,  sem govoril;   iz-prva bil je voljan,  al naposled se je spreobrnil,   in ko ni mogel drugače svoje besede požreti, je rekel, da ne pusti drugače delati,   da   ga z 200 gold. odškodovamo. V tacih okoliščinah ni mi kazalo druzega, kakor občinskim možem dati  že  prejetih  50 gold. nazaj in obresti od tega  časa plačati.    In  to   sem   tudi   pošteno   storik Dobra reč pa je konec vzela,  menda najbolj zato,   da bi nobeden drug kaj  koristnega  ne storil,  če sami nic ne delajo.                                        Janez Borštnik.
Iz Borovnice 20. maja. J. B. — Komur se krivica godi, se sme braniti, zato naj dovolijo „Novice" prostorček za brambo proti zadnjemu dopisu iz B. *) ~-" Kako morete, gospodine dopisnik, reči, da nista omenjene poti popravljala le zato, da bi vaju ljudje hvalihf I mar niste sami tega rekli? Pa vsaj to tudi ni greh; I jaz bi le rad vedel, ali je star Kranjec ali mlad Nemec   I
*) S tem naj je sklenjeno pričkanje, zato pravimo: ^lt   I vam bodi!"                                                               Vred.      j
178
t jj potomerec,   ki je na B.   postajo pot umeril in na komaj 20 sežnjev  visokosti  naredil 5 ovinkov?    Da bi
G bilo pa kaj tacega pri kaki občinski seji sklenilo, ni res, kar že to pričuje, da so se še odborniku delu uprli; vsaj se menda še spominjate, da ste M. Mazija po $v°)i mogočnosti na 5 gold. kazni obsodili, ker se je branil dalavca dati. — Kako pač morete reči, da sem jaZ tihotapsko žolž razlival, ako niste pozabili, kaj gte še komaj pred letom pisali? Da sem v bralno društvo vpisan, je istina, al kako smete trditi, da smo vsi drugi nepošteni, le vidva zadnjič omenjena sta poštena, enako Lotu in njegovi družini v stari zavezi! Zdaj še \e vem, iz kakošnega namena ste patrolirali okoli Ver-pičeve hiše na večer sv. Štefana, ko smo imeli obravnavo zarad spremenitve časnikov itd. in sta bila tudi prečastita gosp. župnik in g. kaplan nazoča. — Vprašam Vas dalje : ah je to lepo, če svoj žolč razlivate nad tem, če se gre kdo kaj koristnega po svetu učit, kar domd ne znamo? Gosp. M. se je na Moravskem v predivstvu dobro izuril, česar bi se bili že tudi lahko prepričali, kov bi Vam bilo mar za narodni razvoj in napredek. — Ce tudi še to pišete, da želim na županijski prestol zlesti, merite to le zgolj po sebi, vsaj &te že pred 2 letoma izustili se, da Borovničanje že U že 5akajo dne Vašega županovanja ko duše v vicah sitega raja! Kar ste čenčali o mrhovini in o volku, ai vredno odgovora; spominjam se tu le besed sv. pisma, ki pravijo: bojte se volkov, ki v ovčjem kožuhu okoli vas hodijo!    To je moja zadnja beseda.
Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 18. maja.) V smislu sklepa letošnjega deželnega zbora zarad naprave nove norišnice se je sklenilo, da se popraša vodstvo deželnih dobrodelnih naprav in c. k. deželni šolski svet za mnenje, ali bi bilo poslopje deželne posilne delal niče pripravno, da bi se prenaredilo v norišnico. — Vodstvu deželne sadje in vinorejske šole na Slapu se je dovolilo, da napravi z učenci te šole izlet na Goriško na ogled izglednih vinogradov, svilorejstva, in kmetijske šole v (iorci. — Občinama Ko s tel in Ra-denice se naroča, da pošljete nadrobne izkaze stroškov za vojaške straže na hrvaški meji proti živinski kugi. — Namesto ranjcega dr. Coste je bil dr Val. Z ar ni k v deželni šolski svet izvoljen. — Deželni odbor je pritrdil, da se učiteljska služba v Belicerkvi odda Janezu Gantarju, — služba nadučitelja v Semiču sedanjemu provizornemu učitelju Janezu Šilerju, in nova učiteljska služba v Rudniku Sim. Punčahu, sedanjemu učitelju v Šent Vidu pri Zatični. — V smislu dotičnega [sklepa letošnjega deželnega zbora se deželni odbor obrne na v&č velikoposestnikov na Dolenskem, da ogledajo Smolovo posestvo Grm pri Novomestu in posestvo Rako in potem poročajo o veči ali manjši pripravnosti teh posestev za napravo kmetijske šole. —
— (Iz seje mestnega odbora 21. maja.) „3)te fdjonett Sage t>on SIranjitec finb fcoriiber, L>err (Sottege" — je iz seje grede 21. dne t. m. gemeinderat Mahr tožil gemeinde-ratu Habitu — „trio nnr fo gemihfyltd) oben jufammengefeffen Sineš ©tnneS (SineS JperjenS; jefct iffS au8 mit unferer fd)onen beutfdjen (Sinljett; fittb fdjon roteber fca fo eitt ^aar t>er= teufelte <8(ot>enen!" — Kaj neki pa je biio danes n* „ro tovžu" — sem si mislil, ko slišim tako bridko javkanje 7*" pa kmalu zvem, da zavoljo ub »zega slovenskega Jszika je bil hud prepir, ki se že več let ni slišal v jftestnern zboru, katerega bi sam Bismark lahko pobelil, da zastavo nemško jako visoko nosi na zemlji slovenski, pot jej pripravljajo do Adrije.     Pa naj zdaj
>ovemo, kaj se je tako hudega godilo 21. maja na „ro-
Itovžu«. Odbornik dr. Schaffer, znan nemcur, ves razkačen, da je deželni zbor unidan ukrenil postavo, P°  kateri   bi   vendar jezik slovenski   zopet   dobil
košček veljave v Ljubljanski realki,  je  predlog pri-tiral v zbornico: naj  se nemudoma prošnja izroči ministrstvu nauka, da se ne potrdi v  12. seji deželnega*, zbora sklenjena postava. Podpiral je dr. Schaffer svojU predlog z navadnimi frazami in zvijačami, ki se razgla--sajo vsikdar, kedar narodnjaki zahtevajo pravico deželnemu  jeziku;   z   zvijačami  —   pravimo — kajti   oni glasoviti §.  19 sučejo zmirom  le nemščini  na dobro, češ, da se nihče ne sme siliti k učenju deželnega (slovenskega) jezika,   Slovenci   pa da se smejo si-, liti k učenju nemščine! — on starišem prilastuje' pravico določevati narodnost svojih otrok, ne pa naravnemu pravu rojstva,  kajti uno odpira renega-tl tom široka vrata nemščini,   da,   če prav je otroka oče bil   trd   Slovan   in   ga  je   rodila  Slovanka,   vendar je-sinek Nemec, če oče nemčur reče,   da j e Nemec, in oproščen je slovenščine! Take in enake otrobe je vezal dr. Schaffer in vrh tega še dodal to, da se nikjer ni -praktična potreba pokazala, da bi se v realki moral'3 učiti jezik slovenski.    Konečno je rekel: čeravno se ni * bati,   da bi sedanje ministerstvo   ($tdfcfy   fccm   unferetn ^ gletfdje) nasvetovalo cesarju potrditev te postave, vendar ne smemo molčati „dem geplanten Ueberfalle ge--geniiber!"   In mnogi „mestni očetje",  ki nobenega, niti nemškega, niti slovenskega jezika pravilno ne znajo, so prikimovali Dolfovi   modrosti,   odbornik   Dežman   pa mu je se posebno prikladai po svoji večletni  znani navadi, iz deželnega zbora, in nič novega povedati vedel; predsednik kupčijske zbornice   Dre o pa  jo   je zagazil v svoji jezikoslovni učenosti celo tako daleč, da je vpe- j Ijanje slovenščine   v  realko   prokiamiral za „veliko ne- i srečo"!    C j Bismark to zve, pošlje mu gotovo red črnega orla 1. vrste.                                                                 3 Le dva narodna odbornika sta se ustavila navede- * nim frazam in zvijačam — se ve, da sta v takem zboru le bob v  steno   metala,   vendar   njuna ugovora tehtata, pred treznim svetom več nego vse pleve nemčurske. — Dr. Karol Bleivveis je med drugim rekel, da se prav nič ne čudi v tej zbornici dr. SchafFerjevemu predlogu, da pa se temu čudi,   da je on se drznil govoriti o nekem „geplanten Ue&erfaH ter Lanbe$ttertretimg", ki je vendar D sam „emen Ueberfaft" danes s svojim predlogom naredil na nas.    Ce   pride   kje   drugod   v nemško   realko kak učenec,   bodi-si Italijan,  Hrvat ali Magjar, ne prašajo ga:  je li se hoče nemški učiti ali ne,  ampak mora se; pri nas pa se celo domači dijaki z mnogimi pretve- -zami odgovarjajo   od   nauka   slovenščine   ali   pa   se za ' Nemce prekrščajo; ugovori, da jezik slovenski ni zrno- • žen za   učenje  realnih   naukov,   je presmešen   iz ust stranke,   ki razen enega ali dveh niti slovenski ne zna niti literature slovenske ne pozna; v ljudske šole pa- j hate jezik slovenski;   kedar pa tam zanj gre,  ga tudi ondi   spodrivate   z   vso   silo.    Ce g. Dežman ne more j razumeti,   čemu in kako da bi se slovenski jezik celih 7 let v realki učil,   je   pač pri tem popolnoma pozabil to,   da   se na gimnaziji tudi   nemški  dijaki   morejo   še celih 8 let nemški jezik učiti.    Vse orožje   tedaj,   ki ga, gospodje vi, obračate proti nam,  se samo po sebi obrača kot pušica na vas nazaj.    Jaz bodem tedaj glasoval zoper  predlog dr. Schafferja.   —   Odbornik Po> točni k se sklada popolnoma   s tem,   kar je   dr.  Bleivveis omenil iz humanističnega stališča zoper Schaf-ferjev predlog,   pa ga hoče še   pretresti iz reaiistič* nega stališča.    Dr.   Schaffer je  trdil,   da  ni   nika-koršne   praktične   koristi    ukvarjati   se   z   učenjem slov. jezika, namesti da bi se dijaki v teh urah učili raji tehničnih predmetov „Fachgegenstande".   Jaz pa trdim in to lahko dokažem, da učenje slovanskih jezikov   sploh   in  še posebno pri nas   v Avstriji ni ne nepraktično,   marveč  jo   prav   prav  praktično.
179
Menda ni samo moja, temuč vseh nas živo vroča želja, jla se kmalu naša viša realka prestvari v v i so te kljuko. To moramo želeti ne samo na korist našega glavnega mesta, temuč na korist vsega slovenskega na ^cda pa tudi vseh Avstrijskih južnih Slovanov, ki ni-pjer še nimajo više tehnike; vsi morajo dozdaj romati na nemško tehniko v Gradec. Korist više tehnike v Ljubljani, na kateri bi se poleg slovenščine učila tudi jae druga slovanska narečja, bila bi za ves jugoslovanski ]iel Avstrije očitna kot beli dan. Ozrite se le na ogromno število 1000 izučenih tehnikov, ki so večidel zato brez Llužbe in kruha, ker znajo le nemški jezik, tedaj ne jsposobni za službe ne v Galiciji ne na Ogerskem , ne pa Hrvaškem, Slavoniji in Dalmaciji, pa še pri Turških železnicah ne. V šoli se shaja z nemškim je-jzikom, a druga je, ko tehnik zapusti šolo in si kruha jišče po deželah, v katerih se govorijo drugi jeziki. JLahko bi Vam imenoval tehnike, ki so se v Levovu in iKrakovem izučili samo na podlagi Poljskega jezika, pa .imajo zdaj ne samo v Galiciji, ampak skor po vsem jsvetu službe in pa tudi v Dunajskem ministerstvu. Znanje jezikov, in posebno znanje slovanskih jezikov je dandanes poleg tehnične vednosti preživa potreba, da bi jo prezreti mogel, kdor vidi, da zunaj Nemčije je veliko in še več slovanskega sveta. Tudi jaz bom tedaj glasoval  zoper predlog dr. Schafferjev.
In glasovali so veliki in mali nemčurji za Schafferjev predlog, kije bil obveljave že asekuriran, predno je prilazil v zbornico mestno.
—  (Predsednik čebelarskega društva baron Roschiltz) se je v občnem zboru nekako hudoval nad družbo kmetijsko, češ, da ona utegne kriva biti, da ministerstvo kmetijstva ni čebelarskemu društvu dalo naprošene podpore. Mi zamoremo gospoda predsednika zagotoviti, da je krivo sodil, česar se on in vsak ud čebelarskega društva lahko iz korespondencije med rninisterstvom in kmetijsko družbo prepriča.
—   (Baron Cirheimb) je dobil Lambergerjev kano-nikat po umrlem Zavašniku.
—  (V poslednjem obenem zboru Matice slov.) so bili vsi od „Novic" in „Slovenca" priporočani za odbornike izvoljeni. „Slov. Nar." je nezmožnost, predreti s svojimi kandidati, zakrival s tem, da mladoslovenska stranka se ne udeleži volitve; al vsak ve, da za tem izgovorom je toliko resnice, kolikor za znanim izgovorom lesice, katera, ko ni mogla doseči grozdja, je rekla, da ne mara zanj, ker je kislo. Danes popoldne ob 5. uri ima odbor sejo, v kateri se na novo volijo predsednik, podpredsednika, blagajnik, tajuik in odseki.
—   {Banka Slovenija) ima 31. t. m. 3. redni občni zbor. Upati je, da se veliko delničarjev zbora vdeleži, zasliši poročilo o reorganizaciji domačega zavoda in da se posebno na domačih tleh vtrdi!
—  Nesrečne vratne bolezni „difteritis" imenovane, pa tudi k6z še ni konca pri nas. Zakaj in odkod? nihče ne ugane. To pa le spet priča, da je na svetu veliko dogodeb, ki presegajo horizont človeške modrosti.
—   (Prve češnje) so Vipavke v Ljubljano prinesle prvikrat v nedeljo 23. dne t. m. — tedaj nekoliko dni kasneje ko večidel druga leta.
—   (Čitalnica Ljubljanska) napravi „besedo" 12. junija, če pa bi ta dan vreme neugodno bilo, 13. junija.
—  (Pobirki iz Časnikov.) „Slov. Narodu" ni bilo všeč grajanje njegovih dveh ljubčekov dr. Zamika in Grassellija, ker sta na dr. Schreveve grde besede kot proglašena govornika „Narodova" molčala. Zato je zgrabil „Slovenca" in „Novice" ali marveč ne ta lista, ampak g. J. Aiešovca,  čes,  da on je edini,
ki  nad mladoslovenskimi  poslanci   v   teh   listih  „laja" Čudno, Namesto da bi „Nar." vso svojo kislino in razsa-jevalno moč razlil na dr. Schreva, se zakadi v tretjo pr j vsem tem čisto nedolžno osebo g. J. Aiešovca, in kako! Po navadi starih bab, ktere, zviecejo vse na dan,  kar so kedaj slišale, ne prašaje, je li resnično ali ne.   Veiv dar g. Alešovec ni mož, ki bi omolknil na „Narodovo" natolcevanje, zato se je obrnil do vredništva „Slovenca" katero  mu daje v 60.   št.   25. t. m. sledeče spričevalo : „Narod" je   očital gosp. Alešovcu v prav drvarskem napadu njegove osebe, da v „Slov." in „Novicah" laja nad „Narodovei",   vredništvu   „Naroda" pa pošilja napade   na   duhovščino.    Ker   bi   po   tem   občinstvo lahko mislilo, da je res, kar „Narod" trdi, in bi na g. Aiešovca lahko letel nekak sum, objavimo tu, da nam je dobro znano ono, na kar „Narod" opira svoje natolcevanje , a da mi g. Alešovcu nimamo čisto nič očitati. To omenimo ob kratkem, ker daljšega odgovora se nam „Narodov" napad vreden ne zdi.            Vred. „Slov."
Temu, kar je tu izrečeno, pritrdimo radovoijno tudi mi, obžalovaje, da „Narod1' namesto greha, ki ga stori kdo izmed njegove stranke, tako rad napade tistega, o kterem misli, daje ta greh objavil ali grajal. Se vč, grehi „Narodovcev" se ne smejo grajati, sicer je ogenj v sti'ehi. — Slovensko občinstvo pa potem zopet lahko sodi, koliko je „Narodu" za ohranjenje domačega miru, zarad kterega smo se mi toliko premagovali. Gospoda Aiešovca nam pa, mislimo, ni treba braniti takega su* mničenja, saj nam njegov „Brencelj" popolnoma razodeva, kaj on dela in misli.
180