y.b.b. «*"* 51 are««»
kulturno -poHHčno glasilo
svetovnih in domačih dogodkov
. ■' V
2. leto
V Celovcu, dne 2b. maja 1950
Številka 21
Dr. Jadiym posvečen
V Rimu je bil 19. 5. 50 v cerkvi Maria deli Anima posvečen dr. Jachym. ki ga je Sveta stolica ponovno potrdila kot nadškofa-koadjutorja. Posvetitev je izvršil dunajski kardinal Initzer. Kot konsekratorja sta prisostvovala škof dr. Hudal ter miinsterški škof dr Keller. Posvečenju je prisostvovalo razen kanclerja več državnozborskih poslancev. avstrijska poslanika pri Sveti stolici in italijanski vladi ter 1000 avstrijskih romarjev.
Kakor znano, bi imel dr. Jachym biti posvečen že na Belo nedeljo na Dunaju in je na veliko začudenje vse javnosti med obredom' posvečevanja izjavil, da ne more sprejeti tega vigokega mesta in nato zapustil stolnico sv. Štefana, kjer se je vršil obred posvečevanja
O vzrokih tega koraka se je mnogo ugibalo. Katoliški list „Volksbote*’ piše o tem sledeče:
„Najbolj trpko je pač prof. Jachym občutil, koliko uvidevnosti, pravicoljub-Ija. moči in potrpežljivosti je potrebno predvsem v dunajski nadškofiji, da se spravi obstoječi dve struji k skupnemu plodonosnemu delu. V.sa katoliška Avstrija trpi vsledteh napetosti na Dunaju.
Dvoje se ne sme več zgoditi, če naj krščanska obnova dežele res napreduje: Medsebojno očitanje nekrščanskega zadržanja in prekoračenje pristojnostnih območij, katerim so pač med duhovniki in med lajiki dane meje. Nočemo laji-
kov, ki bi se vmešavali v visoko cerkveno „politiko“, pa tudi ne duhovnikov, ki bi lajike vpregali v cerkveno „politične“ svrlie. Hočemo pa: Popolno neodvisnost Cerkve tako od države kot tudi od stranke, ki hoče igrati podaljšano po svetno roko Cerkve.
V svojem misijonskem delu ne potrebuje Cerkev le zgolj katoliško stranko, ki bi jo kaki mogočneži lahko zlorabljali in mogoče celo hoteli vplivati na notranje zadeve Cerkve. Potrebujemo pa močno katoliško akcijo, ki posega tudi v vsa področja javnega življenja in stavi tudi na merodajna mesta svoje JjudV
Kanc er figi u Rimu
Avstrijski državni kancler Figi se je pretekli teden nahajal, kot povdarjajo zgolj „privatno“ kot romar v Rimu. Vendar posnemamo iz raznih časopisov, da je imel važne pogovore z merodajnimi italijanskimi politiki, med njim s min. preds. De Gasperijem. Pogovori so se v glavnem tikali problema Južne Tirolske in avstrijsko-italijanskega stali, šča glede načrta spojitve francoske in nemške industrije.
Kanclerja je sprejel tudi sv. oče v privatni avdijenei. 19. 5. 50 je prisostvoval z drugimi predstavniki avstrijske javnosti posvečenju dr, Jachyma v nadškofa-koadjutorja dunajske nadškofije.
Avstrijska driauna pogodba in Tnt
Posebni pooblaščenci za avstrijsko državno pogodbo so se spet sestali v Londonu v ponedeljek, dne 22. maja, niso pa prišli pri svojih razgovorih do nika-kega uspeha.
Sovjetski zastopnik poslanik Zarubin ni mogel poročati o nobenih uspehih pri pogajanjih med Sovjetsko zvezo in Avstrijo zaradi plačila raznih dobav po osvoboditvi Avstrije v letu 1945. Pač pa je predlagal sovjetski zastopnik, naj bi se razgovarjali o ostalih štirih, še nerešenih členih avstrijske državne pogodbe. Ker bi zastopniki zapadnih treh velesil na ta predlog mogli pristati le pod pogojem, da se razgovarjajo tudi o členu 48b, ki govori o plačilu preje omenjenih dobav, je sovjetski zastopnik izjavil, da nadaljna pogajanja nimajo ni-kakega smisla, dokler ne odgovorijo za-padne velesile na sovjetsko noto z dne 20. aprila 1.1. o vprašanju Trsta.
Zapadni zastopniki so izjavili, da vprašanje Trsta nima nikake zveze z razgovori o avstrijski državni pogodbi.
Končno je bilo sklenjeno, da predložijo zastopniki svojim vladam tri predloge o ponovnem sestanku zaradi razgovorov v pogodbi.
Amerikanski predlog, ki ga je podpiral tudi britanski zastopnik: Ponovni razgovori o avstrijski državni pogojibi naj bodo po šestih tednih, torej začetkom julija.
Sovjetski predlog: Nadaljni razgovori so nemogoči, dokler ne odgovorijo za-padne sile na sovjetsko noto glede Trsta.
Francoski predlog: Razgovori naj se nadaljujejo že v petek, dne 26. maja in do takrat naj bi se zedinile vse štiri vlade o tem, kdaj naj se razgovori nadaljujejo.
Na konferenci v Londonu so se trije zapadni zunanji ministri ^tudi posebno bavili z avstrijskim vprašanjem. Obja-
vili so, da bodo vojaški visoki komisai'-ji zamenjani s civilnimi in se bodo zasedbeni stroški zmanjšali, ne da bi zmanjšali število vojaških čet. V tej zvezi so politični zastopniki treh zapadnih velesil predali zunanjemu ministrstvu na Dunaju noto, ki zagotavlja, da bodo čimprej nadomestili vojaške komisarje s civilnimi in da bodo slej ko prej stremeli za čimprejšnjo sklenitvijo državne pogodbe. Krivdo na zastoju razgovorov pripisuje nota ruskemu zadržanju. V zvezi s to noto pričakujejo, da bodo prvi vidni uspehi na Koroškem v tem, da bo zasedbena oblast izpraznila še vrsto hotelov.
V splošnem vse. te izjave ne pomenijo bistvene spremembe, četudi bi v kontrolni komisiji uniformo zamenjali s civilno obleko. Kot zgleda, državne pogodbe ne bo in bo položaj v Avstriji vedno bolj sličil onemu v Nemčiji.
Dvojezična šola
Naš sotrudnik se je te dni raztovarjal z deželnošolskim nadzornikom g. Sčharf-om, ki se je ob priliki prvomajskih proslav mudil v Moskvi. Ob priliki nekega banketa je imel razgovor s svo-ječasnim ruskim šolskim zastopnikom v zavezniškem svetu na Dunaju, Sasano-vom. Ta visoki uradnik ruskega prosvetnega ministrstva se je prav posebno zanimal za dvojezično šolo na Koroškem.
Ta in drugi podobni slučaji tudi na Zapadu kažejo, da ravno šolski problem na Koroškem nikakor ni notranja zadeva koroških strank.
Kriole kriv?
14. majnika se je v Doberli vesi vršila proslava materinskega dne, pri kateri so sodelovali tudi šoloobvezni otroci. V ponedeljek 15. majnika pa je učitelj otroke zmerjal in jim grozil radi tega sodelovanja.
Kakor izvemo na pristojnem mestu, je proti temu postopku učitelja vložena pritožba pri deželni šolski oblasti in je tudi uvedena preiskava. Pričakujemo, da ta preiskava ne bo samo formalna zadeva, marveč bo res pot k odstranitvi nedostatkov.
Vprašati pa moramo pri tej priliki po krivcu. Kakor smatramo učiteljev postopek v razredu kot nedopusten, tako smo seve mnenja, da krivda ne zadene samo učitelja, marveč vse one, ki so tako zastrupljeno ozračje ustvarili. Te krivce je treba iskati!
Ne more pa biti smisel dvojezične šole, da si učitelj dovoli odvračati otroke od slovenskega kulturnega udejstvovanja. marveč njegova naloga mora biti, da dovede otroke do medsebojnega spoštovanja. da v enih kakor drugih zbudi ljubezen do svojega in spoštovanje do drugega.
O dogodku samem bomo še poročali.
Tito o sotietikem imperializmu
V nedeljo, dne 21. maja je bila na zemunskem letališču pri Beogradu velika svečanost v proslavo osme obletnice ustanovitve jugoslovanskih partizanskih zračnih vojnih sil.
Pri svečanosti je imel daljši govor tudi maršal Tito, ki je med drugim dejal:
„Vi' nimate nobene druge dolžnosti kakor braniti svojo deželo pred napadalci. in nikdar ne boste poslani v boj proti drugim državam, da bi jim odvzeli njihovo neodvisnost. — Državniki danes ne delajo za mir, ampak za vojno. Ko si narodi grade svojo bodočnost, na letijo na velike težave. Po prvi svetovni vojni je bila Sovjetska zveza obkoljena
od imperialistov, imela pa je na svoji strani občudovanje proletariata vsega sveta. Danes je v podobnem položaju Jugoslavija, toda njen položaj je še slabši. Jugoslavija nima proti sebi le Sovjetske zveze. Sovjetska zveza ščuva proti Jugoslaviji tudi druge sile sveta. Toda na svetu je vsak dan več naprednih narodov, ki gledajo z občudovanjem na našo borbo. Za opravičilo za .svoje postopanje proti Jugoslaviji navaja Sovjetska zveza, da se bori za višje cilje. Ako pa ti višji cilji obstojajo v tem, da si hoče Sovjetska zveza podvreči in zasužnjiti vse narode, ki naj bi slepo poslušali samo Moskvo, moramo mi odgovoriti z odločnim „Ne!“
Trugue Lie - ii Hotku«
Glavni tajnik Organizacije združenih narodov, Trygve Lie, ki se je mudil en teden v Moskvi in se je tam razgovarjal tudi s predsednikom sovjetske vlade, Stalinom in drugimi najvišjimi predstavniki Sovjetske zveze, je odpotoval iz Moskve, in je prispel pretekli petek v Pariz. — Tu se je Trygve Lie razgovarjal najpreje s francoskim zunanjim ministrom Robertom Schumanom, nato pa s predsednikom francoske vlade Bi-dault-om. Pri tem je Trygve Lie predla-
Novi predsednik turške republike
Pri volitvah v Turčiji je zmagala demokratska stranka, ki je dobila preko 430 poslancev od skupnega števila 478 poslancev. Na podlagi izida volitev, kjer je izgubila večino dosedanja vladna, to je liberalna stranka, sta odstopila predsednik republike kakor tudi vlada.
Nova turška narodna skupščina je izvolila za novega predsednika turške republike predsednika demokratske stranke Djelala Bayar-ja. Demokratski poslanec Adnan Mendees je dobil nato od novega predsednika republike naročilo, naj sestavi novo turško vlado.
Spremembe v slovenski vladi
Predsedstvo Ljudske skupščine LRS (Ljudske republike Slovenije) je imenovalo za ministra za kmetijstvo LRS podpredsednika Oblastnega ljudskega odbora za Mariborsko oblast Franca Simoniča. Dosedanji minister za kmetijstvo, inž. Jože Levstik, je bil postavljen za tajnika (sekretarja) Oblastnega komiteja KPS (komunistične partije Slovenije) za Ljubljansko oblast.
Vlada LRS je imenovala za predsednika odbora za komunalne zadeve dosedanjega pomočnika ministra za gradbe, ing. Marjana Tepina. Za glavnega ravnatelja prehranbene industrije pa je imenovala vlada dosedanjega organizacijskega tajnika Oblastnega odbora komunistične partije Slovenije za Ljubljansko oblast, Vinka Šumrada.
gal, najbrž po dogovoru s sovjetskimi ministri, naj bi bila sklicana konferenca predsednikov vlad vseh štirih velesil.
V torek, dne 23. maja, je odpotoval Trygve Lie iz Pariza v London, kjer se je sestal z britanskim predsednikom vlade, Attlee-jem in z zunanjim ministrom E. Bevinom.
Jugoslovanski poslanik v Atenah
Dosedanjega jugoslovanskega odpravnika poslov v Atenah, Šerifa Šehoviča, je imenovala jugoslovanska vlada za jugoslovanskega poslanika v Atenah. — Jugoslavija že od leta 1946 ni imela svojega poslanika v Atenah. Šele začetkom maja letos sta se obe državi sporazumeli, da vzpostavita običajne diplomatske razmere.
Sestanek zdravnikov v Vrbi
Od 18. 5. do 20. 5. so se sestali v Vrbi zopet, kot je to bil že slučaj lani. zdravniki, da se posvetujejo o novgm razvoju zdravstvene vede. Na . programu so bila razna predavanja znanih učenjakov. Obenem se je vršila razstava raznih, predvsem novih zdravil.
Vsa javnost prireditev toplo pozdravlja in želi, da bi postala trajna ustanova. ki bi služila razvoju na medicinskem polju. Saj je znano, da je v preteklih letih znanost na tem področju močno napredovala in da so naši kraji delno v razvoju vsled vojne zaostali.'
Politični teden
Minile so številne konference in diplomati se iz različnih, obiskov vračajo domov. Posebno dva sta vzbudila pozornost na političnem nebesnem svodu. Ameriški zunanji minister Dean Ache-son, ki je prišel nekam zastrašenim evropskim prijateljem vlivat novega poguma ter se je vračal najbrž boljše volje kot pa je bil prišel, in pa vneti zagovornik Organizacije združenih narodov Trygye Lie, ki je trkal po kremeljskih vratih. In še nekaj drugih zanimivih dogodkov je polnilo pretekli teden časopisne stolpce.
POSVET DVANAJSTORICE V LONDONU
Takoj za konferenco zunanjih ministrov treh zapadnih velesil, se je pretekli ponedeljek v londonski palači „Lancaster House“ pričelo posvetovanje zunanjih ministrov držav podpisnic Atlantskega pakta. Slednji predvideva zavezništvo in vzajemno vojaško pomoč v obrambi pred morebitnim napadalcem. Dvanajst držav je povezanih v Atlantskem paktu in sicer: Združene države Amerike, Velika Britanija, Francija, Danska, Norveška, Luksemburg, Nizozemska, Belgija, Italija, Island, Portugalska in Kanada. Londonski posvet ni bil prvi, pač pa nedvomno najpomembnejši od dosedanjih. Prisotni so seveda tudi bili vojaški strokovnjaki, saj je bila glavna naloga konference sestaviti, oziroma izpopolniti načrt o skupnem vojaško-obrambnem sistemu. Medtem ko so prejšnje konference služile bolj načelnim in zgolj pripravljalnim vprašanjem, so tokrat govorili bolj naravnost. Amerika bo dobavila najmodernejše vojne stroje, pod čemer je razumeti tudi tiste na pogon z atomsko energijo — bombnike, vojne ladje in letalonosilke, Angleži bodo prispevali z lovskimi letali na raketni pogon in s podmornicami, Francozi imajo pa največjo suho-zemsko armado na Zapadu. Tako nekako izgleda vojaška moč Atlantskega pakta. Seveda so reševali tudi mnoga vprašanja, ki so neposredno s tem v zvezi. Koliko divizij bo postavila ta ali ona država, kdo bo poveljeval, v kakšnem razmerju bo kdo plačal nemajhne stroške za vse to itd. Mesto vrhovnega poveljnika oboroženih sil Atlantskega pakta še ni rešeno, prihajajo pa v poštev za to ameriška generala Bradley in Eisenhower, ali pa Anglež Montgomery. Izdelali so strategični načrt, kako bodo branili zapadno Evropo in v zaključnem komunikeju objavili ustanovitev ..Vrhovnega poveljstva za obrambo miru“, ki bo imelo svoj sedež v Londonu. To poveljstvo bo imelo svojega predsednika ter mnogo finančnih, vojaških in gospodarskih strokovnjakov dodeljenih.
PODLAGA VARNOSTI DRŽAV ZAPADNE EVROPE
pa naj bo francosko-nemško zbližanje in sodelovanje. Znani Schumanov načrt o skupnem francosko-nemškem uprava Ijanju in izkoriščanju posarske industrije in naravnih bogastev je po vsem zapadnem svetu dvignil mnogo navdušenja in čestitk. Tudi Nemci so nadvse zadovoljni. Kancler Adenauer je dejal, da bo podvzel vse, da bo prišlo do uresničenja tega načrta. Njegov največji domači nasprotnik-socialist Schumacher je tudi pozdravil francosko ponudbo ,toda dodal, da si pač želi zedinjeno Evropo ne pa evropske delniške družbe. S tem je hotel pač povedati, da se boji, da bi bodoča zedinjena Evropa bila zgrajena na sporazumu velekapitalistov. Z one strani velike luže — iz Amerike prihajajo prav tako še vedno glasovi zadovoljstva nad Schumanovim načrtom in tudi predsednik Truman je na časnikarski konferenci dejal, da ga. popolnoma odobrava. Schumanov načrt predstavlja konstruktivno in državniško dejanje. Obenem je temelj, ki bo ustvaril nove odnošaje med Francijo in Nemčijo in novo obzorje za Evropo.
NEJEVOLJA NA VZHODU
Londonski pogovori so vzbudili v Moskvi nove izbruhe očitkov, češ, da na Zapadu pripravljajo vojno in da londonska konferenca ni bila obrambnega značaja, ker je Sovjetska zveza najbolj miroljubna država na svetu, pač pa nasprotno, ameriški imperijalisti pripravljajo napad na Sovjetsko zvezo. Radio
in tisk sta prinesla ostre napade na za-padne „vojne hujskače“.
Seveda je kljub vehkanskemu oboroževanju na obeh straneh, vendarle vse rožljanje le še „hladna vojna“ in „tople“ ali „vroče“ si najbrž nobeden od obeh velikih igralcev ne more želeti. Kakor na eni strani Ruse bodejo v oči atomske podmornice, ki jih menda že preizkušajo in atomska letala ter slične iznajdbe v obrambo miru, tako pa tudi stotine ruskih divizij in Stalinovih tankov niso v ameriških očeh drugo kot nevarnost za ves — nekomunstični svet. „Ali Sovjeti žele ali ne žele vojne?“ je vprašanje, s katerim si belijo glave z'a-padni državniki. Tako je n. pr. glavni svetovalec ameriškega zunanjega ministra, republikanec Foster Dulles izjavil, da Rusi „hočejo vojno". Ostali, med njimi tudi zunanji minister Acheson in predsednik Truman pa so drugačnega mnenja. V tem pogledu bi mogoče vedel kaj povedati
TRYGVE LIE, KI JE BIL V MOSKVI.
Kot je bilo predvideno, je imel več razgovorov z Višinskim ter Gromikom, sprejel ga je pa tudi Stalin. Nobene otipljive stvari ni svet izvedel o teh pogovorih. Gost je po svojem slovesu dejal, da je zadovoljen z vsem, kar je napravil, da pa se bo uspeh pokazal šele čez nekaj mesecev. Treba je torej počakati.
Medtem ko je Zapad imel tega svojega predvidnega glasnika v Kremlju, pa je Kremelj poslal v Evropo tudi nekega svojega glasnika. To je sloviti sovjetski pisatelj št. 1 in prav tako vnet propagandist za komunistično idejo.
ILIJA EHRENBURG SPET V EVROPI
Ta. mož, ki obvlada vse svetovne jezike in je slavljen kot največji inteligent Sovjetske zveze je prišel v Švico, kjer mu je tamošnje poslaništvo pripravilo kraljevski sprejem. Govoril je o miru, ki ga brani Sovjetska zveza ter našel za nemški narod sledeče prijazne besede: „Sovjetska zveza je največji prijatelj nemškega naroda“. Ta pisatelj-politik-propagandist bo imel še več obiskov po Evropi, kjer bo zastopal „mirovne napore Sovjetske zveze.“
V Parizu pa je doživel prisrčen sprejem največji živeči nemški pisatelj Thomas Mann. Živel je dolga leta kot politični begunec v Ameriki, kjer je napisal mnogo svetovnoznanih leposlovnih del. V svojem govoru pred Francosko Akademijo je govoril tudi o sporu med Vzhodom in Zapadom ter nepristransko pokazal na krivdo enega in drugega. Odklanja vsako diktaturo in seveda tudi komunistično, vendar je mir na svetu danes najvažnejše. Thomas Mann predstavlja nekako intelektualno sredino ter je s tem francoskemu občutju zelo blizu. Francozi se že vsa povojna leta — in to na vsakem področju trudijo, da bi prišlo do ustanovitve tretje, nevtralne sile, ki bi bila most med Vzhodom in Zapadom. To se je videlo tudi na vseh mednarodnih konferencah, kjer so vedno bili posredovalci. Njih prizadevanja pa je večinoma prikrižal ruski „njet“.
PO OSTALEM SVETU
je bilo še dokaj novih dogodkov. Volitve v Turčiji so, kot je čitateljem že najbrž znano, prinesle pričakovan poraz vladni republikanski stranki. To je stranka, ki jo je ustanovil vehki prenovitelj in mo-dernizator Turčije, Kemal Ata Türk. Bila je 28 let na oblasti in to jo je pokopalo, kajti narod je pač na njo zvalil vso krivdo na slabem in neurejenem gospodarskem stanju. Dal je zaupanje Demokratski stranki, ki je na splošno po-gledano, nekoliko bolj levičarska ali svobodomiselna. Ta poslednji izraz je za Evropo že zastarel za turške razmere pa še najbolj odgovarja, V zunanji politiki ni med staro in novo vlado nobene razlike. Strah pred Rusi in bojazen za Dardanele sta jima enaki. Dosedanji predsednik turške republike Izmet Inö-nü je odstopil, ker je bil na volitvah poražen.	,
DRŽAVE VZHODNEGA BLOKA
gredo svojo predpisano pot naprej. Poljska modernizira svojo armado pod vrhovnim vodstvom ruskega maršala Ro-
kosovskega, ki mu pomaga še lepo število vojaških strokovnjakov.
Češkoslovaška je izgubila spet enega diplomata. Njen zastopnik v Varnostnem svetu Združenih narodov, Houdek, je odstopil in ob tej priliki dejal, da Češkoslovaška ni več neodvisna država. V svojo domovino se seveda ne bo vrnil, ostal bo v Ameriki. Trije visoki sovjetski gostje — maršal Bulganin, Zorin in Zuslov, so se vrnili v Moskvo, po Češkoslovaškem pa so v teku nove čistke.
Vzhodni nemški coni je Stalin v osebnem pismu tamošnjim komumstičnim voditeljem sporočil, da je Sovjetska zveza črtala polovico vojno v dolgov. Na zapadu pa pravijo, da so to prazne besede, ker višina vojnih dolgov za nemško vzhodno cono itak nikdar ni bila določena in da so Rusi itak vse, kar je bilo vrednega, že odnesli.
RUDNIŠKA NESREČA V PORURJU
V	Gelsenkirchenu se je zgodila pretekle dni ena največjih katastrof v zgodovini rudarstva. Več dni ni bilo mogoče rešilnemu moštvu prodreti v jame, kjer je bilo vse v ognju in dimu. Sumijo, da so se vneli podtalni plini.
POŠILJKE PO MARSHALLOVEM PLANU
V	Trstu so zastopniki Avstrije in Amerike pozdravüi pošiljko, ki je prispela iz Amerike v okvirju Marshallovega plana za Avstrijo in predstavlja skupno množino 4 milijonov ton. Od tega tovora je prispelo dva milijona ton preko Podkloštra v Avstrijo, vse drugo so prevozili preko Brennerja in preko Jugoslavije in štajerske proge. Te številke prikazujejo izdatno amerikansko pomoč in na drugi strani tudi navezanost Avstrije na tovrstno pomoč. Taka proslava se je vršila tudi v Podkloštru, kjer je g. deželni glavar Wedenig izrekel posebno zahvalo.
Mednarodna kmečka zveza
Mednarodna kmečka zveza odobrava prizadevanja svobodnih narodov, ki se s pomočjo severnoatlantske pogodbe in načrta o vzajemni obrambni pomoči, borijo proti komunistični napadalnosti, in pozdravlja politiko Združenih držav in zahodnih velesil, ki podpira napore vseh narodov, da si pridobijo ali ponovno vzpostavijo svojo neodvisnost.
Zveza je zaključila svoj drugi letni kongres z izjavo, s katero obsoja sovjetske poskuse „da bi sovjetizirah podjarmljene vzhodnoevropske države in uničili njihovo narodno individualnost.“ V izjavi pozivajo vse protikomunistične sile, ,da sodelujejo s silami demokracije za „ohranitev zaupanja narodov v osvobodilne cilje.“
Trodnevnega kongresa so se udeležili voditelji kmečkih strank iz devetih držav srednje in vzhodne Evrope, ki so zdaj v pregnanstvu. Izjavili so, da zastopajo sto milijonov ljudi, ki prebivajo za železno zaveso. Kongres je odobril tri važnejše resolucije.
Resolucija o mednarodnih zadevah poziva demokratični svet, naj se zavzame za zahtevo, da bi se Sovjetska zveza umaknila iz ozemelj, katere je podjarmila in tako prekršila načela Listine združenih narodov in drugih mednarodnih sporazumov.
Nadalje izjavlja, da zastopa zveza večino prebivalstva za železno zaveso in da je zaradi tega najboljše orodje za vzporeditev sodelovanja vseh demokratičnih političnih organizacij vzhodne Evrope, ki so v pregnanstvu, da bi zagotovili uspeh borbe za osvoboditev.
Druga resolucija izjavlja, da komunistični načrti za industrializacijo vzhodnoevropskih držav nimajo za cilj zboljšanja življenjske ravni ali gospodarski napredek teh držav, pač pa obubožanje prebivalstva in podreditev industrije, s čimer bi se ustvaril številen proletariat, ki bi se udinjal komunizmu. Nadaljnji namen komunističnih načrtov je priključitev teh držav v vojaški, politični in gospodarski sklop Sovjetske zveze.
Resolucija v zvezi z človečanskimi pravicami se zavzema za uvedbo sankcij od strani Združenih narodov proti komunističnemu postopku v taboriščih za prisilno delo, kjer ravnajo z ljudmi, kot da bi bili sužnji 20. stoletja.
Na banketu, s katerim so zaključili kongres, je znani založnik Mark Ethrid-ge dejal, da imajo Združene države moč in voljo, da branijo ideale, ki so skupni večini prebivalstva civiliziranega sveta. Med drugim je dejal:
„Prepozni smo bili, da bi rešili Bolgarijo in Romunijo. Prepozni, da bi rešili Češkoslovaško, vendar pa je trpljenje prebivalstva vzhodne Evrope prebudilo Združene države in svobodni svet, tako da smo lahko rešili Italijo, Francijo in vso zahodno Evropo.
Svet ni šel preko tega, kar se je zgodilo v vzhodni Evropi. Ti dogodki so okrepili odločenost svobodnih narodov, da ostanejo svobodni. V kolikor zadela nas, so ti dogodki dovedli do Trumanove doktrine. Marshallovega načrta, načrta v vojaški pomoči in upati je, da bodo dovedli do uspešnega načrta četrte točke.
Tik pred banketom je zveza ponovno izvolila vse prejšnje predstavnike in
imenovala za podpredsednika Augusti-na Popa, voditelja romunske narodne kmečke stranke, ki je naslednik Grigo-rija N. Buzesti, ki je umrl v junijo lanskega leta v New Yorku. Predsednik zveze je Stan. Mikolajczyk, ki pripada poljski kmečki stranki; podpredsednik je Ferenc Nagy, ki pripada madžarski stranki malih posestnikov. Med drugimi predstavniki so dr. Vladko Maček, predsednik hrvaške kmečke stranke in dr. Milan Gavrilovič, ki pripada Srbski agrarni zvezi. Glavni tajnik je Georgij M. Dimitrov, ki pripada bolgarski kmečki zvezi.
Nordstern
Splošna zavarovalnica Allgemeine Versicherungs A. G.
Centrala: Wien L, Kärntnerstr. 34 Vseh vrst zavarovanja proti požaru i. t. d.
Podružnice v vseh večjih krajih. FILIALNA DIREKCIJA ZA KOROŠKO v Celovcu-Klagenfurt, Karfreitstr. 17/1 v Beljaku-Villach, Gabelsbergerstr. 6.
ELEKTRIČNA ŽELEZNICA SPITAL—BELJAK
Dela za elektrifikacijo železniške proge Spital—Beljak so končana. 17. 5. 50 je vozil prvi vlak na električni pogon. Ob tej priliki so bili v Beljaku navzoči razen zastopnikov deželne vlade člani zvezne vlade, med njimi min. inž. Waldbrunner in drž. tajnik g. Uebeleis.
V	nadaljnem se namerava elektrificirati še progo Beljak-Trbiž. S tem bo dosežena enotna električna proga iz Italije preko Beljaka in Solnograda v Nemčijo. Kot znano je proga v Italiji v smeri Rim kot tudi v Nemčiji v smeri Mona-kovo, že zdavnaj elektrificirana.
SILNE POVODNJI
Že več tednov v Kanadi dežuje in reke so silno narasle. Predvsem takozva-na Rdeča reka je tako narasla, da je poplavila obširne pokrajine. Mesto Winnipeg, ki ima 350.000 prebivalcev in je glavno mesto rodovitne poljedelske pokrajine Manitoba, je v največji nevarnosti. Petina mesta, posebno nižji predeli so pod vodo. Z razstrelitvijo nasipov ob bregovih reke se je posrečilo odvrniti večjo nesrečo. Kanada je zastavila za izpraznitev mesta del razpoložljivega zrakoplovstva in druga prometna sredstva, tako da je bilo mogoče v kratkem izseliti dve tretjini prebivalstva. Predvideno je bilo, izseliti še ob potrebi ostale ljudi. Voda je medtem začela padati in je zaenkrat večja nevarnost minila. škoda, predvsem za poljedelstvo, po poplavi je velika.
V	prednji Aziji je v Iraku reka Tigris silno narasla. Glavno mesto Bagdad je delno poplavljeno in oblast se je odločila, da razstreli nasipe ob bregovih. S tem bi sicer mesto rešili, pač pa bi poplavili rodovitna polja, kjer so kmetje ravno pri žetvi. Kmečko prebivalstvo zato beži na te. bregove in skuša preprečiti njih razstrelitev, češ da je boljše, da voda poplavi mesto, kakor bi bila uničena žetev.
PODALJŠANJE. VOJAŠKE OBVEZ KOSTI
Prihodnji mesec poteče v Ameriki za kon o splošni vojaški obveznosti. Ameriški obrambni minister Luis Johnson je poudaril, da je dobil kongres v predlog že postavo za podaljšanje zakona za dobo dveh let. Zakon bo verjetno brez posebnih težav sprejet.
SVINČENA RUDA NA KOROŠKEM
Koroški rudniki so za deželno gospodarstvo jako važen činitelj. Poleg že od nekdaj znanega železnega rudnika v Hiittenbergu je igralo pridobivanje svinca posebno vlogo.
V	posameznih obdobjih je imela koro ška dežela na svincu skoraj monopol. Najbolj znana rudnika sta bila Bleiberg ob Dobraču in Mežica.
Močna konkurenca na svetovnih tr žiščih je povzročila nazadovanje proiz vednje. Sokrive temu nazadovanju pa so bile tudi zastarele naprave.
Vodstvu BBU se je posrečilo obral vzdržati preko časov hude krize, modei nizirati naprave in popraviti prekomer no izkoriščanje v vojnih letih z razši ritvijo rudnikov in poglobitvijo jam. Do datna predelava starega svinca je isto tako dvignila donos.
V	zadnjih letih se je posrečilo v novozgrajenih tovarnah in delavnicah pri
Vsem naročnikom!
Zahvala vsem onim, ki so se odzvali naši prošnji, da poravnajo naročnino. Kdor do sedaj naročnine še ni plačal, ima do 15. junija 1950 še možnost, da plača naročnino po stari ceni.
To je od 1. X. 1949 do 31. XII. 1950 24.— šilingov, ali celoletno šilingov 19.20.
Račune smo starim naročnikom po večini dostavili po pošti, deloma pa bodo zaupniki pobrali to naročnino.
Če pa pri dostavljanju lista karkoli ne bi bilo v redu, tedaj Vas prosimo, da se pri svojem poštnem uradu informira te in nas tudi takoj obvestite.
Od 15. junija bomo morali list vsem onim, ki ne plačajo v naprej, mesečno računati dva šilinga. Čim tesnejše bo sodelovanje nas vseh, tem lažje bomo zboljšali list, tako da bo vsak z njim zadovoljen.
Za inozemstvo stane list mesečno šil. 5.— ali pa letno dva USA dolarja.
Naročnikom v Celovcu, Hodišah, Ško-fičah, Št. liju, Bilčovsu in Svetni vesi smo tokrat priložili položnice in prosi mo, da se jih poslužijo. Kdor pa je že plačal, naj shrani položnico.
Uprava.
NAGRADA
Vsahemu. kdor pridobi za naš Ust 10 norih naročnikov, ki plačajo naročnino *a eno leto naprej, bomo ob priliki po letnega romanja na sv. Višarje plačali vozne stroške.
Uprava.
Z. I. M:
Zvesta sua
10
Neži se je zgodaj zbudila. Prva zarja mladega dne je napovedovala najlepše vreme. Ko je pospravila po hiši, se je preoblekla, potem pa utrgala na oknu najlepša nageljna in košatega, zelenja. Šopek je namenila podgorski Mariji. Mama jo je pokrižala z žegnano vodo in skrbeče dejala: ..Pridna bodi jn tudi za nas moli!“ Neži je šla namreč prvikrat sama, pravzaprav s fantom od doma.
Rok jo je čakal za Rutarjevim križem zunaj vasi. Ko jo je v dalji zagledal. mu je radosti zaigralo srce. Umaknil se je spet za znamenje in se delal, kot da je ne vidi. Ko pa je prišla vštric znamenja, se je postavil pred njo in zaklical: „Zdaj se pa odkupi, če ne te pa ne spustim naprej,“
Neži je vedela, da bi Rok rad nagelj čke. V opravičilo je dejala: „Nageljčka sta za Marijo. Eden pomeni tvoje in drugi moje srce Naj obe srci čuva. nebeška Mati pred slabim.“
, Kdaj boš pa meni dala pušeljc. Neži?“
„Drevi pridi ponj, če bi ga res rad,“
dobivati i-n odpadkov vrsto važnih surovin. V tej zvezi posebno navajamo barvilo lithophone. barij za rentgeniziranje želodca ter vrsto pomožnih surovin za proizvodnjo papirja, posebnega jekla, umetne svile in drugo kem. industrijo.
Vse to je donos podjetja stopnjevalo in obenem zagotovilo deželi potrebne su-
Od nedelje, dne 14. maja naprej velja poletni vozni red za železnice in za avtobus, ne proge.
Novi vozni red prinaša nekaj sprememb, ki pomenijo izboljšanje z dosedanjim voznim redom.
Železniški osebni promet (brzovlaki so tiskani debelo);
Na progi Celovec—Beljak vozijo osebni in brzi vlaki z odhodom iz Celovca ob; 0.03, 3.27, 4.50, 6 10, 7.48, 10.00, 11.19. 12.40, 13.20 14.32, iS.10, 16.00, 17.30, 18.30, 20.38, 21,17. Iz Vrbe do Beljaka vozi vlak ob 6.22. V obratni smeri pa vozijo vlaki z odhodom iz Beljaka ob: 0.50, 5.10 (vozi samo do Vrbe), 5.45, 6.25, 7.57, 8.54, 9.55, 10.30, 11.35. 13.00, 13.45, 14.10 16.05. 17.24, 18.15, 20.22, 20.50, 23.05.
Celovec—Pliberk. Odhod iz Celovca ob:
6.00,	9,12, 13.12, 18.10. Odhod iz Pliberka ob: 6.23, 10.50, 14.50, 18.25.
Sinča ves—Železna Kapla. Odhod iz Sinče vesi ob: 6.50. 9.55, 13.55, 18.50. Odhod iz Železne Kaple ob: 5.25. 9.50, 13.55, 17,30.
Celovec—Podrožčica.	Odhod iz Celovca
ob: 6.55 (ob nedeljah in praznikih), 9.10, 13.25. 18.13. Odhod iz Podrožčice ob: 6.25, 11.30. 16.20, 18.15 (ob nedeljah in praznikih).
Svetna ves—Borovlje. Odhod iz Svetne vesi ob: 6.00. 7,30, 9.44, 12.10, 14.05, 17.04, 18.45. Odhod iz Borovelj ob: 6.34, 9.14, 11.34, 13.40.
16.30,	18.10, 19.20.
Beljak—Podrožčlca. Odhod iz Beljaka ob:
8.00,	10.25. 13.00 (ob sobotah, nedeljah in praznikih), 13.42, 18.05. Odhod iz Podrožčice ob: 6.15, 11.50, 14.45 (ob sobotah, nedeljah in praznikih), 16.10, 18.10.
Beljak—Podklošter. Odhod iz Beljaka ob; 4.35, 6.00, 9.10, 13.34. 16.45, 18.14, 20.43. Odhod iz Podkloštra ob: 0.02, 6.57, 9.10, 12.10. 13.02, 16.41, 20.07, 22.32.
Podklošter—Šmohor. Odhod iz Podkloštra ob: 6.47, 9.55, 14.25, 19.05. Odhod iz Šmohorja ob: 5.38, 7.55, 15.30, 18.39.
AVTOBUSNI VOZNI RED (Ako je čas debelo tiskan, znači da vozi avtobus le ob delavnikih) Celovec—Borovlje. Odhod iz Celovca ob:
6.10,	7.10, 8.10, 11.10, 12.10, 13.10, 16.60. 17.20.
18.10,	19.10, 23.30. Odhod iz Borovelj ob: 6.10,
7.10,	8.10. 9.10, 12.10, 13.10. 14.10, 17.10, 18.10,
19.10,	20.10.
Celovec—Žrelec. Odhod iz Celovca ob:
5.50,	6.50, 7.50, 9.30, 12.10, 13.10. 15.20, 17.10, 18.15 (ob nedeljah in praznikih). 20.15 (pred nedeljami in prazniki ter ob nedeljah in pra. znikih). Odhod iz Žrelca ob: 6.20, 7.15, 8.20,
10.00,	12.35, 13.40, 15.50, 17.40, 18.45, 21.05 (pred nedeljami in prazniki ter ob nedeljah in praznikih).
Celovec—Mostič. Odhod iz Celovca ob:
8.00,	11.30, 13.00, 17.15, 17.45 (do Škofjega dvo. ra). 18.15, 20.15 (ob nedeljah in praznikih). Odhod iz Mostiča ob: 5.50 (iz Hrovač), 6.20,
7.10,	11.55, 14.45, 16.45, 18.05 (ob nedeljah in praznikih).
Celovec—Velikovec—Grebinj. Odhod iz Celovca ob: 5.30 (vozi iz Velikovca), 6.15, 6.40, 8.00, 10.20, 12.10 (do Velikovca), 13.10,
15.10,	15.15, 16.15 (ob četrtkih pred in po nedeljah ter praznikih), 16.30 (do Velikovca), 17.15, 18.15, 20.15. Odhod iz Grebinja ob:
5.30,	(vozi iz Velikovca), 6.20, 6.38, 7.38, 7.45,
8.50,	10.50, 11.25, 11.50, 14.20, 15.10 (preko Rude, iz Velikovca ob 16.00), 16.45, 18.48, 19.20.
Velikovec—Djekše. Odhod iz Velikovca
rovine. Poleg tega predstavljajo ti proizvodi važen vir za tuje valute.
Naglasimo naj še posebej pomen novih naprav v Ziljiei pri Podkloštru, kjer bodo našli delavci trajno zaposlitev. Ta ko na Ziljiei, kakor v Bleibergu in v Celovcu je družba (BBU) zgradila vrsto modernih stanovanjskih hiš za delavce.
ob: 7.10 ((ob nedeljah, praznikih, ponedeljkih, sredah in sobotah), 14.15 (ob pondeljkih, sredah in sobotah), 16.10 (ob nedeljah in praznikih). Odhod iz Djekš ob: 8.05 (ob nedeljah, praznikih, ponedeljkih,, sredah in so. botah), 17.15 (ob ponedeljkih, sredah in sobotah), 18.05 (ob nedeljah in praznikih).
Velikovec—Mostič. Odhod iz Velikovca ob: 6.20 (ob ponedeljkih, sredah in sobotah). 7.05 (samo do Zg. Trušenj in le ob torkih, četrtkih in sobotah), 13.15. Odhod iz Mostiča ob: 7.10 (ob ponedeljkih, sredah in sobotah),
7.30	(vozi iz Zg. Trušenj in le ob torkih, četrtkih in sobotah), 14.05.
Velikovec—Ruda—labod. Odhod iz Velikovca ob: 9.05 (ob nedeljah in praznikih) 13.15, 14.10 (preko Grebinja, samo do Rude), 18.20, 19.10 (ob nedeljah in praznikih). Odhod iz Laboda ob: 5.40, 14.55, 15.30 (vozi iz Rude do Grebinja), 16.00 (ob nedeljah in prazn.)
Velikovec—Pliberk—Labod. Odhod iz Veh kovca ob: 5.58 (vozi iz Pliberka in samo po nedeljah in praznikih), 10.30 (vozi iz Pliberka in samo od petkih), 13.10 (iz Velikovca ob ponedeljkih, sredah in sobotah, iz Pliberka v Labod vsak delavnik), 17.25 (samo do Pliberka), 19.18 (vozi iz Pliberka in samo pred nedeljami in prazniki). Odhod iz Laboda ob:
5.10	(samo do Pliberka in samo ob dnevih po nedeljah in po praznikih), 6.00 (vozi samo do Pliberka vsak delavnik razen po nedeljah in praznikih), 6.50 (vozi od Pliberka) 6.50 (ob dnevih po nedeljah in praznikih),
12.30	(samo do Pliberka in samo ob petkih). 17.20 (vozi samo do Pliberka in samo pred nedeljami in prazniki).
Pliberk—Pliberk kolodvor. Odhod iz Pliberka ob: 6.05. 9.50, 14.00, 18.55. Odhod iz Pliberka kol. ob: 7.05, 10.15, 14.15, 19.15.
Velikovec—Sinča ves—Škocijan. Odhod iz Velikovca ob: 5.40, 9.25, 12.10 (ob nedeljah in praznikih od 19. junija do 17. sept.), 13 15,
17.10	(od 17. jun. do 19. sept.), 18.20. Odhod iz Škocijana ob: 6.05, 7.56 (ob četrtkih). 9.51 (ob nedeljah in praznikih), 10.35, 14.35 (ob nedeljah in praznikih od 19. junija do 17. sept.), 18.05 (od 17. junija do 19. sept.), 19.20
Velikovec—Železna Kapla. Odhod iz Velikovca ob: 13.10, 18.00. Odhod iz Železne Kap. le ob: 6.30, 15.40.
Železna Kapla—Bela. Odhod iz Železne Kaple ob: 5.30 (ob sobotah), 10.00 (po potrebi ob nedeljah in praznikih), 14.35 (ob sobotah). Odhod iz Bele ob: 6.05 (ob sobotah), 15.15 (ob sobotah), 16.40 (po potrebi ob nedeljah in praznikih).
Celovec—Galicija—Železna Kapla. Odhod iz Celovca ob: 8.10 (ob nedeljah in praznikih), 13.00, 17.00, 18.10 (samo do Galicije)
19.10	(ob nedeljah in praznikih in samo do Galicije). Odhod iz Železne Kaple ob: 6.35 (vozi iz Galicije), 6.30, 15.40, 17.10 (ob nede. Ijah in praznikih).
Borovlje—Smarjeta—KIopinj—Velikovec —
Odhod iz Borovelj ob: 6.00, 6.30 (samo do Šmarjete), 8.00 (ob nedeljah in praznikih).
10.00	(ob pondeljkih in sobotah in samo do Šmarjete), 14.10 (samo do Šmarjete), 19.15 (samo do Šmarjete). Odhod iz Velikovca ob: 5.45 (vozi iz Šmarjete), 6.50 (vozi iz Šmarjete in samo ob nedeljah), 11.00 (vozi iz Šmarjete in samo ob ponedeljkih in sobotah), 13.15 (ob četrtkih že ob 13.00), 16.50 (vozi od Klo-pinja in samo ob nedeljah in praznikih),
17.00	(vozi iz Šmarjete).
Borovlje—Srt«. Odhod iz Borovelj ob: 8.00 (ob nedeljah in praznikih), 9.10 (ob ponedeljkih. četrtkih in sobotah). 13.00 (ob nedeljah in praznikih), 14.10, 19.00. Odhod iz Sel ob: 5.55, 12.00 (ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah), 16.05, 17.05 (ob nedeljah in praznikih).
Borovlje—Podljubelj—Brodi. Odhod iz Borovelj ob: 8,00 (ob nedeljah in praznikih),
9.10	(ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah) 14.10, 19.00 (vsak dan razen ob torkih, sredah in petkih). Odhod iz Brodov ob: 6.45,
12.00	(ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah),
17.00	(vsak dan razen ob torkih, sredah in
petkih).	, .	_
Celovec—Št. Jakob v Rožu. Odhod iz Ce. lovca ob: 12.10, 18.10. Odhod iz St. Jakoba ob: 6.30, 16.30.
Celovec—Kotmara ves—Vrba. Odhod iz Celovca ob:	5.33 (do Cahorič), 5.45 (iz Št
lija), 6.35 (do Kotmare vesi). 6.30 (iz St. Uja),
8.10	(ob nedeljah in praznikih), 13.10 (do Bil-čovsa), 16.45 (iz Št. lija), 17.15 (do Kotmare vesi in samo od pondeljka do petka), 18.25 (do Zg. Vesce). Odhod iz Vrbe ob: 5.25 (iz Zg Vesce), 6.10 (od Vrbe do St. lija), 7.15 (ob nedeljah ob 6.35 iz Zg. Vesce), 7.05, 13.30 (do Št. lija), 14.15 (iz Eilčovsa), 16.15 (ob nedeljah in praznikih), 17.15 (do št. lija in samo od ponedeljka do petka), 17.45 (iz Kotmare vesi in samo od ponedeljka do petka), 19.10 (do St. lija), 19.05 (iz Cahorič).
Celovec—Otok—Vrba. Odhod iz Celovca ob: 6.35 (do Ribnice), 7.50, 11.00 (do Dol), 13.10, 14.15 (do Otoka od 9. jul. do 10. sept). 16.20 (do Otoka), 17.20 (do 9. julija od ponedeljka do petka, nato do 10. sept. dnevno), 18.10, 20.20 (ob nedeljah in praznikih in samo do Otoka). Odhod iz Vrbe ob: 5.50 (iz Otoka), 6.30 (-iz Vrbe do Dol samo ob delavnikih),
7.10	(iz Ribnice), 8.30, 11.50 (iz Dol), 13.00 (ob nedeljah in praznikih, od 9. julija do 10. sept. dnevno), 14.30 (ob delavnikih, od 9. junija do 10. sept. dnevno), 16.40, 18.45 (samo od 9. julija do 10 septembra).
Celovec—Hodiše-(Škotiče). Odhod iz Celovca ob: 6.35, 8.15 (ob nedeljah in praznikih), 13.10 (ob delavnikih do Škofič), 17.00 (od ponedeljka do petka), 18.20. Odhod od Hodiš-kega jezera ob: 5.50, 7.07, 12.20 (ob nedeljah in praznikih), 14.20 (iz Škofič), 17.32.
Celovec—Ribnica—Hodiše—Vrba.	Odhod
iz Celovca ob: 12.10, 18.10 (vozi od Hodiš do Rožeka tudi ob nedeljah in praznikih). Odhod iz Rožeka ob: 6.10 (od Hodiš samo ob delavnikih).
Celovec—Beljak. Odhod iz Celovca ob:
6.10	(samo do Vrbe). 8.10, 10.10, 12.05. 14.00
15.30,	17.10, 18.40, 23.30. Odhod iz Beljaka ob:
6.30,	8.10, 9.40. 10.30, 12.20, 13.50, 15.40. 17.10,
19.00.
Beljak—Rožek—Podgorje. Odhod iz Beljaka ob: 7.25 (od 18. jun. do 10. sept. dnevno), 12.15, 17.05 (od 9. julija do 10. septembra m samo do Rožeka), 18.10. Odhod iz Podgonj ob: 5.35, 7.20 (ob nedeljah in praznikih), 12.00 (od 18. junija do 10. sept dnevno), 15.50
Beljak—Bače. Odhod iz Beljaka ob: 5.40, 7.45. 10,15, 12.00, 13.50 (v juliju in avgustu in samo ob nedeljah in praznikih), 16.20 17 40, 19.00- (samo v juliju in avgustu). Odhod iz Bač ob: 6.30, 8.30. 11.00, 13.07. 15.00 (v juliju in avgustu in samo ob nedeljah in prazn*)>
17.00,	'18.23, 19.43 (samo julija in avgusta).
Beljak—Loče, Odhod iz Beljaka ob: 6-30,
8.20, 10.50, 11.00, 13.10, 16.00, 17.05, 18 15, 20.10 (ob nedeljah in praznikih, od 18. junija do 10. sept. dnevno). Odhod iz Loč ob: 5.30, 6.50, 7,25, 9.33, 11.50, 12.15, 14.05 (ob nedeljah in praznikih, od 18. junija do 10. septembra dnevno), 18.00 (ob nedeljah in praznikih, od 18. junija do 10. septembra dnevno), 19.15 (od 18. junija do 10. septembra), 21.05 (ob nedeljah in praznikih od 9. julija do 10. sept).
Beljak—Šmohor. Odhod iz Beljaka ob: 6.30 (od Meglarjev do Cajne). 7.20, 7.45 (samo do Meglarjev), 11.20 (samo do Cajne), 12.00, 15.50 (samo do Meglarjev), 16.25, 17.00 (samo do Cajne), 18.10 (samo do Meglarjev). Odhod iz Šmohorja ob: 6.00. 6.15 (iz Cajne, od Meglarjev dnevno). 7.20 (iz Cajne). 8.40 (iz Meglar-iev). 11.25, 12.50 (iz Cajne) 12.10 (samo do Cajne), 17.00, 17.10 (od Meglarjev), 18.30 (od Cajne do Meglarjev).
Poletni vozni red
Roku se Neži nikoli ni zdela tako lepa kot tokrat. Bila je opravljena v ro-žansko nošo. Kite, ki jih je drugače nosila v vencu okoli glave, so ji prosto padale preko prsi. Z zlatom pošita havbica se je tesno prilegla glavi, svileni trakovi so se igrali v lahnem vetru. Ubrano krilo iz spreminjaste svile se je prelivalo v rdečo in modro barvo. Črn Židan predpasnik se je lepo odražal od belih rokavcev in rožaste rute. Taka je bila nedeljska noša rožanskih deklet. V roko je spadal še bel robček, mašna knjižica s koščenim križcem, rožni venec in šopek iz nageljna, rožmarina in ro-ženkravta.
Rok jo je kot zamaknjen gledal. „To bo moja žena“, je premišljeval. „Zelo rad je bom imel. Danes pa ji bom kupil najlepše srce, izmed vseh, kar jih bo v Podgorju. Zrcalce mora biti na sredi in listek z napisom čez. In. če si bo še kaj poželela, bo tudi dobila. Neži tudi zaslu ži. Lepa je kot roža in pridna kot čebe-'ica.
Ko jo je spet pogledal, je videl, da se ji premikajo ustnice in da ji drse jagode rožnega venca med prsti.
..Kaj pa delaš. Neži?“ je radovedno vprašal.
„Zebram. Botra Lena so dejali, da se mora tja grede moliti, nazaj grede pa
se zabavati. Saj ti ne bo dolgčas zato?“
„Pridna si. Neži,“ je nežno in s spo štovanjem dejal. Všeč mu je bila dekletova globoka pobožnost in iskrenost. Osrečevalo ga je. da je smel stopati poleg nje. Zdela se mu je kot lep angel, pred katerim mora vsakdo imeti spoštovanje. Zasanjal se je v prihodnost. Videl je pred seboj Nežijo. kot gospodinjo in mater... Zbudilo ga je bučanje zvonov iz Podgorij. Stopala sta čez Bre ženj, ko je ravno skup zvonilo. Pospešila sta korak. Prelepi dan, zvonovi in sploh vse ju je vabilo k cerkvi, k Ma-teri.
Kramarji so že razpostavib svoje pisano. zapeljivo blago po stojnicah. Okoli njih so se drenjali sitni otroci, kajti preveč si jih namile piščalke, konjički iz lesa, glinaste piske in različne sladkarije. Toliko lepih stvari je bilo raz-stavljenih, da so strmeli z odprtimi očmi in usti v vse te krasote. Matere so jih s silo vlekle proč in še kramarji so jih bili siti. Odrasli pa so hiteli v cerkev. ..Najprej se mora k Mariji“, je vsakdo vedel. „Žegnanje. okrepčilo in razvedrilo šele potem pride na vrsto.“
Nežki se je posrečilo priti prav blizu oltarja. Večkrat je že bila v Podgorjah, a nikoli še ni tako zbrano molila, kot danes. Prej je bila še otrok, in jo je krama še vlekla. Sedaj pa je že zrelo dekle,
nevesta in mora prositi za toliko stvari nebeško zavetnico. Tudi Roka je premogla zbranost in pobožnost ostalih romarjev. Molil je za dom, za bodočo družino, za rajnega ate ja in tudi, da bi bil dober mož.
Ko sta bila že pri dveh mašah, je šla Neži še okoli oltarja. Ni prav vedela, kdaj in kako naj položi nageljčka na oltar, da bi ljudje preveč ne zijali. Opogumila se je in dejala šopek na prvo stopnico. „Kaj bi se sramovala ljudi!“ je .sama sebi prigovarjala.
Nato je stopila iz cerkve, na sončno pokopališče. Rok jo je že čakal ob zidu: „Pojdi, da ti kupim žegnanja." ji je mignil.
..Kar sam zberi“, se ni branila Neži.
Šel je in si ogledoval srca. Ni se mogel odločiti za noben napis. Tisti mu je bil precej všeč, ki se je glasil:
„Srce dam ti in roko, če je teb tud prav tako.“
A kmalu je našel pravega. Na listku sta bili narisani dve roki, ki se tesno sklepata in dve srci. spodaj pa napis: „Zvesto srce in pridne roke ti podarim, še ti meni to daj. in imela bova že na zemlji raj!“
To je kupil, pustil zaviti v rožnat papir.
(Dalje prihodnjič)
M I. A O I M S K C
Žabici sta šli na potovanje
„Kolkor mož nebesa so dala,
vse kmečka mati je zibala“.
Bili sta torej dve. In daleč sta stanovali druga od druge. Prva je bila mestna žabica, ker je živela s svojimi sovrst-nicami v predmestju velikega mesta. Ona druga pa je živela na deželi.
Domovina mestne žabice je bilo trstje ob strugi velikega kanala, ki je prav tam blizu vodil izpod zemlje. Saj kar se hrane tiče, naša žabica ni bila nezadovoljna. Voda iz kanala je prinašala zelo mnogo za žabji želodec okusnih reči. Le zrak ni bil dober, skoraj bi rekli, da je dišal kar zoprno.
Vaška žabica pa je živela v malem ribniku v bližini lične vasice, mimo katere je vodila bela cesta. Če je naša žabica lezla po bregu navzgor, je razločno videla belo liso. To je bil prah. Bila je drugače zadovoljna. Kadar je bilo premalo jesti ali če je bilo dolgčas, pa je ob večerih regljala s svojimi družicami, da se je razlegalo daleč naokoli.
V bližini, kjer je živela mestna žabica, pa je bil tudi most, ki je vodil čez kanal. Ko je. nekoč voda radi deževja bila zelo visoko, pa je videla, da vodi čez most cesta tja daleč proti zelenim gričem, nad katerimi je bilo pa modro nebo. Takrat se ji je prvič zahotelo po potovanju. Rada bi videla, kako je na deželi. Tam bo gotovo zelo lepo. Nič ni povedala svojim prijateljicam, šla je na pot.
In prav isto hrepenenje je začutila vaška žabica, le, da je njo radovednost gnala v mesto. Slišala je bila, da je tam življenje boljše, da ni grdih in nevarnih ptičev, pred katerimi se mora tukaj ves dan skrivati. Nič ni povedala drugim, kar šla je na pot.
Obe sta morali prestati hude nevarnosti in težke napore. Mestna žabica je morala preko cestnih in uličnih križišč, kjer so avtomobili in kolesarji kar tako drveli. Ko je bila že pri zadnjih hišah, jo je zagledal neki paglavec in pričel metati kamenje za njo. Rešila se je s tem, da je skočila za grmovje ob cesti ter se potuhnila. „Le kaj sem žalega storila, da me hoče pobiti“, si je mislila in se tresla od strahu. Ko je nevarnost minila je lezla previdno ob cesti naprej.
Tudi vaška žabica je obžalovala, da je zapustila svojo domovino v ribniku in če je ne bi bilo sram pred tovarišicami, bi se kar vrnila. Cesta je bila prašna in ob njej nobenega pravega jarka, kjer bi se mogla skriti in odpočiti. Pa je le vztrajala.
Tako sta obe prišli na visok grič. Vsaka od druge strani sta se pričeli vzpenjati nanj. Mislih sta si. ko pndeta na vrh, pa bosta videli, kaj je na drugi strani. Mestna žabica bo videla, kako iz-gleda dežela, vaška žabica pa bo videla, kakšno je mesto. Večkrat sta počivali ob poti v visoki travi, končno pa le prisopihah do vrha. Ko sta se sreča-li, sta se pozdravih in vprašah, kam sta namenjeni.
„Na deželo“, je rekla mestna žabica.
; „V mesto“, je rekte vaška žabica.
Bili sta zelo izmučeni in sta dolgo, dolgo počivali. Potem pa se je oglasila mestna žabica, ki je bila modrejša: „Kako krasno je bilo, če bi mogli pogledati, kam naju pot pelje. Vrhu klanca sva, pa ne vidiva naprej, ker se ne moreva dvigniti na zadnje noge.“
Pa je bite vaška žabica še modrejša. Malo je pomislite in rekla: „Hm, če bi se midve objeli, pa bi se lahko postavili na zadnje noge!“
Poskusih sta in je jima res uspelo. Dolgo sta stah objeti in s široko razprtimi očmi dolgo strmeh v daljavo in... molčah. Potem pa se oglasi mestna žabica: „Oh, saj tam naprej je pa prav tako kot pri nas! Ni vredno hoditi naprej!“ In vaška žabica je prav tako razočarana prikimate: Oh, zaman sem šla od doma, povsod je enako..
Kakor ti je znano, dragi bralec, ima žaba oči vrhu glave. Če se postavi na noge, gleda seveda nazaj in ne naprej. Na to pa sta naši modri žabici pozanili.
Nič kaj dolgo nista več kramljali. Lakota je bite huda in domotožje se. ju je polastilo. Segli sta si v roke, si voščili srečno pot ter se vrnili po klancu vsaka, odkoder sta prišli. Ko pa sta srečno
privandrali domov, sta povedah svojim prijateljicam, da je na svetu povsod tako kot doma. Zato je najboljše ostati doma in od takrat žabe ne potujejo več. Regljajo po svojih mlakah in kanalih, zadovoljne so in le kadar je suša, jim huda prede. Pa si mislijo: „Saj je povsod tako...“
OTON ŽUPANČIČ:
ŽABE
Rega, rega, rega, rega, vedno hujša je zadrega, sonce že do dna nam sega, jojmene, kaj bo iz tega!
Kum, kum, le pogum: shšal sem od juga šum!
Kvak, kvak, glej oblak, glej oblakov sivih vlak, vedro vode nosi vsak, kmalu bo vse polno mlak!
Rega, rega, rega, rega,
Bog nas reši vsega zlega!
Kum, kum, le pogum!
Kvak, kvak, glej oblak!
To pesmico je napisal nedavno umrli slovenski pesnik Oton Župančič. On je poleg dr. Franceta Prešerna največji naš pesnik, ki ga visoko cenijo tudi drugi narodi.
Oton Župančič je zelo rad imel otroke in je. zanje napisal veliko število krasnih pesmic, ki so izšle v knjigi pod naslovom „Ciciban“. Pa prečitajte še ljubko pesmico
Zunaj cvete žarni maj...
Jaz pa tukaj kakor v kletki, štejem ure na rešetki okna mrežastega zdaj,
ko nam polja zelene, se razcvitajo jablane, od radosti vse pijane ptičke gnezditi hite.
Čujem šumni spev vetrov: z gozda, s polja in dobrave sladke nosijo vonjave.
Pesem šmarničnih zvonov,
V travi ob poti sediš, o dete, zreš tja čez pisane loke, dvigaš sončne oči v višave, potapljaš jih v neskončnost sinjega neba, od vzhoda do zahoda, od juga do severa oblitega z zlatim blagoslovom dobrotnega sonca, in se smehljaš, smehljaš.
Kaj te tako veseli, otrok moj, kaj te tako osrečuje?
Ker je ves travnik ob tebi poln rož, ena sama ogromna košara zelenja, in cvetja, to?
Le veseli se, otrok moj, veseli se! Zakaj glej, prišla bo jesen, in travnik bo prazen in pust. Ne ene cvetke ne bo več na njem, da bi ti razveseljevala oko, osrečavala ti srce.
A glej, čudovitejša nego katerakoh teh pisanih rož in čudovitejša nego ves ta cvetoči in duhteči travnik je slednja besedica, ki vzcveti iz ljubezni tvoje mamice.
Veseli se, otrok moj! Zakaj glej, prišla bo jesen tudi tebi, ko ti ne bo več cvetela beseda materina.
Tedaj, otrok moj, se ne boš več mogel radovati, kakor se raduješ danes.
Kaj se ti tako kreše oko od radosti in sreče, otrok moj ?
Ker tako toplo, tako lepo sije sonce, zato?
Veseliš se sonca, ljubiš ga? Veseli se ga, ljubi ga, otrok moj mali!
A glej, topleje nego sonce sije oko tvoje mamice. Več rož nego sonce z ne-
V predzanji številki našega lista smo objavili obširnejše poročilo o uspehih gospodinjskih tečajev šolskih sester.
Danes pa objavljamo spis, katerega je napisala gojenka o slovenskem slovstvu ob sklepu zadnjega tečaja 1949/50. Oblika in vsebina spisa sta najboljša dokaza za višino šole in učiteljic. V kratki obliki je pokaza. la gojenka najznačilnejše može-stvaratelje slovenskega slovstva. Naloga sama izpriču. je tudi globoko zrelost dekleta, ki se s svojim spisom lahko meri z marsikaterim maturantom gimnazije.
Naglašamo ta veliki uspeh slovenske gospodinjske šole in gotovo ne bo žal star. šem, ki so doprinesli žrtve za izobrazbo svoje hčerke.
Uredništvo.
Tako piše Gregorčič, eden naših največjih pesnikov. Kakor on sam, tako so skoraj vsi veliki slovenski možje izšli iz kmetskega doma. Skromen kmetski dom jim ni mogel dati potrebnih sredstev za študij; a dal jim je nekaj, brez česar bi ne mogli postati tako slavni. Dal jim je globoko vero, veliko ljubezen do domovine ter krepko voljo. S tem v srcu so premagali vse težave trt vso bedo v letih študija.
Kako je Cankar, naš naj večji pisatelj, ljubil svoj borni domek na Vrhniki, svojo mamo in svojo domovino. Dejal je, da nam mora biti: mati, domovina, Bog vse — vse, to je naše življenje. Kako težko je bilo njegovo študentovsko življenje, velikokrat je moral biti lačen in pozimi brez tople obleke. Toda on je zdržal z mislijo na svojo mater in domovino. Vso to bedo opisuje v svojih črticah in spisih.
Oče našega Slomška je hotel, da bi postal Tonček kmet — njegov nasled-
mlada srca, stari svet vabi pred oltar Marije, da otrok se k njej privije, saj je ona božji cvet.
Zunaj vriska, poje maj... Mene tožnost je objete, dušo mi bo vso izžete... Ali jaz res plakam naj ?
Ali jaz le plakam naj?
O Marija, za me prosi, v dušo šmarnic mi natrosi, da se v njej razcvete maj.
ba ti seje in ti bo sejala na pot življenja ljubezen in skrb materina.
A sonce zaide. Pride noč, hladna, neprijazna in strašeča.
Kadar ugasne oko tvoje mamice, ti ne bo sijal nikoli več dan, kakršen ti sije sedaj, otrok moj mali...
Ples kralja Matjaža
Enkrat naprej, enkrat nazaj — kralj Matjaž si izbira raj.
Gori in doli, tretjič okoli — kralj Matjaž si Alenko izvoli. Trikrat po sredi, četrtič na kraj: „Kralj Matjaž, Alenko nazaj!“
Roke navskržem, križa — kraža Turki, lovite kralja Matjaža!
Bijmo s petami — tok, tok, tok!
Malčki govore ~
odrasli se smeje...
Mala Metka je bila tepena in se prav bridko joka. Medtem ko lovi sapo, ji mamica z robcem obriše solze, Metka pa pravi:
„Nikar še brisati, bom še jokala!“
*
Metka zamišljeno stoji pred kletko.
nik. Kaj bi imeli mi od njega, morda ničesar, če bi se to res zgodilo. Tako nam je pa zelo veliko dal. Vse življenje je posvetil svojemu ljudstvu. Velikokrat nas je učil spoštovati materni jezik, saj je to nekaj najlepšega, kar smo prejeli od svoje matere. Učil je našo mladino in s tem je storil največ, kajti kakršna je mladina, taka je naša bodočnost. Mladina je moč naroda.
Naš največji pesnik Prešeren je tudi kmetski sin. Trdo se je moral boriti za vsakdanji kruh. Sam ni imel ničesar in vendar nam je toliko dal. S svojimi pesmimi je hotel prikazati velikim narodom, ki go nas zaničevali, da se tudi zaničevan jezik lahko povzdigne in nas je postavil na isto stopnjo z njimi.
Kolikokrat so Gregorčiča radi njegovih pesmi krivo sodili. On ni imel nobenega zaščitnika razen Boga. Vse svoje boli je nosil sam, ni vzdihoval in ne tožil. Vse je izlil v pesmi. Ni napisal zastonj pesmi: „Gorje mu, ki v nesreči biva sam!“ Kajti vse to je sam občutil. Vedel je, da bo vse to, kar mora on pretrpeti, nekoč v korist slovenskemu narodu.
Tudi vsi drugi veliki slovenski možje so prestali veliko bedo v času študija in tudi njih poznejše življenje je bilo neprestana borba za obstanek.
Iz vsega tega vidimo, da je resnica, kar je rekel Gregorčič. Vsi naši veliki možje so izšli iz preprostega ljudstva. Vse je zibala preprosta žena — kmetska mati, kateri se moramo tudi zahvaliti. Ali bi bil naš jezik ohranjen tako čist in lep, če bi ne imeli teh mož? Ne, Nemci bi nas potujčili; a proti temu smo se lahko borili z našimi knjigami, z našimi pesmimi, povestmi, črticami in romani, katere so nam dali naši veliki možje.
Njim gre velika zahvala in čast.
Nenadoma se obrne k mamici in vpraša:
„Mamica, ali je danes sobota?"
„Ne. danes je četrtek.“
„Toda ptiček se koplje!“
■»
„K kateri vrsti živali“, vpraša učitelj, „spada kača naočarka?“
Metka: „K kratkovidnim“ ...
*
Metka: „Mamica, poglej, tisti gospod tam pa nima nobenih las na glavi!“ „Pst! — Srček, ne tako glasno, da ne bo slišal!“
„Oh, mamica, kaj še ne ve... ?“
*
Očka, mamica in Metka sede pri radijskem aparatu.
Metka: „Ali ljubi Bogec vse sliši, kar se po svetu govori?“
„Seveda... prav vse...“
„To mora pa že velik aparat imeti“.. *
Učitelj: „Kaj je to „oddaljeno sorodstvo“, Jožek?“
„To je, prosim... na primer... če
sem jaz v Celovcu in stric na Dunaju“ ...
*
„Kaj je tvoj oče, mali?“
„Bolan je.“
„Potem je revež, seveda... toda, kaj dete, mislim...“
„Kašlja...“
*
Učitelj: „Kdo zna povedati, kaj je basen?“
Jožek: „Prosim, basen je, če govorita osel in krava tako med seboj... kot... midva...“
„Ne boj se Jožek, tega psička. Saj si vendar nedavno bral v čitanki pregovor: „Pes, ki laja, ne grize!“
„To je res, očka. toda... Pozna tudi tale pes ta pregovor?“
Dobra primera
Slikar: „Pravite, da so moje slike slabe. Kaj pa razumete o slikarstvu, saj niste še nikoli ničesar naslikali.“
Kmet: „Res! A vendar vem, če je jajce dobro ali slabo, pa ga nisem nikoli zlegel.“
LIPICA:
TOŽBA
FR. KSAVER MEŠKO:
Srečnemu otroku
Hasißtt egd&megš pevskef® a&(*avSvüok
Prav pridno obiskujemo majnika šmarnice, saj čutimo do božje Matere veliko zaupanje in tudi veliko hvaležnost.
Na praznik Gospodovega vnebohoda so zato pevci s preč. g. župnikom Jand-lom na čelu priredili lepo izvencerkveno majniško prireditev.
Po šmarnicah smo se zbrali pri Adamu v dvorani. Nabito polno nas je bilo, ki smo hoteli poslušati lepe slovenske Marijine pesmi. Bili smo prejetno presenečeni. Pevci so re,s ubrano in pogumno odpeli precejšnje število prelepih majniških pesmi.
Zlasti všeč nam je bila: „Je mrak končan“ in sploh vse pesmi. Razen preludijev za harmonij je sledil še kratek prizor. Igralke so se prav vživele v svoje vloge. Videli smo, kako se nebo in pekel borita za dušo Marijinega otroka. Mati pa svojih zvestih ne zapusti, tudi to dušo je pripeljala v nebesa.
Vsi smo občutili, kako resničen je izrek: Po Mariji k Jezusu. Zato se bomo še z večjo ljubeznijo oklenili nebeške Matere. Zraven pa želimo, da bi pevci spet kmalu nastopili s svojo pesmijo: cerkveno ali svetno. In lep Bog plačaj I vsem za sodelovanje in trud!
SELE
Na Vnebohod popoldne smo na izven-cerkveni farni proslavi materinskega dneva lepo počastili zbrane matere. Vsi, ki so prireditev obiskali, so bili zelo zadovoljni, saj je tudi res dihala toplo domačnost in globoko ljubezen do vzvišenega materinskega stanu. Preprosti, a ljubki prizori kot oni, kako dekleta pojoč venčajo podobo Matere Marije, ali otroci se peljejo na izlet z železnico, so zelo ugajali. Glavna točka prireditve pa je bila čarobna igra „Pavelčkova piščalka“, v kateri nas je nastop vil kar očaral, prizor na kraljevem gradu pa je vzbudil občudovanje in smeh. Tudi petja ni manjkalo. Otroci so zapeli dve lepi pesmi, odmore pa je krajšal dekliški pevski zbor, ki smo ga po daljšem presledku zopet mogli slišati. Cela prireditev je pokazala, kaj zmorejo naši otroci pod dobrim vodstvom.
Majnika se je med našimi zakonskimi kandidati vzbudilo živahno gibanje. Jožef Bergman, Smovnikov v Homelišah, ki službuje kot orožnik pri nas, se. je poročil s Štefanijo Dovjak. Poroka je bila v Krki. Zg. Malejeva Tilda je postala žena Maksa Schwarz, pd. Šajdar-ja v Borovljah. Gostilničar in poštar Herman Falle je že nujno potreboval ženo in gospodinjo. Po poroki'v Galiciji 'jo je pripeljal na dom in sicer Katarino Pegrin, pd. Naradovo v Abrijah. Čestitamo in ji kličemo: dobrodošla v Selah in kmalu postani prava Selanka! Mladi Jakob pa je s svojo izvoljenko Zofijo Bisar na Žihpoljah sklenil veljavno zakonsko zvezo. Vsem mladim parom: Bog daj srečo!
Ponesrečil se je mladi Trkel, Maks Ra-kušek. Kobila ga je s kopitom močno udarila na spodnjo čeljust, da je brez zavesti obležal. Zdi ge pa, da poškodba ni nevarna. Želimo mu, da kmalu ozdravi!
KAMEN
Spoštovani gospod urednik!
Ne morem Vam povedati, kako sem bil vesel, ko sem bral Vaš uvodnik „10“. Da ima številka deset tako pomembno zgodovino in se toliko suče okoli nje, tega prej nisem vedel, ne slutil.
In da gospodje niti vedeli niso, kam bi vtaknili dva milijona od Marshallovega plana?! Naj Vam jaz eno povem.
Koj pred volitvami v „gmeindo“ so prihiteli iz Celovca gospodje z avtomobili — se zna, preko Galicije — in nam hitro svetovah, naj hilamo in ustanovimo električno „Genossenschaft“, da bomo dobili elektriko kar koj. Treba je. samo vložiti „Gesuch“ na deželno vlado, ki ima Marshallov plan za elektriko. Prišla sta nato dva inženirja in smo postavili „Genossenschaft“ na noge. Potem so nam drugi rekli, da delavska vlada skrbi za ljudstvo in bo vse storila, da kar koj, ko bo toplo, začnejo delati. Vse je že potrjeno. Mi naj se le pri volitvah dobro držimo. Ker pa se nikomur nismo upali zameriti, zato smo kar na pol volili, pol socije, pol pa övapejevce, samo da bi ja prej elektrika posvetila. — Pa glejte, zdaj se je posvetilo. Kmalu po volitvah je prišlo pisanje, da naš „Ge-
such“ ne dobi „subvencion“, ker ni denarja. — Vi pa pišete, da ne vejo, kam bi dejali dva milijona od Marshalla. Nam so pa rekli prej, da če hočemo „subvencion“, ne smemo prej začeti z deli, ker potem „subvenciona“ ne bo. Zdaj pa „subvenciona“ ni in ne elektrike. Toda v nekaterih glavah pa se je le posvetilo. Zato smo sklenili, da če prihodnjič kdo pride z elektriko agitirat in „subvencion“ ponujat, mu bomo kar koj s smrdljivcem posvetili, da bo našel najkrajšo pot čez Dravo.!
TINJE
Ali celovški gospodje vedo, kje so Tinje? Redko kdaj kateri zaide k nam, ker smo pač od rok in imamo slabo cesto. Le takole ob volitvah se nas malo spomnijo in nas pitajo s praznimi obljubami. Tako je bil pred volitvami v državni zbor in tudi za občinske volitve obljubljen „volilni golaž“, to je boljša zveza Tinj z mestom Celovcem. Eni in drugi so se pršili, kaj vse bodo dosegli, če bodo zmagah. Po volitvah pa so gospodje agitatorji pozabili na nas. Pardon, da se ne zlažem. Res. spomnili so se nas in so nam namesto boljših obljubljenih zvez ukinili še en poštni avtobus, tako moramo zdaj peš na veli-kovško cesto. Čez Dravo do železniške postaje bomo pa morali kar plavati, ker most kmalu niti za pešce ne bo več varen. Ta most je edinstveni spomenik delavnosti koroške deželne vlade in njene brižne skrbi za blagor obdravskih kmetov. Škoda bi bilo takega spomenika, ki dela tako lepo čast deželnim očetom! Zato predlagamo, da ga shranijo v svetovno znano univerzitetno muzejsko mesto „Universitas“, ki ga baje že zidajo na Gosposvetskem polju. Edino deželno cesto iz Tinj do glavne ceste morajo prej popraviti, drugače je nevarnost, da se ta dragoceni spomenik koroške vlade zaradi tresenja razsuje, potem bo pa Universitas ob največjo senzacijo.
KRČANJE
Vsakikrat, ko beremo v našem listu tedenske novice iz drugih krajev, se nas loti neka zavist, zakaj da ravno pri nas ni nič posebnih novosti. Zato pa smojda-nes tem bolj veseli, da smemo poročati nekaj za naš gorski kotiček izvanred-nega. Naši pevci pod vodstvom gospoda Julija Nedved-a so se nam oglasih na dan Vnebohoda po celovškem radiu. Zbrali smo se okrog zvočnikov in z užitkom in ponosom smo poslušali znane nam glasove. Ta za naše razmere vsekakor veliki uspeh nam je v dokaz, kaj vse zmore požrtvovalnost in dobra volja. Navdaja nas pa tudi z upanjem, da bomo smeli kmalu spet slišati naše vrle fante in njih lepo pesem.
Pa ne mislite, da nas je sedaj radi tega sam napuh!
Saj doživlja tudi naše farno občestvo od časa do časa trenutke posebne medsebojne povezanosti. Tako smo se predzadnjo nedeljo zbrali mnogoštevilno pri pd. Kohu, kjer „Kraljevo znamenje, križ stoji...“ Postavil ga je Kohov To
mej sam v spomin in zahvalo, da se je vrnil zdrav iz dolgoletnega vojnega ujetništva. Domači g. župnik so blagoslovih okusno izdelani križ, pete litanije, pesmi cerkvenih pevcev in majniška pobožnost je zaključila cerkveni del te lepe slovesnosti. Gostoljubna Kohova mama pa so poskrbeli za telesni blagor vseh navzočih.
To je sedaj v naši fari že tretji križ, ki je bil postavljen po vojni od kmetov, ki so se srečno vrnili iz zadnje vojne. Tako stoji Navadnikov dom izza leta 1947 pod varstvom križa. Leto pozneje so postavili Rojakovi na ravninici blizu Kovača lep križ. Sploh je hvalevredna značilnost našega kraja, da ima skoro vsaka hiša postavljen svoj križ, zavedajoč se, da je to znamenje poroštvo za mir, srečo in medsebojno ljubezen.
NONČA VAS (Vas pripoveduje)
Kdo more trditi, da Nončavas ni vas starih spomenikov, čeprav je opeka na marsikateri strehi še koma j suha in se je zunanjost marsikaterega doma v zadnjem času spremenila tako, da bi hotel dati vasi novo lice.
Naša lepa Marijina cerkev s svojim imenitnim Marijinim kipom, ki je. četrti najlepši v Avstriji in ga omenjajo zgodovinski viri že v petnajstem stoletju, je naš ponos.
Prednik Štaudaherjevega gradiča je stal v davnih časih pri Gradišniku nad Cirkovčami, kot nončavaški grad. Mogočne lipe še danes pričajo o davni slovenski kulturi, ko so še pod njimi izrekali naši pradedje svoje sodbe, se zbirali na posvete in imeli svoje veselice v njihovih sencah. Kaj bi nam vedele povedati, če bi znale govoriti. Pomislimo malo tudi o tem, ko gremo mimo njih.
Zadnji čas pa smo izgubili še dva starodavna spomenika. Pred dolgimi leti smo imeli namreč tudi svoj „hotel“. Imenovali so ga „Ksavija", pa tudi „Evropa". pd. pa pri Boštlnu. Ja, tedaj, ko je bil še pri Boštlnu „birtsaus“, takrat so bili pač še lepi, zlati časi! Tako pripovedujejo še zdaj naši očaki. Cirkovla-ni so gori pripeli, doli po Globači so jim dajali kontro Blačani in še Letinci. Pli-berčani pa so bili itak stalni gostje, Da domačinov ni smelo manjkati, to pa se razume. Kaj ne, Ozmanov oče?
Naročali in dobivali so ga kar skozi okno, ki ni bilo dosti višje kot „pufar“ (stara mera) sam. Neredko je potem tisti dobri „šnopsej“ iz Štefanove žga-njarne na Blatu pokazal svojo moč, tako da so morah slabejši ah manj korajžni pobrati svojih sedem češpljev. Močnejši pa so preizkušali nad njihovimi glavami razne predmete, kar se pač ob taki prihki brž dobi med prste. Oj, zlati stari časi!
Za temi pa so prišli slabši, novi. Ob cesti je zrasla nova, večja hiša. Oblasti so ji priznale gostilniško obrt in naš „hotel“ je bil obsojen na smrt. Slava je minila, ostala je le še bajta. Podjetni naslednik pa je pokazal, da tudi brez gostilne zna gospodariti in je na mestu prejšnjega „hotela“ postavil lepo stavbo, ki daje res vsej vasi lepo lice.
Še eno tako žalostno, a še bolj veselo vest imamo beležiti. Ker je imel naš slamnati hotel tudi same slamnate sosede, se za njim preoblačijo tudi ti. Ob poletnih dneh, ko prihajajo meščani k nam na oddih, so razni slikarji (umetniki) kaj radi posedah pred tako „lepo“ Fevnikovo bajto in jo z vso vnemo slikali. Kako škoda je podreti tako „lepoto“, so zmiraj vzdihovali. Treba bi jo bilo postaviti pod spomeniško zaščito. (Je tudi res lep motiv z našo cerkvijo v ozadju). Toda Lekšej in njegova ženka Micka pa sta bridko občutila tisto „lepoto“ slamnate strehe, posebno, če je deževalo. Odločila sta se, da se mora „lepa“ raztrgana slama umakniti četudi manj lepi cementni opeki. Tako je danes tudi Fe.vnikova hiša lepo trdo krita in če dežuje, se izkaže „lepša“ kot prejšnja.
Včasih so pravili, da biva pod slamnato streho sreča. Mi pa upamo in smo celo prepričani, da jo bomo deležni tudi pod opeko, če se bomo držah starega gesla „Moli in delaj“.
(Uredništvo se prisrčno zahvaljuje F. B. za lep dopis in priporoča, da bi tudi drugod ne hodili slepi mimo svojih zgodovinskih spomenikov).
ŠT. JANŽ V ROŽU (Materinsko slavje)
Lepo majsko popoldne je posebno nas; matere pa tudi druge privabilo h kapelico nad vasjo. Tam nas je že pričakoval lepo okrašen oder v senci visokih smrek in zadaj nestrpni otroci, ki bi že tako radi povedali svoja voščila.
Majnika leta 1938. smo zadnjikrat obhajali materinski dan pri kapelici. Letos smo to tradicijo prav lepo obnovih. Naši otroci so nas presenetili z bogatim sporedom. Kar 22 točk so pripravili. Vse je šlo lepo, gladko, da smo mame res imele užitek, večkrat pa tudi rosno oko.
Po uvodni pesmi in deklamacijah je besedo prevzel preč. g. župnik dr. Lučovnik. Povedal nam je, kako so različni slavni možje (sv. Avguštin, Paul Verlaine, Ivan Cankar i. dr.) spoštovali svoje matere in kako lepo so o njih pisali. Mati je tista oseba, za katero nikdar ne bomo mogli najti dovolj lepih besed in dovolj dragocenih daril. Najlepša je še globoka hvaležnost in molitev.
Med lepimi deklamacijami smo spet slišali ubrano pesem, ki je krepko donela v idilično okoheo. Zlasti razveselili pa so nas ljubki prizorčki, v njih so se pokazal pravi igralski talenti.
Za konec smo vsi skupaj zapeh naši skupni nebeški Materi: „Marija, mati ljubljena“.
Potem smo se razšli, a res težko. Še in še bi gledali in poslušali.
Tistim plemenitim osebam, ki so tako lepo prireditev pripravile, se najtopleje zahvalimo. Veliko truda ste im sli z otro^ ki, ampak upamo, da nas boste drugo leto še razveselili s tako lepo proslavo. Zato vam kličemo: Bog plačaj in pa „na svidenje drugo leto, če ne prej!”
KNEŽA
Prelepo lego ima Kneža na. pobočju Svinje planine, z nadmor, viš. 1161 m. Cerkev na Kneži je prelepa gotska stavba z baročnimi oltarji. Kneža je štela pred sto leti 600 duš. Danes jih šteje samo še polovico od tega. Zgornja Kneža je v zadnjih sto letih gospodarsko propadla. Tu so bile pred sto leti mogočne kmetije, ki so danes samo še paš-niške kmetije. Kmetije so se spremenile v „planine“. Kjer je nekdaj pridni kmet kosil, oral, sejal in žel, tam se zdaj poleti pase živina, ki jo priženejo od bog-ve kod iz nižine.
N. pr. Karlut. Tu je bil pred sto leti mogočen kmet. Osem hlapcev in šest dekel mu je pomagalo obdelovati kmetijo. Danes se poleti pase živina na nekdanjih travnikih in njivah. Tu pri Karlutu so 1. 1944, dne 30.^ julija, ubili dva človeka, ki so ju dolžili, da imata zveze s partizani. Martina Slemenšeka so najprej obesih, potem ustrelili in nato zažgali.
In kakor je propadla kmetija Karlut, tako je gospodarsko propadlo še. mnogo drugih krnetij v Zgornji Kneži.
Na Križev ponedeljek, 15. majnika, so prišle procesije na Knežo, in sicer s Krčanj in z Djekš. Mnogo ljudi, ki so prišli s procesijami, je potem ostalo pri pogrebu umrlega Smuk-ovega očeta, Lukeža Rebernik. Rajni Smukov oče na Kneži so lani ob sv. Lukežu dopolnili 63 let. Približno od tistega časa niso več zapustili postelje. Huda neozdravljiva bolezen na jetrih in želodcu jim je razjedala življenje. Od Velike noči skoro niso mogli ničesar več jesti in tako so morali umreti ne samo vsled bolezni, marveč tudi vsled lakote. Bila jih je samo še kost in koža.
Bili so svoj čas več let ključar cerkve na Kneži in zdaj jim je prvim pel zvon, ki smo ga blagoslovili na nedeljo pred sv. Markom. Pevci so jim na domu zapeh žalostinko „Vigred se povrne.“ Vigred se je že povrnila, vse zeleni in cveti, rajni Smuk-ov oče pa so morah v grob. Zeleh so, da bi se jim ob grobu govoril govor v domačem, slovenskem jeziku. Želja se jim je izpolnila. Bili so rajni oče Smuk veren kristjan, pa tudi zvest sin svojega naroda. In marljiv, priden gospodar. Medtem ko je tohko kmetij na Kneži propadlo in so se spremenile v samo še pašnike kmetije, 30 bili rajni oče Smuk eden tistih gospodarjev, ki so obranih svoje posestvo in ga zapustili svojim otrokom.
Žena in mati — vdova ter devet otrok žaluje za rajnim Smukovim 1 četom. Žalujemo za njimi tudi mi vsi, ki smo jih poznali! Bodi jim Bog milostljiv sodnk in obilen plačnik!
Čebele rojijo
Koncem meseca februarja, včasih pa že v januarju se prične v čebelni državi, to je v panju, novo življenje. Pozimi so bile čebele v panju zbrane in stisnjene v nekakem grozdu. Proti koncu zime se začne ta grozd rahljati in lepo sončno, poznozimsko popoldne že izvabi čebele iz panja pred čebelnjak, kjer se očistijo. Kmalu nato začne matica zalegati.
Matica leže na dan po 500, pa tudi po 1000 in 2000 jajčec. Saj je treba čim-prej obnoviti čebelno družino, treba je povečati število delavk v panju. Čebele-delavke, ki so prezimile, v napornem spomladanskem delu kmalu izrabijo še zadnje svoje moči in življenjske sile in druga za drugo se od izleta ne vrnejo v panj.
Od jajčeca do čebel'- delavke
Z zalaganjem mora matica pravočasno koncem zime začeti, saj je potreben čas približno šestih tednov, da se razvije iz oplojenega jajčeca nabiranja zmožna čebela-delavka. Najpreje poteče 20 do 21 dni, da se razvije iz jajčeca preko ličinke ali žerke ter bube mlada čebela. Ta čebela pa še ni za zunanje delo, opravljati mora najpreje razna dela v panju. Tam mora najpreje (tri dni) skrbeti za snago, nato mora pri pravljati hrano, to je mezgo iz ustnih žlez in pa mešanico iz mezge, strdi in cvetnega prahu, za žerke, za matico in pa za trote, ako so ti že v panju. Niti žerke, pa tudi ne matica in troti si ne morejo sami iskati hrane in jih je treba pitati. — Od 10. do 18. dne starosti pripravljajo mlade čebele-delavke ,Tosek, gradijo satje, polnijo celice s cvetnim prahom in medom. Od 18. do 20. dne starosti stražijo nato mlade čebele pred odprtino panja, jpred žrelom. Šele od 21 dneva starosti naprej letijo nato čebele na pašo in nabirajo cvetni prah ter strd.
Prvi roj
Ako je vreme ugodno, matica neprestano zalega in število mladih čebel se v mesecu marcu in aprilu v panju vedno bolj množi. Medtem je matica že začela zalegati neoplojena jajčeca in kmalu se pojavijo v panju prvi troti, v ma-tičnjakih pa se razvijajo mlade matice. Ko so se te toliko razvile, da se začnejo oglašati s svojim značilnim glasom, ta-

Celovec-Klagenfurt Karfreitslraße 1
krat ve stara matica, da je konec njenega „kraljevanja“ v panju in da se bo morala umakniti. To se zgodi včasih že koncem meseca aprila, redno pa v mesecu maju, le v planinskih krajih šele začetkom meseca junija. To je prvi roj, predroj ali prvec, Čebele-delavke v tem roju so preobremenjene s strdjo, matica sama pa je obremenjena z jajčeci in zato ta roj navadno tudi ne leti daleč, usede se v bližini čebelnjaka.
Po sedmih ali devetih dneh po prvem roju sledi večkrat drugi roj, prvi poroj ali drugec. Ta izleti z mlado, še neoplojeno matico in se zato tudi navadno ne usede tako blizu čebelnjaka kakor prvi roj.
Staro naziranje
V prejšnjih časih in tudi še danes večkrat presojajo čebelarji kakovost svojih čebel po tem, kdaj rojijo in koliko rojev dajo. Čim preje čebele spomladi rojijo in čim več rojev dajo, tem boliše in tem več vredne so čebele.
Toda svet se vrti naprej, razmere se vedno spreminjajo in tem novim razmeram se mora prilagoditi tudi vse naše gospodarstvo, če hočemo obstati. Kakor je čebelarstvo samo na sebi gledano — mogoče gospodarsko malo pomembno, vendar pa more tudi pravilno čebelarstvo mnogo pripomoči do zboljšanja gospodarskega stanja posameznikov, s tem pa tudi skupnosti.
Zato moramo danes gledati čebelarstvo tudi v drugi luči kakor pa so ga gledali naši predniki. Zato pa danes čebelarstva tudi ne presojamo več po številu rojev, ampak po količini strdi, ki jo čebele naberejo. Strdi pa bodo čebele nabrale več, če bodo manj rojile. Zato napredni čebelarji ne pustijo več, da bi čebele rojile po svoji „volji“, ampak hočejo to rojenje uravnavati tako, da so čebelni panji, oziroma čebelne družine čim bolj močne in tako čim bolj sposobne za nabiranje strdi.
Pravilno čebelarenje
Staro in vsem naprednim čebelarjem znano pravilo je in ostane, da je možno s pridom čebelariti na veliko število rojev samo v takih krajih, kjer je dobra jesenska paša. Te paše pa dandanes pri nas ni. To nam dokazujejo žalostne izkušnje zadnjih let in kaka morebitna enkratna izjema pač ne bo mogla dokazati nasprotnega. Zato mora biti čebelar vedno pripravljen na jesensko pitanje, ako hoče ohraniti čebele preko zime.
Vsi napredni čebelarji pa so tudi že uvideli, da je uspešno čebelarstvo pri nas mogoče samo v velikih panjih s premičnimi deli, v katerih moremo rojenje ali popolnoma preprečiti ali pa vsaj poljubno omejiti. Čebele morejo in morajo izkoristiti spomladansko in poletno pašo le v takih panjih, kjer se morejo pravočasno razviti v orjaške družine. To pa je mogoče le tedaj, ako jim ne pustimo, da bi ob edini priliki, ko morejo na zanesljivi paši v spomladi in pole-
^ßri ftas. na DCaroskem
SPREJEMNI IZPITI
Sprejemni izpiti za vstop v I. gimnazijski razred bodo dne 14. junija od 8. ure naprej. — Za humanistično in realno gimnazijo v Celovcu bodo izpiti v šolskem poslopju na Völkermarkter Ring 27. Za realno gimnazijo in realko bodo izpiti v Marijanišču na Völkermarkter-strasse 36.
Prijave za sprejemni izpit morajo biti kolkovane s kolkom za 4 šilinge in jo je treba poslati po pošti ali pa oddati osebno ravnateljstvu šole najkasneje do 7. junija. Prijavi je treba priložiti krstni list in pa domovnico. Vodstvo ljudske šole, ki jo je učenec do sedaj obiskoval, naj tudi najkasneje do 7. junija pošlje naravnost ravnateljstvu šole — opis učenca.
K sprejemnemu izpitu dne 14. junija naj prinesejo učenci s seboj svinčnik ali peresnik.
Za gimnazijo na Tanzenbergu objavimo podatke o sprejemnem izpitu v prihodnji številki.
iiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiimiimiiimiiiiiminiminmiminiinnnHiiini
prsnasaio
dobiček s
1
ŽEBLJI MEŠANI LOPATE
ŽELEZNE GRABLJE POMOŽNE PALICE za sajenje ROČNE ŽAGE
železo, kovine, stroji
Celovec - Klagenfurt. Salmstrafie 7
Telefon 1486
POROKA
22. majnika 1950 je g, učitelj Zdravko Vauti v škocijanu poročil živovo Micko v Vinarah. Poroka se je vršila v Selah. Poročal je ženinov stric č. g. župnik Vauti.
O slavnosti bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
tju, nabrati dosti strdi, da bi ob tem času cepile svoje moči. Prisiliti moramo čebele, da izrabijo vse svoje sile edino le za nabiranje strdi. To pa je mogoče — kar ponovno povdarjamo — le v velikih modernih panjih.
Zato naj bi se tudi naši čebelarji že otresli končno one stare miselnosti, da presojajo kakovost svojih čebel in uspeh svojega čebelarstva po številu rojev. Čimprej naj bi se oprijeli čebelarstva v velikih panjih s premaKljivim satjem, rojenje naj bi pa prilagodili edinemu pravemu namenu čebelarstva, ki je: Čim več strdi!
ŠT. VID V PODJUNI
Naša polja so v bujni rasti, vse cvete in se razvija, prav lepa letina kaže, hvala Bogu. S pomladjo pa je pri nas tudi prosvetno življenje pognalo in v nedeljo, 21. maja, smo videli sad obnovljenega kulturnega dela: materinsko proslavo, katero je pripravilo Prosvetno društvo pri Voglu v Št. Primožu. Prenapolnjena dvorana je bila dokaz, kako ljudstvo želi prireditev v versko-prosvetnem delu.
Radi odsotnosti domačega g. župnika, ki vodi sv. misijon, je njegov namestnik v govoru poudaril tri najvišje vrednote, katere nam je s tako umetniško silo pokazal naš največji pisatelj Ivan Cankar: mati, domovina, Bog. S to proslavo se hočemo vsaj malo oddolžiti našim materam za vso njihovo skrb, ljubezen in žrtve. Ljubezen do matere pa vključuje tudi ljubezen do materinega jezika in prav v tem je pomen Prosv. društva, da nam s pesmijo in igrami materinski jezik ohranja, neguje in razvija.
Otroci so nam pod vodstvom mladega Hanzeja Kežerja zapeli nekaj narodnih pesmi in deklamirali pesmi našim materam: skoro vsem so ob tem oči solzne postale. Prav ljubko so zapeli, kar radi bi jih še poslušali, posebno je navdušila in smeh povzročila pesem o muzikantih. S tako dobrim otroškim zborom bi se dalo marsikaj napraviti, zato želimo, da se še naprej učijo in nam zopet zapojo.
Prosv. društvo je pripravilo igro: „Stari in mladi“, ki jo je pripravil stari navdušeni prosvetni delavec Janez Ke-žer, p. d. Lekš. Igra nam na nazoren in pretresljiv način pokaže, kako Bog grehe zoper 4. božjo zapoved že na tem svetu kaznuje, poplača pa one, ki jo izpolnjujejo. Hvalevredni so igralci in režiser, da imajo še toliko idealizma, da kljub obilnemu kmečkemu delu še žrtvujejo čas počitka za vaje in nam pokažejo tako vzgojno «igro, ki je prav primerna za materinski dan. Igralci so na splošno dobro rešili svoje vloge, četudi so nekateri novinci na odru. Vsi zadovoljni smo odšli od prireditve: zopet se je začela pomlad v prosvetnem delu, zopet smo prišli na staro preizkušeno pot kulturnega dela na verski podlagi, želimo, da bi s pogumom šli to pot naprej.
MOŠKO PERILO SRAJCE — POLOSRAJCE SPODNJE HLAČE KRATKE NOGAVICE DOKOLENKE SPALNE SRAJCE PIŽAME ROBCI
Beljak - Yillath - BaknhofstraBe 9
Karel Mauser:
IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE
26.
Zapahnil je vrata in stopil nazaj v mraz. Kar ni se mu dalo v hišo. Mraz mu je obrisal poslednjo pijano misel. Oster zrak mu je dobro del.
V hiši je bilo še vse tiho. Mirino so srepela okna na dvor kakor da za njimi ni življenja.
Foltej in Greta se še nista vzdignila.
Podlipnikove sive oči so strmele proti Dobraču. Pri cerkvi je vabilo k jutranji maši.
Podlipnik je stopil v hišo. V veži je naletel na Folteja in na Greto.
„Zgodnji ste, a te j,“ je rekla Pečnikova.
„Mraz je zunaj“, je dejal Podlipnik kakor da Grete ni slišal.
„Lahko bi še ležali“, je pristavil Foltej.
Podlipnik je mežiknil.
„Naležal se še bom.“
In je stopil v izbo.
DEVETO POGLAVUE
Velika noč je zazvonila v Vratih, planila proti Podkloštru, zamajala zvonove '
v Gorjah in na Bistrici, v Čajni, v Šteb-nu, v Blačah, v Melvičah, na Brdu in v Šmohorju.
Vsa dolina je zapela.
Stari Podlipnik je z dvora gledal proti Dobraču. V sivih trdih očeh se mu je nekaj omehčalo.
To je vigred.
Z dvora je odšel v kovšče. Prvič, kar je odlezel sneg. Počasi je šel pod drevjem kakor da prisluškuje, če se ne naliva sok že v pop je.
Spet ga je zgrabilo. Lani še, ko je zadihala vigred, sc je Podlipnik razkošatil in zrasel. Letos ne more. In vendar v njem še buta Podlipnikova kri, ki zbi-važe vselej zagori.
Zdaj se bo razmahalo delo, ki ga ne bo več urejal. Foltej bo odkazoval delo, Foltej bo sejal.
Podlipnik se ne more vdati.
Foltej gleda za njim. Tudi vanj je rinila vigred. Nikdar doslej še s tolikšno silo kakor letos. Gospodar je, Podlipnik, prvi v vasi, prvi med možmi.
Hlapec in dekla se ne obračata več na očeta. Kakor da ga ni več pri hiši. Foltej je, ki žobari in ukazuje. Dekla vprašuje Greto.
Foltej ve, da je očetu hudo in da se še ni unesel. Vidi njegovo počasno hojo po kovšču, njegov upognjen hrbet, njegove sive težke oči, ki ošinejo vsako vejo posebej.
Kako bo, ko se bo delo odprlo? Ali ne bodo oče poskušali zagrabiti znova za vajeti ?
Foltejeve ustnice so stisnjene, trmaste. Kot da je čez noč zrasel v njem Podlipnik, kot da je iztekla iz njega vsa tista znorela kri, s katero se je zagnal takrat za Kočarjevo.
Foltej dobiva Podlipnikov obraz, Podlipnikove oči, Podlipnikovo hojo.
Tako je z vsemi Podlipniki.
Stari Podlipnik ve. Pridejo leta, ko je treba Podlipnikovo kri udariti s pestjo, da se ne izrodi. Potlej nenadoma pride sprememba. Čez noč bruhne v Podlipnike stara kri, trma in nova ljubezen do zemlje.
Foltej gleda za očetom, ki zginja pod drevjem.
Potlej pride iz hiše Greta. Kite ji leže povite okrog glave. V obraz se je nekoliko poredila, nekaj vigrednega leži na njej.
„Kam pa so oče šli?“
„Drevje ogledujejo,“ se nasmehne Foltej. „Tako delajo vsi Podlipniki, kadar sprežejo."
„Nemara bi še radi komandirali. Delo se bo odprlo.“
Greta stoji tesno ob Folteju.
„Podlipnik je. Ne more drugače.“
Zdaj se je nasmehnila Greta.
„Podlipniki ste tako čudni.“
„Žinjaš? Če ne bi bili, bi ne bili Pod-
lipniki. Dokler smo pod očeti, rasemo v svojo smer, celo upor skuša zrasti v nas. Ko stari spustijo in sedejo v kot, obrišemo mladost in smo Podlipniki kakor stari. Trmasti, tršati, samisvoji.“
Ni se smejal. Gledal je za očetom, ki je zginil za hlevom. Potlej se je obrnil v hišo. Greta je utonila za njim.
Stari Podlipnik je obstal pod zadnjim drevesom in ga obletel od tal do zadnje veje.
„Pol vej je suhih. Škoda."
Zamahnil je z roko.
„Kakor ve. Drevo ni moje. Če ga ne bo podrl, naj segnije.“
Z roko je segel po deblu. Skorja je sama odpadla. Pod skorjo se je pokazalo sčmelo meso.
„Temu ni več pomoči.“
Premeril je suho drevo še enkrat do vrha, potlej pa se je s čudno topimi očmi zastrmel v Dobrač.
-s
Koj po Veliki noči je zavekalo pri Kočarju v^Melvičah. Kočarka je molčala, tudi Kočar je tiho grizel svojo bolečino. Se ni zaman branil dati Mojce na Bistrico. Ko bi šla v Tirole, bi nemara tega ne bilo.
K°. je. Kočarka spet slišala otroški vek- jo je vendar spreletelo nekaj mehkega. Mojčine oči so tako proseče moledovale iz blazin, da je komaj zadrževala vek.	(Dalje prihodnjič)
Opekarna - Grabšlanl
Heinrich - Orsini Rosenberg
Grahštanj - Koroška
Obstaja že 70 let
& Go.
Grafenstein-Kärnten
Zidna in strešna opeka
Se še nadalje priporočamo svojini cenjenim odjemalcem
KUPUJEM
KOZE IN KOŽUHOVINO
po najvišjih dnevnih cenah
U(uts Bm
TRGOVINA Z USNJEM Celovec-Klagenfurt, Osterwitzg. 4 Prevzamem kože tudi v strojenje.
ZA DOPUST!
Dirndli
Štajerski kostumi Plašči iz balonske svile Kopalne obleke Obleke za plažo pri
Wütthto
CELOVEC-KLAGENFURT lö.-Oktober-Str. 2 Tel. 22-73
H.
TRANINGER
DRUfl - PREMOG
HOLZ —KOHLE
0 • •
lEIOVEl - UUEffHT VMuimaratar Uraka
MALI OGLAS
Elektrotehnik, srednjih let, pošten, zanesljiv, zmožen vsakega dela, želi stalne zaposlitve, tudi kot hišnik. — Ponudbe na upravo lista pod značko ..Pošten“.
Rezervirano
in plačano
Dodelitev živil za 67. dodelitveno dobo
Vsi potrošniki tudi na dodatne živilske nakaznice) dobijo na živilske nakaznice za 67. dodelitveno dobo na posamezne odrezke one količine in one vrste živil, ki so na teh odrezkih označene. Razen tega dobijo potrošniki še: Sladkor po 600 gramov za vse skupine starosti na odrezke. 13 in 14 živilskih nakaznic, ki imata natisnjeno oznako „Zucker“ (sladkor).
Meso po 50 gramov na odrezke živilskih nakaznic z oznako „Fleisch“ (meso) 1/E, 2/E, 3/E, 4/E. 1/Jgd, 2/Jgd, 3/Jgd in 4/Jgd. — Po 100 gramov na odrezke živilskih nakaznic z oznako „Fleisch“ (meso) 1/Klst in 2/Klst.
Maščobe: Po 100 gramov na odrezke živilskih nakaznic z oznako „Fett“ (maščoba) 9/E, 10/E, 9/Jgd, 10/Jgd 9/K, 10/K. Po 50 gramov maščob na odrezke
živilskih nakaznic z oznako „Fett“ (maščoba) ll/E,v 11/Jgd, 11/K. — Po 150 gramov maščob na odrezka I in II dodatne nakaznice za zaposleno mladino.
Na odrezke z oznako „200 g Fett“ oziroma ..100 g Fett“ in na one odrezke za maščobo, ki so zgoraj omenjeni, ni mogoče dobiti jedilnega olja. — Na odrezke z oznako „100 g Fett 8/Klk“ oziroma „100 g Fett 8/Klst“ do nadaljnjega obvestila ni mogoče dobiti maščob.
Naročilne listke za mleko naj potrošniki oddajo v začetku 67. dodelitveno dobe v poljubni prodajalni mleka. — Obroki polnomastnega (svežega) mleka so: za otroke do treh let dnevno po 1 liter, za otroke od treh do 12 let dnevno po V2 litra, za mladino od 12 do 18 let dnevno po % litra, za noseče in doječe matere dnevno po 14 litra.
TERRAKOR — BETONSKO TRDI MATERIAL — GLAVNO ZASTOPSTVO Veletrgovina z gradbenim materialom, krovstvo
FÄAM7 MÖSSia & CO.
BELJAK—VILLACH, tel. 4171, 4436
Cement, trass, cevi, strešna opeka, plošče iz naravnega škriljevca, plošče za tlak, heraklit i. t. d.
Gradbeni material pripeljemo z lastnim avtomobilom

tucUMM...
pripravljena!
Zato uporabljaj
do&ea ktumo stedslva, mešonita (IIIR DPR
fttifuavifeM je aa kuUa
in dovršeno rahla!
D», da M1R0PA vse&ufc m!
C
Gledališče
Začetek predstav ob 20,00

Sreda, 24. V. Katarinka in čarobna svetilka.
Četrtek, 25. V. Manon. red C.
Petek, 26. V. Katarinka in čarobna svetilka.
Sobota, 27. V. Manon, zadnja predstava v sezoni.
Od nedelje naprej vsak dan tudi zvečer ob 20.30 kino predstave.
Trgovina s ceylji
Heimee
CELOVEC—KLAGENEURT
St. Veiterstr.
JE GLOBOKO ZNIŽALA CENE ZA SVOJE IZDELKE
hiodna it$oviua
SAM0NIG
nudi tkanine sveh vrst, obleke, nogavice itd.
BELIAK-VILLACH
Weißbriachgasse 12
Stav&uske oddaje v tadiu
SREDA, 24. maja:
14.30—15.00 Poročila, predavanje za gospodinje; glasba.
ČETRTEK, 25. maja:
14.30—15.00 Poročila, pouk slov.;
zdravniško predavanje.
PETEK, 26. maja:
14.30—	15.00 Poročila, pregled svetovnega tiska, glasba.
SOBOTA, 27. maja:
9.15—	10.00 Dvojezična šolska oddaja iz Št. Jakoba v Rožu.
NEDELJA, 28. maja:
7.15—	7.45 Duhovna obnova; „Celovški kvintet“ igra v razvedrilo.
13.30—	14.00 Marijine pesmi poje cerkveni zbor z Reberce.
PONEDELJEK, 29. maja:
7.15—7.45 Zbori pojejo.
TOREK, 30. maja:
14.30—	15.00 Poročila, pouk slov., predavanje za gospodinje.
SREDA. 31. maja:
14.30—15.00 Poročila, predavanje za gospodarje, zanimivosti.
Opozarjamo na prenos celovškega radia iz Št. Jakoba v Rožu v soboto, dne 25. majnika 1950 od 9.15 do 10. dopoldne. Prenos se vrši iz šentjakobske glavne šole, sodelovali bodo učenci vseh razredov, vodstvo pa ima gospa dir. Lang-Reitstätter.
K I M O 1
"Celovec - Jifa&enfutt
Predstave dnevno ob 16., 18.15 in 20.30. )
STADTTHEATER
23.—25. V. „Freiwild“ (Divjačina)
26.—29. V. „Oh, diese Männer" (Oh, ti moški)
PRECHTL
19,—25. V. „Buffalo Bill“
26. V,—1. VI. „Zwei Helden im Sattel" (Dva
junaka na konju)
Predstave ob: 16., 18.15., 20.30 uri VOLKSKINO
26.—29. V. „Die heilige Trommel" (Sveti boben)
30. V.—1. VI. „Katharina die Grofle" (Katar
rina Velika)
C ARINTH1A -LICHTSPIELE
19.—25. V. „Das goldene Edelweiß" (Zlata planinka)
26. V.—1. VI. „Dodge City“
Predstave ob: 16., 18.15., 20.30 uri
PETERHOF
23.-25. V. „Rakoczymarsch"
26. V.—1. VI. „Die gute Erde“ (Dobra zemlja) Predstave ob: 16., 18.15., 20.30.
‘Sietjak > "frittcufk
BAHNHOFLICHTSPIELE
23.—25. V. „Herzen in Flammen" (Srca v plamenih).
STADT KINO
23.—25. V. „5 auf der Hochzeitsreise“ (5 na poročnem potovanju).
Začetek predstav ob: 16., 18., 20. uri.
Elite Fiimbiihne
23.—25. V. „Banditen der Prärie" (Banditi prerije)
26.—29. V. „Kreuzelschreiber"
Apollo Lichtspiele
23.-25. V. „Der Aplel ist ab" (Jabolko je
odtrgano).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PAJKI NA JUŽNEM TEČAJU
Med čudnimi oblikami živalskega življenja, ki jih je zbrala nedavno na ozemlju okoli Južnega tečaja ameriška odprava, so tudi male živalice, ki so podobne pajkom in ki živijo mirno v zmrznjenem vodovju okoli Južnega tečaja. Te živalice spadajo v družino rakovic, prarogov, pajkov in škorpijonov in se hranijo z morskimi algami. Najbolj so podobne pajkom.
UMETNO USNJE za prevleko avtomobilskih sedežev
USNJENO SUKNO v vseh barvah DONAULEUM in pristni KORK-LIN OLEJ
Cm%
A. SACHER NASLEDNIKI CELOVEC-KLAGENFURT, Neuer Platz 3
DIPL INC.
E UNGEB-ILIMP
Najemnik opekarne \
Velikovcu in Pečali pri Podhlešlru
Lastnik samotne opekarne na
Vašiniah pri Velikovcu
Izdeluje zidno, strešno in samotno opeko
SUKANEC za ročno pletenje PLETIVO NOGAVICE KOPALNE OBLEKE
kupite poceni in v veliki izbiri v specialni trgovini za pletenine
HAX POLLANZ
CELOVEC—KLAGENFURT Obstplatz 7 illilillllllllllll!itllllllllllllllllllllllllllll!llilllllllllllllllllllllllllllll!llllll
Čistilnica stekla in poslopij
Markus Tkalec-Bekina
Celovec-Klagenfurt Neue Welt-Gasse 14. Tel. 43—60
se priporoča za STROJNO ČIŠČENJE tal, luženje, vpuščanje, loščenje, kakor tudi za ČIŠČENJE izložbenih in stanovanjskih oken, stanovanj, uradov in šol.
Kopalni plašči Kopalne obleke
kupite pri
Celovec - Klagenfurt Burggasse
Beri in širi
Vaš tednik - Kronika
CAS
DENAR
si lahko prihranite, če zahtevate od nas cenike, proračune in predvajanja.
Dobavljamo električni material, motorje, dinamo in instalacijska sredstva.
Sprejemamo naročila za elektro-instalacije, električna popravila vseh vrst in popravila radioaparatov.
Posredujemo priložnostne nakupe rabljenih bencinskih motorjev.
Napišite svoje želje na dopisnico in jo naslovite na:
SelinuhekpriSiutz-u
Celovec-Klageniurt, Renngasse 5
Radia Sckmdt
„Velika hiša malega človeka“ Radioaparati za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje. Najbolj moderna popravljalnica. Žarnice za dom in preprodajo.
CELOVEC - KLAGENFURT
Bahnhofstr. 22 — Tel. 29—48
fOTO	Sila ^p(dirijUi(U)h
•	BELJAK - UILLACH
Nov nailov: Postgaue 3,
Poročne in darilne slike zaiegilimacije. Izvrševanje iotoamaierskiii del
wykLemiaz. i I
gane 3, - Tel.49-36 I I
tiše vanjo iotoamaierskiii del H B
mmmmmmmä 1
Hat/ teslc eleganca
z barvami in laki tvrdke
IZDBLOVALNICA LAKOV IN BARV
PETER DE CILLIA
FELDKIRCHEN
Telefon 73

in pri podružnici:
Celovec-Klagenfurt, St.-VeiterStraße 35 - Tel. 28-38
YYY i^YYY- iY-Wi:':, :P'ir0
POPRAVILA VSEH VRST radio-aparatov, gramofonov, likalnikov in drugo
pri
mm kkeuiz
Kramergasse 11, tel. 21—73
Varuj se sončnih opeklin s SONČNIMI OLJI, SONČNIMI MAZILI in TSCHAMBA- FH-jem,
ki jih nudi parfumerija in specialna trgovina z milom
HATHEYER
Celovec—Klagenfurt Heuplatz
BUtkosiaa totla
je ponekod tako v navadi kot pirhi sa Veliko noč. Je simbol in gospodinja ve, kaj od nje priča, kujejo. Seveda mora biti ta torta posebno okusna in rahla — toda bogati pridatki sami ne zadoščajo. Vse je odvisno od pravega recepta in od pravega, zanesljivega pecilnega praška. Zato se gospodinja tudi drži tisočkrat preizkušenega praška in recep tov slikanic.
König
BACKPULVER V
rger Bergwerks Union
(Blajberška rudokopna družba) KLAGENFURT - CELOVEC
RADETIHVITRUSE 2
Naš proizvodni načrt:
TOPILNIŠKI MEHKI SVINEC SVINČENE ŠIBKE SVINČENE ZALIVKE (plombe) SVINČEV MINI J SVINČEVA GLADČINA SVINČEV PRAH SVINČEVA BELINA KREMSKA BELINA SVINČEV SLADKOR
ij :Y

LITOPONI
BLANK FIKS1 (Blanc fixe) ŽVEPLENI BARIJ KLOR-CINKOVA LUŽINA CINKOVA GALICA RÖNTGENOV BARIJ BARIJEV KLORID BARIJEV KARBONAT APNENI MOLIBDAT
Samoprodaja v lu- in inoiemilvn:
METALL- & FARBEN-A. G.
WIEN l. (DUNAJ) - Kimtnentrafii Nr. i
Telefon: R 23-3-30
Bnnlav: Faibmntall
IZDELAVA SLIK
HITRO IN DOBRO PRIFOTO-FILMO
HUBERT WANDERER
DOHGaSSE A	CELOVEC - ff L E G E N F V R T
Razpošiljanje po pošli
VEDNO VELIKA IZBIRA
ORIENTALSKIH IN PERZIJSKIH PREPROG,
na roko vozlanih in žametnih (velonrnih) preprog ter tekačev.
Blago za pohištvo, zavese, pregrinjala za mize in divane.
Popusti za preprodajalce, hotele in gostilne. — Plačilne olajšave. — Dajemo v to stroko spadajoče nasvete za opremo sob, po želji tudi na licu mesta.
Strokovna trgovina za preproge, pohištveno blago In zavese
M DIR. JOSEF RADLMAYR
W BELJAK- VILLACH
★	TRGOVINA NA DROBNO:	POSTGASSE 3 TELEFON 47-67 - 4447
List izhaja vsako sredo. — Naroča Se pod naslovom „Naš tednik“, Celovec, Viktringerring 26. —• Cena mesečno 2 šil. Pri plačilu vnaprej stane list polletno 10.50, celloletno šil. 20. Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik dr. Valentin Inzko, Celovec, Viktringerring S6. — Tisk: „Carinthia", Celovec, Völkermarkter Ring 25
Telefonska številka uredništva in uprave 45=58. — Poštni čekovni urad štev. 69.793.