Poštnina plačana v gotovini
Posamezna Številka 3 dla
GLASILO OSVOBODILNE FRON TE OKRAJA TRBOVLJE
TRBOVLJE, 9. junija 1950.	___________ Štev 23.
Lelo Ul.
Ob 26. obletnici velikih dogodkov v Trbovljah
Počasiiii so ivive Ocfuvte
1.	junija je minilo 26 let, ko so padle Prve žrtve kapitalističnega pohlepa in napuha. Padle so v Trbovljah, središču naizavednejšega proletariata in ustvarile lik pravega revolucionar, ja in borca proti razrednemu izkoriščanju, borca za srečno, socialistično prihodnost. Prižgale so platnen mržnje V srcih zavednega delovnega ljudstva Pa s proti kapitalističnim izkoriščevalcem in tedanji reakcionarni oblasti.
domači fašisti pod firmo O RJI NE z razvitjem zastave prišli izzivat delovnega človeka v Trbovljah. Mnogim so še v živem spominu dogodki tega dne, ko je tekla nedolžna kri ob divjanju zverinskih Orjunašev. Padlo je takrat 5 delavcev. 40 pa jih je bilo ranjenih. Med mrtvimi ruuarji so bili 24 letni j Fric Albin, 36 letni Zupanc Jože, 60l ietni Ocepek Jakob in 68 letni Rozina .Ivan, medtem ko so 22-letnega Fran-
nam zlasti danes prvi svetilnik na naši po*i v socializem, nepozaben pa bo ostal še posebej Fakin Franc, k: je prvi občutil razjarjenost in zverin-st\o izkoriščevalskega razreda jn bku. si! vso trdoto brezkompromisne razredne borbe.
Na predvečer 1. junija te Zveza borcev NOV v Trbovljah v počastitev teh žrtev priredila žalno komemoracijo, ki so se je udeležili zastopniki oblasti, Par*ije, družbenih organizacij iti številno prebivalstvo. Ob 20. uri je krenil sprevod z državno zas avo in godbo na čelu izpred zgodovinskega Rudarskega doma. Za godbo so se pomikali prapori družbenih organizacij, za njimi pa so mladinci nosili vence Za njimi je stopa) kot častna straža oddelek N M in za temi četa mladincev pred vojaške vzgoje, delavski teh nikum in rudarska šola, zastopniki ob. lasti in orgarozacij ter številno prebivalstvo iz Trbovelj ter deloma iz Hrastnika in Zagorja.
Sprevod se je ustavil najprej pred Povšetmo hišo, kjer se je pred 26 leti razvil boj. Položili so venec in prižgali žaro, godba pa je zaigrala ..aiostinko »Žrtvam«, nakar je sipre-, vod odšel proti kamnolomu, kjer je j bi! justi/ielrsn Fakin Franc. Zagoreli
t hrane Fakin, umorjen 1. Junija 1924
ki je' utrjevala brezpravnost delavskega razreda in s svojim pravnim redom ščitila ia podpihovala brezvestnost kapitalističnega razreda in nje. govih političnih eksponentov.
1. .junija 1924 je bilo, ko so tedanji
ca Fakina po zverinskem mučenju odvedli v kamnolom in ga tam ustrelili, hkrati pa zažgali še Rudarski dom.
Nepozabni so ti dogodki za Trboveljčane. nepozabne so za nas te prve žrtve kapitalističnega nasilja, ki so
i sta dve žari, zastopnik Zveze borcev I je položil venec na mesto, kjer je pa-( del Fakin, g viba pa ie zaigrala Internacionalo. Nato je spregovoril tov. GTuliŽUl Ivah ip v kratkem, pa -učinkovitem govoru poudari] pomen svečanosti in podčrtal potrebo, da se spominjamo onih, ki so šli prvi trnjevo pot borbe za svobodo in srečno življenje. Pevski zbor Zarja je odpel dve pesmi, častna straža NM pa je počastila spomin pokojnega F. V ta in ostalih žrtev s trikratno salvo, nakar je sprevod odšel na pokopališče, kjer so te žrtve pokopane. Godba je po novno ob prižganih žarah zaigrala »Žrtvam*, nakar smo se razšli v zavesti, da strto se oddolžili spominu prvih žrtev, ki so nam vprav danes, ko se proti naši energični usmeritvi v socialistično prihodnost valijo na nas potoki blata z vzhoda in zahoda, š? posebno dra^e in nam v ponos in dokaz pravega, požrtvovalnega in iskre, nega internacionalizroa. Slava jim!
bolnih. Pa tudi odkupne razmere »o se v nekaterih predelih poslabšale iu odkopi piso dalj pričakuj ane količine prestroga. Del odkupnega moštva ni dosege) planiranega učinka. Izpad produkcije je nekoliko ublažilo tekmovanje, ki ga je v počastitev rojstnega dne maršalu Tita napovedala brigada št. 40 vsem proizvodnim brigadam v ' rudnik ug To tekmovanje je trajalo od 25. maja do 31. nvaja. V, tekmovanju za najboljšo storitev so se odlikovale brigade št. 40 v Kisovcu, št. 143 v Kobre dež u m št. 21T v Pod-stram.
V juniju bo treba izvršiti polletni plan proizvodnje. Delovni kolektiv se te naloge dobro zaveda ter bo vložil vse sile, da izvrši na proizvodnih konferencah prevzete obveznosti. Ze v prvih dneh junija so se v primeri z majem povečale odkojune storitve za 5 storitve na pripravi v premogu za 2 •/•, jamska storitev za 6 *» in. rudniška storitev za 3 V«. Kljub težko-čant v preskrbi, ki jih je trenutno povzročilo nepopolno funkcioniranje oskrbne mreže, so zagorski rudarji odločeni, da bodo kaikor vsako leto, tudi letos častno izpolnili polletni plan proizvodnje in se uvrstili med prve kolektive, ki bodo plan dosegli.
Nova direkcija v Trbovljah
7. odločbo ministrstva za gradnje LRS se je v smislu reorganizacije naših gospodarskih podjetij ustanovila v Trbovljah nova direkcija in sicer; Direkcija industrije cementa in apna • ob Savi, Trbovlje. K tej direkciji so priključeni obrati: Cementarna Trbovlje, Apnenice Zidani most. Kresu iška industrija aorta, Kresnice, Apnenice Hrastnik in Izoli! Radeče. Novo podjetje že posluje operativno. Finančno se bodo ta podjetja združila šc la mesec.
Po vseh obratih s« bili sindikalni množični sestanki, partijske in proizvodne konference, kjer so se delavci seznanili s temi spremembami.
Novi direkciji načeluje d »sedanji <1L rekt.»r cementarne v Trbovljah tov. Miklavčič. — Prepričani smo, da ho novo prijetje izpolnilo vse naloge in se uvrstilo med podjetja. ki stalno i c polnjujejo svoje pfene. Novi direkciji želimo »bilo uspeliov!
Proizvodnja premoga zasavskih revirjev v mesecu maiu
Rudnik Tilbovlje je izpolnil Troiz-Vikbk. nalogo v mesecu maju s 100.o* •. Zate.dni obrat je plan prekoračil za 7.P/., prav tako dnevni kop Dobrna -Neža za 22,7‘a in to zaradi ugodnih •"dkopnih in vremenskih prilik, ni pa hsigel izvršiti v minulem mesecu sv je j»nwlukcijske naloge vzhodni obra*. k; odkopava premog ob času pid težavnimi okoliščinami.
Vso pihvalo zaslužijo v proizvod-tkii premoga prostovoljci. Na vzhod Kern obratu je nakopala Ovnikova brigada 251, Kmetičeva pa 223 ton pre-thtrga. Prav tako so na zahodnem ob Kdu nakopali prostovoljci «22 ton, od t * Sli partijska celica 112 in sindikalni pndodpor 12« tun.
Premog se je. v preteki*m mesecu hdkcjpuval prostovoljno tudi na dnev h'I i k * u. Te prostovoljno delo je *'!•> 572 ton. Med prostovoljci so rte-***li na dnevnem kopu rudniška mili rA član*! ir itive rudnika, mladinci ('UD, rudarski vajenci normi raki te
čajniki, rudniški magazin, nadalje člani 01.0 in MLO Trbovlje, sodišče in partijska šola, seveda pa tudi detla v ci dnevnega kopa. Posebno pohvalo je treba izreči članom mestnega odbora, ki so svojp produkcijsko obvezo prekoračili že za 10trčlani sodi šča pa za 50*Tako je bilo v mesecu maju na rudniku Trbovlje prosViVOli no nakopanih 166 vagonov premoge-
Kakor navajamo v drugem članku, rudnik Zagorje kot celota v mesecu maju ni mogel izvršiti svoje proizvodne naloge stoodstotno, pač pa oba obrata tega rudnika Kisovec in K" tredež. Prvi je presegel plan za 2.4’-. drugi pa za 2" •. Pri izpolnitvi plana sta imela v Zagorju težkoče obrata Podstra-na in Sernnik.
V težavnih okoliščinah pridobiva premog rudnik Hrastnik ki tudi ni mogel Izpolniti svoje produkcijske obveze v ma ju v polni meri. zlasti jama Hrastnik, medtem ko je stanje inču škega sektorja Ojstro nekoliko boljše.
sin tl i hn l n t- f/n vltrusfva
Največje ovire pri doseganju planskih nalog naših rudnikov dela. km	.,
sna- ir- tolikokrat naglasi ij. neupr.ivi- , n [trti rt' ruti t-tiku 'Vrbovije
Člani sindikalnega pododbora na upravi rudniku Trbovlje s»> se na le. | točiiji skupščini obvezali, da bodo */
čeno izostajanje od dela. Imamo ne šteto rudarjev, ki z vso zvestobo, z j vso predanostjo izpolnjujejo svoje j
vsakodnevne nelahke panske obvez n \ j^u' 1950 nakopali loki tun premoti.
so pa po naših rudnikih ljudje, ki jim je izvršitev plana - povejmo kar \ delovnih ur odkrito in mimo — deveta - briga.
Piloti tern ljudem, ki nimajo potrebnega in samo ob se+>i razumljivega
članice pa opravile 4U0 prostovoljnih
Tekmovanje za izvršitev te obljube se je pričelo takoj po skupščini. Ve-j lika ra. a mi is' 2:1 dosego obveze ce
čuta dolžnosti do Skupnosti, bo treba -e ,ll>a2iia 'rissti prtlj volitvami v ljfad-po vseh izeledih podvzrti vse os tre j- skl) ^.^čin«, 1>b pra^.:k>i dela 1 »ir
•še prijeme kut doslej. Od skupnosti sme terjati vse z upravičenostjo sa mo tisti, ki jc skupnosti tudi vse dal!
* * *
ja, 9. maja in ob 58. letnici rojstva maršala Tita. Do konca maja so 11 >-kopali v jam i in dnevnem kopu S .1 tune premoga, udarniških ur pa jc bi o opravljenih 1042.
Pri novi stanovanjski zgradbi, ki se gradi poleg poslopja uprave rudnik a je izvršenih 60 udarniških ur. Največ zaslug za delo v produkciji imajo tov. Jelen. Zupančič. AnžeV, Dolinar in Zete resno trudil da bi dospel plam-1 h*™* ki so; nakopali največ ton »n rano mesečno proizvodnjo. Razne tež- vodili agitacijo med ostalimi, koče so ga v tem ovirale. Predvsem j Na upravi rudnika se vrši tudi ruje imel precejšnje število neupravl- ; litični študij, ki se ga udeležuje pobočnih izostankov in visok odstotek | vica sindikalnega članstva.
Zagorski rudarji hočejo, doseči polletni plan proizvodnje
V maju je rudnik Zagorje bil pod, plenom za 2.4*«. Delovni kolektiv se |
Pomen industrijsko rudarskih
šol za dvig rudarstva
Slovenci slove daleč po svetu kot zelo dobri ali celo najboljši rudarji. Ta sloves je upravičen. Naše rudarje najdemo povsod po svetu. V Ameriki
Franciji, Zahodni Nemčiji, Holandiji, Belgiji in drugod. Tudi na jugu naše države, kjer je rudarstvo v razvoju, najdemo Slovence pri delih, kjer je potrebno višje strokovno znanje. Vprašali bi se, od kod la sposobnost Slovencev? Ze v davnih časih se je pri nas mnogo rudarilo in tako se je ta poklic med nam; udomačil.
Nekoč je bilo delo rudarja fizično zelo težko. Delal in polil se je za tuje koristi, da si zasluži majhen kos kruha. V tujini so Slovenca rudarja zelo cenili, vendar le za fizično težko delo. Boljša in lažja mesta so si prhranili za domačine. Vzlec takim okoliščinam so naši ljudje, četudi ne mnogi, prišli vendar do boljših službenih položajev. Pred vojno so se po naših domačih rudnikih zaposlovali samo naši ljudje, vendar za vse nj biio dela in kruha. Odhajati so morali v tujino. Danes je doma dela dovolj za ves naš rudarski naraščaj v okoliških rudnikih in še za doraščajoče iz drugih naših krajev. Dela ni samo za povprečne rudarje, še več ga je za kvalificirane rudarje, ki imajo zadostno teoretično, strokovno šolsko izobrazbo.
Na rudnikih danes ni tako delo kot nekoč. Delo je manj naporno, terja pa seveda več znanja. Danes si ne moremo misliti rudarja brez ustreznega znanja v sam-j rudarski stroki ter brez znanja iz strojeslovja, merjenja in računanja sploh. Kolikor manjši postaja telesni napor, toliko več umskega znanja potrebuje kvalificiran poklicni rudar.
. V rudnikih opravljajo danes naporno kopaško delo stroji. Stroji so različni: žene jih električni tok alj kom-primiran zrak. Stroj, ki mu rečemo »odkopno kladivo«, trga iz zemeljskih skladov koristne rude, rudar pa samo usmerja delovanje stroja. Kazni zase-kovalni stroji sekajo v premogovne sklade globoke zaseke, da zrahljajo hribino. Vrtalni stroji vrlajo strelne luiknje. Nakladalni stroji nalagajo nakopano rudo na transportne trakove. Skratka: vsepovsod se telesno delo nadomešča s stroji. Upravljati pa morejo take stroje le ljudje, ki imajo solidno strokovno znanje.
Nekdaj je mlad in sposoben delavec, ki se je odločil za rudarski poklic, potreboval leta in leta, da se je razvil v kvalificiranega prvega rudarja na delovišču. Prebiti se je moral skozi vse stopnje od dela nižjih vrst, pri katerih ni potrebno posebno znanje, pač pa velik telesni napor, do prvega rudarja al^ celo do strelnega mojstra in sploh d<> vodje delovne skupine pri specialnih rudarskih delih.
V zadnjih 50 letih je mehanizacija rudnikov močno napredovala in se tudi v naših rudnikih razvila do popolnosti. Težko fizično delo je danes nadomeščeno s stroji, primanjkuje pa rudnikom sposobnih rudarjev, ki poznajo svojo stroko temeljito ter znajo ravnati s stroji.
Danes ne moremo prepuščati mladih rudarjev samo praktični vzgoji. Nuditi •jim moramo tudi splošno izobrazbo in teorijo rudarsko tehnične široke. Le tako vzgojeni in strokovno izšolani mladeniči morejo postali res kvalificiranj rudarji in kasneje vodje delovnih skupin pr! raznih tehničnih poslih. Mlademu rudarju hočemo s šolanjem odpreti pot navzgor do višjih ciljev v rudarsko tehnični stroki. Mlad rudar, ki je nadarjen in sposoben, naj ima možnost za nadaljevanje študija, kor nam manjka rudarskih nadzornikov, tehnikov in inženirjev.
Tako pot odpira mlademu človeku Šolanje v industrijski rudarski šoli. V taki šoli se more mladenič, ki je sknn 4al osnovno šolo, po treh letih izobraziti za kvalificiranega rudarja in si odprolj (udi pot za vstop v rudarski tehnikom in poanejr tudi v visoko rudarsko šolo. Tako strokovno izobrazbo
do učenja. Po treh letih šolanja postane poklicni rudar in vodja na delovišču po eni do dveletni praksi.
Naša ljudska oblast je ustanovila v Sloveniji več takih šol, tako v Velenju, Kočevju in Zagorju, Poskrbela je v vsakem pogledu za res dobro umsko in telesno vzgojo. Mladi dijaki stanujejo v higieničnih in vzorno urejeflih internatih, učijo se v učilnicah, opremljenih z vsemi potrebnimi učili, knjigarni in risalnim orodjem. Poskrbljeno je tudi za čim boljšo splošno izobrazbo. Skratka — cilj šolanja v industrijsko rudarski šoli je vzgojiti in izobraziti človeka, ki mu bo v izbranem si poklicu omogočeno, da se uveljavi v polni meri kot kvalificirati delavec, aii pa da se usposobi za nadaljnji študij.
Ko tako ljudska oblast skrbi za posameznika, Id je skončal osnovno ljudsko šolo, je poskrbljeno tudi za naše skupne potrebe. V današnjih, moderno urejenih rudnikih so prepotrebni dobr; strokovni kadri. Naša država je izredno bogata na raznih koristnih rudah. Izkoriščanje tega rudnega bogastva si pa ne moremo uredili brez strokovnjakov, kvalificiranih rudarjev, tehnikov in inženirjev’. Zato vabimo mladino, ki je letos končala osnovno šolanje, da se vpisuje, v Industrijsko rudarske šole.
Mladini kličemo, da je postavljena pred velike naloge! Nadaljuje naj za-
čelo delo izgradnje socialističnega gospodarstva v naši državi. V zadnjih letih smo zacelili rane, iki nam jih je zasekala vojna: obnovili smo naše gospodarstvo ter ga preosnovali in razširili v meje, ki naj našemu človeku omogočijo lepše in srečnejše življenje. Poleg umnega kmetijstva in poljedelstva je ravno rudarstvo tisti činitelj, ki nas lahko pripelje po najkrajši poti do zaželenega, smotra. Zato pozivamo mladino, da se vključi v to vejo našega narodnega gospodarstva, ker nam ne nudi samo najbližje poti do zaželenega cilja, marveč je tudi najdragocenejša osnova gospodarstva v socialistični državi.
Ko bodo te dni starši 14 do 171etnih mladeničev razmišljali o bodočem poklicu svojih otrok, naj pretehtajo tudi možnosti pouka in vzgoje v industrijsko rudarskih šolah. Svojemu otroku naj omgočijo, da se strokovno izobrazijo zn svoj bodoči poklic. Ne bilo bi prav, če bi čakali še nekaj let, da bi se njihov sin telesno usposobil za delo. Ze sedaj naj ga pošljejo v šolo izbrane s; rudarske stroke, da bo tako prišel po telesni zrelosti v svoj poklic tudi z umsko izobrazbo in sposobnostjo. To mu vsestransko olajša delo — z nadaljnjim študijem mu pa utira pot do višjih tehničnih poklicev.
Hudnik Trbovlje tekmuje m predčasno izpolnitev polletnega proizvodnega
plana
Za mesec junij je uprava rudnika Trbovlje za čimvečje prekoračenje mesečnega proizvodnega plana posameznih delovnih partij razpisala nagradno tekmovanje. Iz razpisa povzemamo sledeče podrobnosti:
Za mehanizirana široka Čela je določenih na vsakem obratu 5 denarnih pagrad in sicer:
I. nagr. za najboljši stropnik 4800 din
II. ..................... 4400 „
III........ i,	40f)0
IV. „	„	„	„	3800 ,.
V................. „	3200
Zn priprave je določena najboljši partiji na obratu nagrada 5400 din, prav tako je določena za vzdrževalna dela v jamj najboljši partiji na obratu 5400 din.
Pogoj za dosego nagrade je, da ima partija vse planirane šihle in nobenega neopravičenega izostanka ter da je dosegla svoj mesečni operativni plan 100-odslotno. Ocenjevanje se bo izvršilo na ta način, da se bodo podelile nagrade onim petim delovnim partijam (stopni-kom), ki bodo svoj mesečni prizvodni plan presegle za največji' procent.
Uprava rudnika razpisuje hkrati na vsakem jamskem obratu dve nagradi in sicer prvo nagrado 1200 din in drugo nagrado 800 din za oddelčne nadzornike, ki bodo za največji odstotek prekoračili mesečni produkcijski plan. V kolikor partije ne bodo upošte-
vale vseh varnostnih predpisov, bodo izločene iz nagrajevanja.
Za dnevni kop razpisuje rudnik Trbovlje za delo na ročnem pridobivanju in odkrivanju premoga za patrije, ki bodo za največji odstotek presegle mesečni proizvodni plan,
I- nagrado, 2 po	1100	=	2200	din
II.	„	2	„	1000	=	2000	„
III.	„	2	„	900	=	1800	„
IV.	„	2	„	800	=	1600	„
Vsak nagrajnec bo dobil poleg de
narne nagrade še nakazilo za ustrezno množino okrepčilnih pijač.
Hkrati sporoča uprava rudnika vsem kolektivom, da je Generalna direkcija za premog v Ljubljani razpisala za medrudniško tekmovanje v mesecu juniju dvema najboljšima kolektivoma denarni nagradi v višini 75.000 ozir 50.000 din. Ta denar bo zmagova lec razdelil med najboljše rudarje. Zato poziva uprava rudnika celoten kolektiv no dnevno izpolnjevanje indivi dualnih planov, da tako čim zmagovi teje in predčasno zaključimo s socia lističnim tekmovanjem svoj polletni plan.
Uprava rudnika še pripominja v svo jem nagradnem razpisu, da je proiz vodni plan razviden pri obratovodstvu in da bo dnevno izvrševanje plana raz glašalo obratovodstvo. Ocenitev bo izvršila posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov uprave in sindikata. Nagrade bodo izplačane 10. julija t. 1.
Delo Krajevnega
iiudshega odbora Zagovie
Dne 1. junija t. 1. je bilo v Zagorju III. zasedanje KLO. Navzočih je bilo večina odbornikov. Zasedanja so se udeležili tudi člani množičnih organizacij in tovariši, ki so v tečaju za tajnike KLO. Na dnevnem redu so bili politični in gospodarski reiernti-Zlasti zanimivo je bilo gospodarsko imročilo, iz katerega posnemamo, da se izvršilni odbor KLO resno zalaga za pospeševanje lokalnega gospodarstva. Vsa krajevna podjetja delajo dobre. Pred (kratkim so ustanovili brivsko podjetje in mizarsko delavnico. Ukinjena je el ek trame h »n i č na delavnica, zato je pa ustanovljena clektro-inonlcrsk« in ključavničarska delavni-
labko doseže mlad fant, če ima le voljo ca. Na zasedanju niso razpravljali o
potrebi ustanovitve pralnice, krpalnice, likalnice in čistilnice za obleke, če prav So to podjetja v Zagorju zelo po Irebna. Ta problem zaradi pomanjkanja prostorov še vedno nj rešen, čeravno so ga načli že pred dvema letoma. Mislimo, da zadržki niso tako veliki, da bi se to vprašanje ne moglo rešiti.
Za »Teden matere in otroka« so na pravili pohištvo še za eno otroško re stavracijo, vendar se ta zaradi pomanjkanja ustreznega lokala zaenkrat še ne bo mogla odpreti.
KT.O Zagorje se bo moral bolj po globili v reševanje stanovanjske stiske. To pereče vprašanje silno ovira socialni in kulturni napredek zagorske do line.
Nesmotrno šzkoršsČKSMje delovne sete v apne??!«^*
H raslim k
Pred kratkim so apnenice v i>.ustniku prejele od nekod iz Bosne dva vagona kamenja apnenca brez kakega obvestila, v kakšne svrhe je po ibka namenjena. Tudi uprav i apnenic \ Zb danem mostu ni o teni nič vedela. Na ponovna telefonska poizvedovanja r.a najrazličnejših krajih je končno direkcija dala nalog, naj se to kamenje uporabi za poizkus za žganje živega apna.
To kamenje je moralo torej v peš. Od industrijskega tira apnenic do peči je po ozki slezi okrog 100 m poti. Ni poševne proge ne kaj drugega, -' kamenje so morali torej do peči znositi-Pri tem delu je bilo 6 delavcev. Naprej so zmetali kamenje z vagonov, nato ga pa po odsekih podajalk iz rok roke v hrib. Delo je bilo zamudno in zelo naporno. Nosit] 8 ur po st-mi stezi težko kamenje, nj malenkost.
Sest delavcev je opravljalo to delo 240 ur. Te ure bi podjetje, mu itak zelo primanjkuje delovnih moči, lahko re3 koristno uporabilo za druga nujna deta, oba vagona kamenja pa poslalo apnenicam v Zagorju, kjer bi ga 2 delavca v nekaj urah spravila na odrejeno me-sto. — Prednje zaznamujemo kot opazovalci v upanju, da bodo osnovne operativne edinice v’ prihodnje same storile pravočasno vse potrebno, kajti višjim službenim instancam niso vedno znane podrobne razmere enega in drugega obrata.
Pionirji odreda »Maršalu 'Vita« v Zidanem most it so nasadili SZoOO sončnic
Potrebo po sajenju sončnic so najbolje razumeli pionirji odreda »Maršala Tita« v Zidanem mostu, ki so posadili na šolskem vrtu 3192. na svojih domovih pa 2319 sončnic. Obrobne dele šolskega vrta so pionirji prekopali, navozili drugo zemljo in posadili sončnice. Velike kupe gramoza na šolskem vrtu, ki je ostal tamkaj od izkopa temeljev za novo šolo, so učenci odvozili in pridobili prostor za sajenje te koristne rastline. Prav tako so pionirji na svojih domovih prekopal obrobne dele vrtov ali pa celine in tamkaj posadili sončnice, ki bodo okrepile naš maščobni fond.
Poverjeništvo za prosceto pri 01,0 Trbovlje izreka pionirjem tesa podjetnega odreda vso pohvalo v želji, da bi ostali ti mladinci še v nadalje tako požrtvovalni. Vsi ostali odredi naj si vzamejo te pionirje za zgled! •
Uspelo gostovanje sindikalnega gledališča SKUD »Lojze Hohkraut« v Anhovu
Trboveljsko sindikalno gledališče j« v nedeljo 28. moja gostovalo z Goldonijevo »Mirandolino« v naši sončni Goriški, kjer je nastopilo v Anhovu z velikim uspehom. Kakor v drugih krajih. je bil nastop te odrske družine tudi v Anhovu izvrsten; publika je P° vsakem dejanju pozdravljala trboveljska igralce. Pred nastopom .je gosta,pozdravil kulturno-prosvetni referent siridi-kalne podružnice v Anhovu, po predstavi pa se jim je za obisk zahvalil prredsednik sindikata, ki je v svojem govoru dejal, da si podobnih prireditev še žele. Pripomogle bodo v znatni meri h kulturnemu dvigu prebivalstva v Primorju. Uprava cementarne in sindikalna podružnica v Anhovu sta gostom po svojih močeh pomagali.
Igralci so s svoje poti po Goriški : kjer je sedaj češenj v izobilju — odnesli najlepše vtise.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem primariju dr. Krasniku in dr. Cebobinu za požrtvovalno pomoč ob izvedbi težke operacije s Ih afero sta me rešija, siguvn«
smrti. PoTivavšek Gvido ral., Trbovlje-
izredna skupščina Ljudske tehnike okraja Trbovlje v čast I. kongresu Ljudske tehnike Slovenije
V nedeljo 4. junija so se delegati osnovnih organizacij Ljudske tehnike okraja Trbovlje zbrali na izredni skupščini v počastitev I. kongresa Ljudske tehnike Slovenije, ki se bo vršil 13. junija t. 1. Zbralo se je okrog 80 delegatov iz celega okraja.
Skupščino je začel sekretar Ljudske tehnike okraja Trbovlje. Po uvodnih formalnostih je povzel besedo predsednik OOLT tovariš Pečar, ki je v svojem govoru poudaril pomen Ljudske tehnike v našem petletnem planu in v naši proizvodnji. Dejal je:	»Ljudska
tehnika ima namen preobraziti našo domovino iz zaostale ograrne dežele v napredno industrijsko-agrarno državo. iVerno, da se nam postavljajo zapreke od naših zahodnih in vzhodnih sosedov; .vendar teče naš petletni plan vzlic temu z vedno večjo silo do svoje zmage. Ljudstva tehnika pa igra važno nalogo pri izvrševanju celotnega petletnega plana.« — Tov. Pečar je omenil v svojem govoru politično nasprotstvo držav vzhodnega bloka in FLRJ, ki napadajo našo državo in naše vodstvo in tudi gospodarsko ovirajo razvoj naše države, ki si sedaj sama gradj svojo industrijo in gre nevzdržno naprej v socializem. Ljudska tehnika ima pri izgradnji naše industrije prvenstveno nalogo pri vzgoji novega tehničnega kadra. Prav tako je potrebna vzgoja novih kadrov za našo JA, ki ščiti ljudske in ne več kapitalistične interese kot v nekdanji Jugoslaviji. Važno nalogo igra Ljudska tehnika tudi v našem kmetijstvu; naše zaostale vasi je treba dvigniti v industrijsko-napredne vasi. Našega človeka na vasi je treba seznanili z modernimi metodami kmetijstva, čeprav se nekateri kmetje krčevito držajo starega načina obdelovanja. Naloga Ljudske tehnike je, da prepriča konservativne ljudi na vasi, da sc oprimejo novega načina dela. Svoje besede je zaključil z vzkiikom našemu vodstvu in našj Partiji.
Nadalje je tovariš sekretar poročal o delu LT v našem okraju. Članstvo se je v našem okraju dvignilo od 673 na 1471. Ustanovila so se nova društva. Premajhna pažnja se je posvečala edi-nicam mladih tehnikov, Najboljše društvo je Fotodruštvo Hrastnik ki'agilno dela tudi drugod. Celotn plan naših društev je izpolnjen !566-odstotno.
Iz poročila je razvidno, da delajo polog fotoamaterjev najbolje radioamaterji v Trbovljah in avtomoto društvo v Hrastniku. Članstvo posameznih društev je preveč ozko in se rekrutirajo le iz nekaterih obratov, zaradi česar se društva ne morejo pravilno širiti. Na polHižno vzgojo naših članov se polaga vse premalo pazljivosti. Prav tako je treba naše delo razširiti v naše vasi
med kmečko mladino, da se tudi tam | letnega plana in socialistične uiAdilve razvije LT in izbojša življenje naših I naše domovine,
kmetov. Klubi tehnike se morajo ustanoviti v vsaki kmetijski zadrugi
Na šolah je delo tehnike boljše, ker se mladina večkrat sestaja in so možnosti dela na področju tehnike lemkaj dosti boljše kot na vasi. Vendar se vse delo vrti okrog že obstoječih vej tehnike. Potrebno je, da se ustanavljajo krožki, ki bi praktično pripomogli k učnemu uspehu naše mladine.
V industriji deluje 9 klubov, ki pa delajo v svojem delu to napako, da se premalo ukvarjajo s proizvodnim procesom.
Razvila se je živahna diskusija, v kateri so se obravnavala različna vprašanja, prav tako tud; napake društev.
Na koncu je skupščina sprejela sklepe, ki naj delo Ljudske tehnike čim bolj požive in razvijejo ter tako doprinesejo čim večji delež k izgradnji pet-
Ob zaključku skupščine so bile poslane resolucije našemu voditelju Josipu Brozu-Titu, predsedniku Centralnega odbora LT Jugoslavije Francu Leskovšku in predsedniku Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije tovarišu Goršiču Milku.
Tovariš Dobršek je prebral navzočim protestno resolucijo češkoslovaškemu poslaništvu v Beogradu, v kateri se ostro graja delo informbirojevskih politikov češkoslovaške vlade, in poklical delegate, da z nenehnim delom odgovore na vsa obrekovanja naših sosedov, da gremo vsi nepokolebljivo v socializem. — Upamo, da bo skupščina Ljudske tehnike v Trbovljah rodlia uspehe, da se bo tehnika v našem okraju pravilno razvijala in zajela v društva in klube Ljudske tehnike čim več naše mladine.
Kako skrbe za otroke v deejih Jaslih v rudniku Trbovlje
V Trbovljah so že dalj časa otroške jasli, v katerih je dnevno okrog 60 otrok mater,’ ki so zaposlene v produkciji. V svetlih, sončnih in lepo opremljenih sobah, kjer žive naši malčki, je vzoren red in snaga, kajti vse osebje polaga največjo skrb na čistočo. Kako skrbe za naše malčke, nam pove naslednji primer; pripoveduje ga mati Silva Korun;
»Meseca septembra lanskega lela sem po posvetovanju z upravnico dečjih jasli, tovarišico Riček Zinko, dala svojega otroka v jasli, kajti bila sem že vsa obupana nad njegovim zdravjem. Otrok je bil star že leto In pol. Bila sem z njim že po raznih bolnicah, ven-
dar se zdravje ni nič izboljšalo. Po šestmesečnem trudapolnem in skrbnem negovanjr- se je otrok tako popravil, da sama nisem mogla verjeti, da je moj sin, ko sem ga zagledala. Sedaj tehta že 12 kg in je popolnoma razvit ter bo kmalu začel hoditi. Vsa zahvala za to gre upravnici dečjih jasli In dr.
nadaljnji študij na visoki šoli. Ntku-ari so se odločili za slavistiko, drugi st študij prava, tretji za rudarstvo in vojno šolo. Poleg marljivega učenja so osmošolci priredili med letom še kulturno akademijo, s katero so z uspehom nastopali tudi izven Trbovelj. Po maturi, ki bo 11. do 17. junija, b*>do odšli trboveljski abiturienti na. skupen izlet, nato pa v mladinsko delovno brigado, v katero so se priglasili vsi.
Med maturanti nižje gimnazije je vzbudil pozornost mladi dijak Čibej Marko, ki je prišel na gimnazijo z dovoljenjem že z 9 let starosti. Rojen > 8. maja 1938 in je star torej 12 let. Šolanje je opravil z odličnim uspehom in je oproščen polaganja male n na ture. Kakor čujemo, je Čibej Marko najmlajši maturant v Jugoslaviji-
Otvoritev Ljudske univerze in Mladinskega odra v Kadet u It
SKUD »Ivan Cankar« v Radečah je zopet izpolnilo eno svojih nalog, ki si jih je zadalo za nvig kulturne ravni svo-jega področja. 26. maja je društveni predsednik odprl Ljudsko univerzo, tov. prot. Mlinar pa je imel začetno predavanje. Pred polno dvorano . je predaval o zgodovini Radeč in okolice in sicer prvi del iz najslarejših časov do 13. stoletja. Poslušalci, med katerimi je bilo veliko mladine, sp z vsem zanimanjem poslušali izvajanja prof. Mlinarja in ga nagradili s prisrčnim aplavzom. Obljubil je še drugi del predavanja, ki bo v petek, 9. junija.
SKUD »Ivan Cankar« bo v okviru Ljudske univerze skušalo predavanja nadaljevati za vsako ceno. Vodstvo si
Krambergerju, ld je bil vedno na raz- j bo prizadevalo ustreči želiam poslušat-polago.« Na koncu pravi ta mati; »Ce cev in bo prirejalo predavanja, ki
ne bi bilo otroških jasli, ne bi mogla sama nikdar svojemu otroku nuditi te-
I bodo željam ;n potrebam občinstva najbolj ustrezala. Želeti ie, da bi bila
ga, kar so mu nuditi v jaslih, in moj j vsa prihodnja predavanja dobroobisko-malček ne bi več živel.« — Vsa hvalež-! vana.
na je sedaj ljudski oblasti, da res (akni 22. maja smo v okviru gledališkega skrbi za naše matere in jim olajša skib^odra našega SKUD ustanovili ludimla-
in nego otrok.
Z. I„ Trbovlje.
Godba SKUD »Lojze Hohkraut« iz Trbovelj na oddihu na otoku Rabu
Rudarska godba iz Trbovelj, ki si je v mesecu januarju t. 1. priborila v tekmovanju med sindikalnimi godbami prvo mesto v državi, je odšla pred kratkim na iniciativo GO ZSS na 16-dnevno letovanje na otok Rab. Trboveljski godbeniki so svoj oddih na Rabu izkoristili tudi v kulturne svrhe. Skoraj vsak večer so priredili koncert v veliko zadovoljstvo domačinov in izletnikov, ki se mude na Rabu. Naši godbeniki so se spomnili tudi internacijskega taborišča na tem otoku, kjer je okupator uničil med vojno na tisoče naših najboljših sinov.
Tako se je neko nedeljo minulega meseca zbralo večje število Slovencev
Trboveljski potujoči kino Je obiskal kmetijske delovne zadruge
št. Janž na Dolu
- 2,e v zgodnjih urah je v nedeljo, 28. maja trboveljska sekcija obvestila upravo kmetijske delovne zadruge »Mikron Majcena«, da je pripravljena prirediti našim zadružnikom in ostalemu prebivalstvu filmsko predstavo. In res: predani in zavedni trboveljski fantje sn z veseljem montirali zvočnike in rmm cel dan igrali glasbene komade. Cela vas je bila navdušena in pomlajena ob zvokih pisane glasbe. Zadružniki jjn ostalo prebivalstvo Se je čutilo tes-nr-je povezano z rudarji, ki imajo iste cilje, iste ideje, da se naš socialistični in privatni sektor čim tesneje povežeta z borbenim delavskim razredom zasavskih in drugih rudarskih revirjev.
dami trboveljske kino-sekeije so -že prejšnji večer obiskali s svojim potujočim klinom rudnik Krmelj, kjer so igrali rudarjem in mladini športne filme. Predstave so bile dobro obiskane. Tako so med drugim vrteli v nedeljo.
‘••28 moja zvečer v St. Janžu zabavni
in domačinov, ki boveljsikimi godbeniki
dinski oder. Naš namen je poživitev dramatskega dela med nošo mladino, prav tako tudi med pionirji tukajšnje sedemletne šole. Potrebno je nadalje, da si vzgojimo naraščaj za naše gledališče. Na prvem sestanku so se ude-so odšli skupaj s tr- j leženci že vpisali. Izvolili so si po-v notranjost | seben odbor, ki bo 'vodil vse delo pod
otoka. Po url hoda so zagledali ruševl- 'okriljem SKUD in pod nadzorstvom ne nekdanjega taborišča na otoku Ra- starejših-igralcev. Prva predstava na-bu, ki spominjajo na grozote fašistič-! šega mladinskega odra bo pravljičnega terorja. Po ogledu taborišča in ' na igra »Čudežne gosli«. Vse vloge so razgovoru z domačini so šli skupno že razdeljene in mladi igralci pridno na pokopališče, kjer so fašisti dnevno , vadijo. — Želimo jim ubili 50 do 70 žrtev, večina Slovencev, i
obilo uspeha!
Dolge vrste grobov so priče na preža-lostne čase na tem otoku: saj se je od 14.000 interniranih vrnilo z otoka komaj polovica. Ti grobovi spominjajo na »kulturo« ki so jo v 20. veku širili fašisti ..
Po ogledu grobišč je rudarska godba
Iz kulturnega življenja na Dolu pri Hrastniku
Pevski zbor KUD »Pust Cim!« na Div lu pri Hrastniku je s svojim tekmovanjem izvršil zadano si plansko nalogo. Po uspešnem nastopu doma je
iz Trbovelj za graia tamkaj izkopanim S°stoVal v Radečah. kjer 50 t,n!e" zlw-!Z. rrDo\eij zaigiaia tamkaj pokopanim nBStopill tudi folklorna skupina in
film, ki je bil prav tako dobro obiskan. Igrali so kar na prostem. Čeravno se je med predstavo vlila ploha; s predavanjem filma niso prenehali. Člani filmskega krožka so se hitro znašli: predstavo so nadaljevali v krajevnem gostinskem podjetju.
Ljudska tehnika, zlasti še filmska sekcija se v zasavskih revirjih lepo razvija. Želimo ji pri njenem delu čim večji uspeh, prav tako želimo, da bi nas ti nvladi in preizkušeni filmski amaterji pogosto obiskali im s svojim delom utrjevali prosvetno delo na vasi. — Pripominjamo še, da so nam ti zavedni fantje obljubili, da bodo našo prireditev, t. j. veliko tekmo koscev v St. Janžu dne 25. junija obiskali s svojo najboljšo aparaturo in nam predvajali sodobne filme. Prepričani smo, da bodo svojo obljubo izpolnili im se jim zn njihov trud že vnaprej zahvaljujemo.
Uprava HDZ St. Janž na Dolu
vojnim žrtvam žalost inko »V zadnje slovo«, nato pa je spregovoril sekretar okrajnega komiteja LMS Trbovlje; spomnil je navzoče na narodno-osvobo-dilno vojno in dejal, da se bomo žrtvam za našo svobodo najlepše oddolžili z zvestim izpolnjevanjem naših dolžnosti v veliki bitki za izgradnjo socializma v naši državi. — Po tem govoru so trboveljski rudarji položili venec v spomin vsem žrtvam narodnoosvobodilne borbe, godba pa je zaigrala la »Kot žrtve sle padli«. Tako so trboveljski godbeniki počastili žrtve na otoku Rabu.
Zaključek šale na gimnaziji v Trbovljah
Dne 1. junija t. 1. se je na trboveljski gimnaziji zaključil 8. razred, v katerem so bili doseženi lepi uspehi. Ošilili razred je obiskovalo 18 dijakov in dijakinj, ki so končati šolo 82.35*/*. kar je brez dvoma dober uspeh. Med učenci je najboljša Umek Anica, ki jc dovršila šolanje z odličnim uspehom; tovarišica Umekova je vestna dijakinja in dobra članica Partije. Trije dijaki so končali gimnazijo prav dobro in sicer Ptavšak Mateja. Zupančič Vilma 5n l le Marijan. Vsi so se prijavili za
harmonikarji. V Rimskih toplicah je ta zbor s petjem in harmonikami razvedril vojne ivulide, ki iščejo v 1»-mošnjem zavodu zdravje. — Na okrajni prvomajski proslavj v Trbovljah ie zbor pel v zmago delavskega razreda v socialistični Jugoslaviji, zlasti pa je zadovoljil s svojim petjem starčke v Domu onemoglih v Loki pri Zidanem mostu. Oskrbovanci tega Duma bodo ohranili naše lepe pesmi, ki jim jih je pel ta zbor, še dolgo v prijetnem spominu. Osmega maja je zbor skupaj s SKUD »Aleš Kapla« iz Hrastnika priredil koncert v Hrastniku v proslavo Dneva zmage. Dne 21. maja sla no-stopila oba združena zbora, folklorna skupina im harmonikarji na Dolu. kjer se je hkrati vršila ocenitev zborov, folklorne skupine in harmonikarjev po komisiji 01.0 Trbovlje. Uspeh je bil povoljen. — Obema kulturno - umetniškima društvoma želimo v nadaljnjim delu napredek.
PREKLIC
Proglašam >a neveljavno sindikalno legitimacijo št. 39.470. Poštenega najditelja pa prosim, da mi jo vrne n« naslov;
Poiekev Franc, lk*e 478 — Trbovlje
Fizkuilura in Sp«« rt
Ckrajra telovadni nastop v Zagorju je prav dobro uspel
Okrajni telovadni nastop je bil letos v Zagorju v izvedbi TO Zagorje. Na prejšnji večer, 3. junija, je bila telovadna akademija na prostem, na letnem telovadišču v Zagorju. Na aka-rtein/ ji so nastopila sacv pripadniki treh deruštv in trboveljske gimnazije. K prireditvj se je zbralo le okrog 4'Ki ljudi; predvsem so se pogrešali vidni luni* i««arji krajevnih oblasti in •nnoadnih organizacij ter uprav podjetij. Po pozdravu zastavi »n igranju državne himne so najprej nastopili člani TD Zagorje s prostimi vajami, ki jih je sestavil načelnik Drago P*nhremik. Nato smo videli uspešer nastop folklorne skupine gimnazije v Trbovljah. Članice so pokazale svoje znanje na bradlji, člani na bradlji in drogu ter želi pri izvajanju obilno pri-armaje. Sledili so preskoki čez mizo
in nastop skupine gimnazije z žogama. Najlepša točka je bil nastop telovadcev jn telovadk iz TD Hrastnik, ki so pod vodstvom toariša Vastiča izvedli vaje iz telovadne akademKe »Ne pozabimo!«. Ob zaključku akademije je folklorna skupina trboveljske gimnazij* zaplesala domači ples v narodnih nošah. V nedeljo. 4. junija, je bil izveden okrajni telovadni nastop s sodelovanjem vseh društev • •kraja Trbovlje. Prireditvi je prisostvovalo veliko število ljudi, k: so bil' z nastop.«! zadovoljni. 2al da niso mogli nastopiti pionirji, ker je zaradi zapora zaradi bolezini vsako shajanje otrok začasno zabranjeno. TD Zagorje je svojo nalogo dobro opravilo ter mu gre za izvedbo okrajnega nastopa vse priznanje.
Ustanovljeno je nogometno poverjeništvo za Zasavje
Da se nogomet razvije tudi v krajih, kjer še ni društev, ki tekmujejo v republiški ligi, se je v Trbovljah formiralo nog-umetno poverjeništvo za Zasavje. Področje te ustanove bo obsegalo vse nogometne klube od Litije do Brežic. Teh klubov je 8 in sicer Preti ilec- Litija, Kisovec—Zagorje, Rudar - Hrastnik, Ivan Cankaro Sevnica. Krmelj—St. Jani, Razlag Brežice, Raj-hrnburg in Dobova. Poleg teh klubov bodo v prvenstvenih tekmah poverjeni-
štva. ki se bodo pričele 11. junija, sodelovala tudi II. moštva klubov, ki tekmujejo v slovenski ligi. in sicer Proletarec Zagorje, Bratstvo Hrastnik in Rudar Trbovlje.
Ustanovitev poverjeništva v Zasavju bo zanesljivo vplivalo na razvoj nogometa. zlasti na podeželju, kjer se ta šport še ne goji. Prvenstveno tekmovanje bo gotovo zelo zanimivo in bo pripomoglo k širjenju nogometa.
Veiež (Mostar) i Rudar 2:1 (0:0)
V nednljo, 4. t. m. je bil« odigrana prvenstvena nog, tekma III, zvezne li ,e med vodečim Veležem iz Mostarja in Rudarjem, ki sta se 1500 gle d., tetra predstavila v sledečih posta v ah:
Veiež: Dinovič. Šestič Kljiijo, Gu-n.K-, Motač, Vukovič, Grgič, Refcac. Botfek. Hrvič. Cemanovič.
Rudar: Tauš, Dolinše!*, Butkovcc. Blatnik, Kos. Vodišek, Hudarin, Sort. Koncilja, Klanciš.tr in Opresnik.
Gostjo so takoj po začetnegn udarcu Izvršili nekaj prodorov in imeli v tem deiu igre iniciativo v svojih rokah. K temu sta precej pripomogli poškodbi Tausa in Dolinška, na katera m»> štvn Rudarja ni moglo računati. Kljub kmu pa je Tauš ubranil nekaj zelo jr. varnih strelov, za kar mu je potreo igi izreči pohvalo, drugim igralcem pa za zgled, kakšno srce moru imeti igralec, kadar se bori za svoje barve. Ki i>»d Rudarja ni bil kos svoji nalogi ter je igral razen Hudarin« ne p ižrtvovalno, skoraj mlačno, zlasti le v;* stran. Tokrat tudi krilska vrsta ni zadovoljila. G>stje so se predstavili kot ostro in ti K rano moštvo ter s« bdi P<» levem krilu precej nevarni.
Ze v prvi minuti drugega polčas-so islje povedii z 1:0. Kninu nat*, se >e Tauš udaril na že poškodovani roko nakar ga je zamenjal v go. u Dutinšek, ki pa je vzlic poškodbi n: nogi svojo nalogo zadovoljivo opravil. Po tej li.men javi je Roddr začei n. padati in igrati požrtvovalno, ver.-drr mu iienačba rezuitala ni uspela. \ 30. minuti so gostje povišali rezultat na 2:0, nakar jih je Rudar prisilil v obrambo V 29. minuti je Rudar po Klančišarju znižaj rezultat na 2:1 s čimer je bil tudj postavljen končni rezultat.
To požrtvovalno igro v drugem po! času bi Rudar moral pokazati že v prvem, kar bi verjetno vplivalo tud; na drugačen izid tekme.
Sodil je Stefanovič iz Zagrebu • napakami.
Velika napaka, ki se opaža pri moštvu Rudarja, je pomanjkanje sistema, kj terja tudi teoretično znanje s
prikazom na šolski tabli od posebn'. teoretičnih urah. Odkrivanje in Bitnje praznih mest ter sjvjznanie psiho nasprotnika, je najboljše orožje moštva. ki se ga pa brez teorije in te roetjbitga skupnega vežbsmja ne da doseči.
liNlt ttratstvo : Ijjubelj
T rite 0:1 (2:0)
V	nedeljo 4. junija se je odigrala prvenstvena nogometna tekma ljubljanske oblasti med zgoraj navedenima mostvima Zmagalo je zasluženo Bratstvo z rezultatom 8:1. Uspešni ga Bratstvo so bili Groznik 2, Radej L Kavšek 1, Zorko 1 in avtogol. Gostje So dosegli gol iz enajstmetrovke.
Tekma med Rudarjem Hrastnik in drugim moštvom Bratstva se je končala z rezultatom 6:4 za Rudarja, medtem ko so pionirji Bratstva premagali pionirje Rudarja Hrastnik z rezultatom 4:0.	S. C.
Visoka zmaga trboveljskih košarkaš««
V	Trbovljah smo že videli košarkarsko tekmo na gimnazijskem telo vari no m nastopu, kjer je zmagalo mo štvo A nad moštvom B,
V	soboto 3. t. m, so prišit na po Vabilo Rudarja košarkarji SSI) Raz
lag D Brežic. Zmagal je Rudar s 36:11 <20:71. Rudar je nastopil v ena kj postavi kot s Kladivarjem II. Gle dalcev je bilo okrog 200. Bili so nav dušeni nad hitro igro domačinov.
Potek igre: Žogo je dobi] Raz! a. in napadel koš domačinov. Rudar je bil za hip iznenaden. Prj domačih s« je opazila razburjenost, toda kmalu so uredili svoje vrste in prišli v vod stvo. Ves prvi polčas je diktiralo igr* domače moštvo in tako z uspehom končalo prvi del igre z rezultatom 20:7. — Rudar je meninl vrste, vendar se novo moštvo ni znašlo. P > t robna je bila nova izmena. Domačini so nato uredili svoje vrste in zrna gali s končnim rezultatom 36:11.
Pri gostih se je opazilo pomanika n te treninga, pozna se jim p3 dobra tehnika in gibčnost. — Moštvo Ru darta ni pokazalo spretnosti kot* na treningih. Igralci niso samostojni Naslanjajo se na desno, najboljše klilo moštva. Najboljši je bil tov Skal in.
Natečaj
za spre J atu učencev v ind astri jske rudarske kale
O e it eraI ne direkcije
Za vzgojo novih rudarskih kadrov sprejmemo v industrijske rudarske šole v Zagorju, Velenju in Kočevju večje število učencev v starosti od 15. do 17. leta.
Pouk. ki traja tri leta, je teoretičen in praktičen. Po končanem šolanju polagajo učenci zaključni izpit. _ Absolventi šole imajo možnost do nadaljnjega študija na -rudarskem delavskem tehnik umu v Trbovljah in na rudarskem odseku Srednje tehnične šole v Ljubljani.
Stroške šolanja in vzdrževanja učen. cev (stanovanje, hrana, obleka, obutev, perilo, šiuske potrebščine in drugo) krije država. Učenci so nastanjeni v internatih pod vodstvom vzgojiteljev Poleg celotne oskrbe prejemajo mesečno od 500 do 1330 din nagrade za svoje osebne in kulturne potrebe. Učenci, ki rte stanujejo v internatih. prejemajo mesečno štipendijo v višini od 1300 do 2500 dir..
P rosil ec m ura izpahi ječati sledeče pogoje’
1.	da je državljan FLRJ:
2.	da je telesno in duševno zdrav;
ki je dal 21 k.-šev. Podajali pa niso levemu krilu tov. Kolmanu, ki je do ter strelec. — Sodnik tov. Br* .mi n: sodil dovolj ostro. Zapisnikar je bil pristranski; zaostajal je za igro, ker je pisal zapisnik prvikrat. — Moštvo Rudarja bo moralo še veliko treni rati, da bo moglo uspešno zastopati •črne revirje.	K. F.
V nedeljo 11. junija ob 17. uri prvenstvena tekma III. lige
HORAC (Banja Luka) : RUDAH s predtekmo mladincev za republiško prvenstvo
BRANIK (Maribor) : RUDAR
TEHNIKA — ŠPORT
Avbmioto klub Zacjarje dela
Avtotno klub v Zagorju dela. Dne 26. maja se je ustanovil avtnmoto krožek v Mlinšeh, 28. maja pa v Cemše. niku. Začeli so tudi s praktičnim tečajem za člane, ki so že položili *.eo--.etični izpit. Tečaj bo napravilo 83 članov v etap ati po 10 članov. Za praktične vaje in pouk imajo tečajniki 1 avto in 3 motorna kolesa.
Član: Jtmba ua tudi •stali šport is*:, zlasti pa kolesarji se ze o zanimajo za zgraditev garaže in delavnice Resne preglavice dela k.ubu pomanjkanje materiala za dograditev in upremo tega objekta. V lastni delavnici k’aba bodo člani lahke sam; -popravlja)) svoja motorna kolesa. Priporočljivo bi bilo, da bi se v tej delavnici uredil tud: oddelek za popravilo koes za člane kolesarske sekcije. S tem se bo kole. surstvo v našem kraju bolj razgibalo.
Zasavski otvirk«
Pred kratkim je imela trboveljska gimnazija telovadni nastop na našem fizkulturnern igrišču. K temu nastopu nam piše nek gimnazijec: »Zabolelo nas je le to, da je čilo za velike Trbovlje pri tem nastopu tako malo publike« — Nek »nepoboljšljiv« tovariš, ki se je mudil te dni v našpm uredništvu. in ima »hudoben« jezik, je dejal, da so pri nas najbolj obiskane prireditve, kjer se »bace žagajo«...
■H)—
V rudarskem magazinu na Dolu pri Hrastniku so pred kratkim prodajali metle. Dolske gospodinje jih potrebujejo, vendar so morale poleg metel kupiti obvezno še lasne zaponke po 30 dinarjev, čeravno so bile lasnice kvalitetno manj vredne. Nadalje so tamkaj pri nakupu likalnikov gospdinie obvezno oskrbovali še z gumbi: vsaka jih je morala kupiti za 110 dinarjev.
za rudarstvo k It S
3.	da je dovršil osnovno šolo;
4.	da 1. septembra 1950 ni mlajši kot 15 in ne starejši kot 17 let;
5.	da se obveže po končanem .šolanju ostati v službi podjetja najmanj 6 let.
Prošnji je treba priložiti sledeče listine:
L potrdilo o državljanstvu FLRJ;
2.	rojstni list;
3.	zadnje šolsko spričevalo;
4.	kratek življenjepis, socialno in domovinsko stanje, bivališče »n poklic staršev;
5.	pismeno obvezo staršev aii varuha da orane prosilec po dovršenem šolanju v služb: podjetja najmanj 8 let.
Lastr.»ročno p sar.e prošnje, kolku, v; ne z JO din in osvedbo natančnega naslova prosi -a naj se v lože do 1. avtu"« 195 osebno aii priporočeno po pošti Upravi Industrijske šo!e tistega rudnik;;, na katerem se učenec želi šolati. Podrobna pojasnila se dobe na željo pri upravah navedenih šol.
Generalna direkcija za rudarstvo LRS Uprava za strokovni d\ ig kadrov
Pri n;.kupu žarnic si lahko po Izbiri »obvezno« kupil aii lasnice ali gumbe. — Rudarski magazin na la način uspešno oskrbuje dolske žene s predmeti, ki ne vedo k:,m z njimi, čeprav se v drugih krajih ti artikli iščejo.
Odjemalci upravičeno žele, da jim magazin postreže !e z nujnimi gospodinjskimi predmeti brez »obveznega« nakupa blaga, ki ga ne potrebujejo.
—o—
V Trb< v ah se je mudil v zadnjih lednih mlad. inteligenten mož. ki so za zanimale življenje in navade naših ljudi, zlasti mladine. Ta mož je opazil pri nas lepe navade in lastnosti, opazil pa tudi hude, zelo hude napake. — Veste, kaj je dej« ? — Da pri nas ne znamo govorki o bližnjiku z dolžnim spoštovanjem, pač-pa v večini primerov z omalovaževanjem, nadalje je dejal ta mlad mož. da pri nas preveč pijemo. Bolelo ga je zlasti, da naša mladina pijančuje__
ttorba ta socializem je st car mobilizacije naj-širših ljudskih ustvarjalnih mil in rsakod n cene. nepopustljive borbe ta uničenje kapitalističnih elementov
KINEMATOGRAFI
Kino »Trbovlje« predvaja poljski film »Obmejna ulica*. Predstave so
razvidne iz reklamnih omaric.
Kino »Triglav« Zagorje predvaja v Soboto 10. junija ob 6 in 8 zvečer, v nedeljo 11. junija ob 4 6 in 8 zvečer francoski film »Alibi«. V sredo 14. unija do nedelje 18. junija ob K in 8 zvečer sitne: iški f Im »Tarzan zmaguj e e
OGLAS
F.efni kino »Trbovlje« predvaja avstrijski film »Otroci Pratra«. Predstave od petka. 9. junija, do torka, 13. junija, in to vsak dan ob 8.15 zvečer.
PREKLIC
Proglašam Izgubljeno sindikalno knjižico št 1231725 na ime S pil er Mura porečena Princ. Trbovlje 11/184 za neveljavno
PREKLIC
Proglašam izaubt jeno sindikalno knjL I žico št. 1964155 na ime Razpotnik •loža. Loke 186 — Trbovlje I za ne-
) veljavno
OGLAS
27. maja popoldne sem izgubila v jTrbovHah od klavnice do postaje moški suknjič. Prosim rojenega nnidi-j telja. da ga vrne za nagrado ozirom«
| sporočil na naslov Pintar Ivan Radož št 4 T oka pri Zidanem mostu
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje