KRONIKA
Konec počitnic — gostejši promet
Šolske počitnice so že mimo, vsi se vračajo na ddo v šole in v kraje bivanja. V tem času je bilo z našega območja odsotnih preccj Ijudi in tako je temu pri-merno bil manjši promet naniših cestah. V počitniškem obdobju, poselmo ju-lija meseca, je bilo več nezgod, ki pa so v večini bile z lahlrimi telesntmi poškod-bami. V prometnih nezgodah je bilo udeleženOi tudi nekaj otrok, vendar ni bilo telesnih poškpdb, mater ialna škoda pa je minimalna. Kljub (e-r.u lahko vidimo, da nas naši otroci preveč ne ubogajo glede promelnih nasvetov ali pa jim kol starši vse preveč popuščamo, tako da s svojim vedenjem v promctu ogrožajo sebe in druge. Sedaj, ko je počitniško vzdušje na višku oz. ga še otroci niso po-zabili, moramo od otrok in samih sebe zahtevati največjo mo/no mero pro-meJne discipline. Vsako leto so pri nas najbolj promctno crna meseca septem-ber in oktober ter konec avgusta in začetek novembra. V tem času smo kot prometni udeleženci obremenjeni z ra/nimi obve/nostmi, ki pa občutno zmanjšujejo spremljanje razmer med gibanjem v prometu.
Lahko rečetno, da smo na področju prometne vzgoje in primernega vedenja v prometu dosegii viden napredek, vendar lafako še vcč prispevamo, saj nas to tako malo stane.
OBVOZ SKOZI GROSUPLJE
V času dopustov se je na tnagi-stralni cesti Ljubljana—Zagreb zgo-dilo tudi več prometnih nezgod, ki so terjale poleg materialne škode in telesnih poškodb še tri življenja. Ob tem naj povemo še to, da je med re-ševanjem hujših prometnih nezgod bil promet preusmerjen po regio-nalni cesti Škofljica—Krka in v tem so se pokazale določene hibe sploh glede stanja in opremljenosti naših regionalnih cest, ki praktično za daljši čas sploh niso — ali z velikimi težavami   —   mogoče   za   promet.
Tako smo v Grosupljem bili priča dveh prometnih zagat in to samo zaradi malomarnosti enih in objest-nosti drugih, zaradi prometnega znaka — kažipota, ki po rekonstruk-ciji Adamičeve ceste ni bil ustrezno pritrjen in zaradi česar ga nekateri mimoidoči objestneži obračajo tako, da ne služi svojemu namenu. Gre namreč za kažipot v križišču Adami-čeve in Ljubljanske ceste na Grosup-Ijem (pri Rozmanu), ki kaže smer Žagreb. Lahko si samo mislimo, kakšne težave so imeli tujci in ostali, posebno vozniki velikih tovornja-kov, preden so našli pravo pot in se lahko obrnili. Vsi ti so zaradi tako obrnjenega znaka potem peljali mimo križišča in se nato po ugotov-Ijeni zgrešeni poti reševali kakor so se pač znali.
SPORI V VASEH
Za dolgo vroče, včasih tudi za
nevzdržno poletje, so poskrbeli ne-kateri krajani v Temeniški dolini, ki namesto, da bi težave reševali skup-no, jih še stopnjujejo, sčemer je tudi zamera vsak dan večja. Za reševanje težav so prizadete strani pritegnile vse mogoče družbene subjekte in po-sameznike in po sedanji oceni se ta proces ne bo končal v bližnji prihod-nosti. Tudi v tem primeru bo veljal stari ljudski rek, da če se sprti strani ne poravnata, bo v vsej zadevi imel korist nekdo tretji, sovraštvo med tvjima pa bo ostalo.
Podoben primer je tudi v vasi Vino. Majhna, idilična in donedavno mirna vasica, je postala točka obi-skov raznih inšpekcij, oglednikov in drugih strokovnjakov, da bi dognali resnico. Tako kot pri Temenici, je tudi tukaj morala velikokrat posre-dovati milica, ki pa v takšnih prime-rih kaj dosti ne pomaga, saj so to-• vrstne zadeve v glavnem pregonljive le na zasebno tožbo. Miličniki samo ugotavljajo, kakšno stanje je na kraju in potem to posredujejo pri-stojnim organom (sodišču, inšpekcij-skim službam, socialnemu skrbstvu itd.) poročila in na zahtevo pristojnih organov opiavljajo asistenco na spornih krajih. Ker pa se skoraj noben spor ne rešuje mirno in sprti strani med »dokazovanjem« vpijeta, se nespodobno vedeta ali celo prete-pata, pa miličniki zoper kršitelje po-dajo prijavo sodniku za piekrške, ki pa sploh ne vpliva na izhod sporne zadeve.
Vsem tistim, ki se trenutno prepi-rajo in tistim, ki se mogoče še mislijo in hočejo dokazovati svoj prav, naj pri reševanju teh zadev prevlada člo-večnost. razum in zavest, da nam naj-blizji sosed mora biti prijatelj in enako tni njemu. Tako bomo prihra-nili čas in denar ter bomo mirno spali.
ZBJL KOLESARKO
28. 7. 1984, v večernih urah, sc je S. Božidar naveličal obiskovanja lo-kalov po Grosupljem in &e je s svojo stoenko odpravil na kegljišče k Glin-šku v Smarje Sap. Pri tovarni Black — Decker je dohitel kolesarko Ma-rijo Žvegla, ki se je vračala z dela. Zaradi neprimerne hitrosti, vožnje po desni bankini in alkoholiziranosti, je s svojim vozilom zadel kolesarko, katero je vrglo preko strehe v ob-cestni jarek, sam pa se je ustavil šele po 120 metrih. Žveglovo so z vo-zTlom prve pomoči prepeljali v Kli* nični center, kjerso ji ugotovili hude poškodbe, zoper S. B. pa je podana ovadba Temeljnemu javnemu tožil-stvu.
PRETEPEL OČETA                      *
24. julija so miličniki morali inter-venirati pri družini na Spodnjetn Blatu 9, kjer je zaradi družinskih sporov prišlo do prepira zaradi česar je A. Janez večkrat udaril očeta. To so mu preprečili miličniki s tem, da so ga odpeljali na hladno in ga še prija-vili sodniku za prekrške.
PRIDRŽAN DO IZTREZNITVE Do iztreznitve je moral v pridrža-nju prestati J. STRNAD iz Grosup-Ijega, ker ni upošteval odredbe mi-ličnikov, da ne sme več voziti avto-mbbila, ker je pri njem ugotovljena alkoholiziranost. Imenovani je bii po prepovedi dobljen na vožnji in nato samo opozorjen, da preneha s krši-tvijo. Ker obljube ni držal, ga je pa-trola prometne milice iz Lj«bljane dobila na vožnji že tretjič in je kaza-lo, da bo delal prektške še naprej in tako ogrožal sebe in ostale udele-žence v prometu. Zaradi tega je pri-držan, ker mislimo, da bo Strnada v bodoče spametovalo, da ne bo šet za volan pod vplivom alkohola, še manj pa, da ne bi upošteval odredbe milič-nikov. VOŽNJA PO SREDINI CESTE
Zaradi vožnje po sredini vozišča je 18. julija v naselju Vel. Račna pov-zročil prometno nezgodo S. Dobra-vec iz Cušperka, ko se je peljal proti Grosupljem. Med vožnjo se je zaletcl v nasproti vozeči kombi, s katerim se je voznik Andrej škantelj iz Vidma umaknil v desno, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Dobravec je v nez-godi bil hudo telesno poškodovan, svoje vozilo je popolnoma uničil. Na kombiju pa je nastala škoda okoli 100.000 din. Voznik in nekateri pot-niki v kombiju pa so zadobiii le sledi poškodb tn odrgnine.