Pomnani ltarfiku
1 krono.
,UM> likaj« nk laam nU|i la (Milkn, rti. «1 * fataam	Im	I«	»*■»»
I uklrtM Utt K, ttlMm* M K, S WWm tt *7 »Min » K. 3 Ml M hfRNV M Tlita«*» A	tkjnt	f«t«k
Leto: II.
ODO POsTTWT A PAV 6 A T TRTA NT A 0 0 0
SEKSAJ
m
PoMunenu iteriOca;
I krono.
W*I>SISTY0 •• ulij*Tfc. ten, JuUm il. ikt, L *m-•tropj«. Tridofi kttrtrb. M. RA. 0P1UTJL m nihal* ▼ -Wr£i5rr, sllol H. 4,	W»»
ta H, M. BBS )olteo5*ic«Ts! i»-tu it«r. 11.787.
*» unilU tm i«ouJ» h m »1». — B»k»pl«l » m rnn|*.
Maribor, petek 21. januarja 1921
Številka: 16.
Smrt vojvode Mišiča, generaisima naše vojske.
Sporazum v vprašanju naše severne meje. — Pred novo boljševiško ofenzivo.
Volitve v Primorju.
Maribor, 20. januarja.
NTaši bratje, ki žive na ozemlju, ki J*1' !c po rapallski pogodbi Italiji, stoje >rt‘<! važnim momentom, pred državno-*bo sitimi volitvami. Nikoli nismo sanjali, da bo kdaj katerikoli del našega •laroda pošiljal svoje zastopnike v Rim, toda zgodilo se je in v to se moramo enkrat uživeti.
Volilni sistem je v Italiji isti kakor pri nas — proporcijonelen in volilno • Pravico imajo kot pri nas vsi moški, so dovršili 21 leto starosti. Glede •prašanja, kdo ima pravico udeležiti *e predstoječih volitev, so izdale italijanske oblasti natančne odredbe. Te Odredbe so prikrojene, kakor je samo sebi umevno, v prvi vrsti v korist %nov italijanskega naroda ter v škodo bratov. Vendar pa ima ozemlje, na Katerem so bodo vršile naknadne volitve, ogromno jugoslovensko večino.
prašanje je le,. kako bo ta večina nastopila.
Kdor misli narodno in trezno, ta je c zdavnaj na jasnem, da morajo postaviti naši bratje le eno enotno listo, *er bi vsako cepljenje v stranke bilo »aravnost nedopusten zločin. Vendar pa *alibog, temu najbrže ne bo tako. ^anke, ki so obstojale poprej, to so detnokrati, klerikalci in narodni socija-’ ' bodo postavili gotovo skupno listo, alo upanja pa je, da bi se tej listi Priključili tudi komunisti, stranka, ki se le posebno zadnji čas v našem Primorju -^Pričakovano razširila.
j,. ^zr°k, da se je komunizem tako raz-"in je iskati prvič v intenzivni agitaciji r°!nilnistov, v drugi pa v dejstvu, da
®r 1‘Van l uoan:
Priče davnine.
da	se m°!fl tis<i> ki bi mislil,
kak ir ip i "a n2si 2em,J* vedno tako,
v nS	J"	n eS>	• ZemlJ'a 2 vs™>- kar	je
v njei	m	na njej, je živ organizem	in
je torej podvržena razvoju. Zemlja se
neprestano menja. i„ Jeprestano se
kjer^ie 1?^ bil^,hki na nJ'c) ž*ve. Tam, nek J ?lne,S	Suha.zem,ia, bučalo	je
0krt 8 05?ko Trje/-a kJ'er ie dat*s
jnorska gladina, zeleneli so nekdaj buini Savniki in gosti pragozdi. 1	'
Dočim je danes na daljnem severu n jugu v polarnih krajih večen mraz kn^r0 'ec*’ ie doba, ko se ti kraji tur? /	V	?aru	toP'e£a solnca, ko	je
yQl te kraje pokrivalo sočno rastlinje, in ^rir.oc?‘ se vse menja — staro umira a na nieRovo mesto prihaja Jsta +, l?0vo> Pa v *e!ai časa se P°‘
*em»r t0. 'n P°£’,,e- ie na na^‘ J1,v prejšnjem davnem času bilo
lahu« .U,gaČe kakor danes, to moremo »ohi? skIePati 'n za to imamo tudi nese n« ^ Zastonj bi bilo, sklicevati tu	,n on.°> *cer so te Pr'če tukaj:
«a< ,i„neme *n nepremične in bude v avne slike davnega življenja.
Dri*p so one okamenine, iti ji!. j<u»o Ure* -Števila povsod, kamor-;
je obilo naših ljudi prišlo do napačnega prepričanja, da zamore edino komunizem, ki po njihovem mnenju zamore zrušiti Italijo, ugodno in hitro pomagati do osvobojenja. Radi tega tudi večina onih Jugoslovenov, ki so na sedaj Italiji pripadlem ozemlju, niti najmanje ne čuti komunistično v onem pravem smislu ideje komunizma. Ali komunisti so kljub temu vendarle, saj je za stranko pač vseeno, ali oni, ki glasuje zanjo, čuti res še z njo ali ne, samo da zanjo glasuje.
Takih komunistov pa je mnogo več, rego si mi tu predstavljamo. Navesti hočemo za primer samo e:,r' vas. Vas šteje 500 prebivalcev, leži na ozemlju bivše Kranjske ter je brez izjeme trdo slovenska in izrazito kmetska. V tej vasi sta obstojali doslej dve izobraževalni društvi, eno napredno in eno klerikalno. Par idealnih narodnih mož je sedaj poizkusilo združiti obe društvi v eno izrazito narodno in nestrankarsko-, toda na tozadevnem sestanku se to ni zgodilo, pač pa so prodrli komunisti ter je društvo prešlo v komunistične roke. Komunistična organizacija šteje v tej mali vasici nad 100 vpisanih članov, samih moških in volilcev.
Nedvomno je torej, da bodo komunisti postavili pri predstoječih volitvah lastno listo in vsedvomno je tudi, da bodo na celi Črti prodrli. To je žalosten pojav zavedenih, ki ne vedo kaj delajo. Toda kljub temu bi stvar ne bila tako opasna, ako bi jugoslovanski poslanci narodne in komunistične stranke sklopili skupen parlamentaren kitil). Na to pa zopet skoro ni upati. Jugoslovenski komunistični poslanci se bodo v Rimu nedvomno priklučili ostalim italijanskim komunističnim poslancem. Da se pa v
koli stopimo z nogo. In te nam razkrivajo prošlost naše zemlje, razkrivajo življenje na njej. Kdo med nami še ni videl raznih školk, polžev in podobnega, kako leže v trdem apnencu in dolomitu ali v prhkem laporju in peščenjaku 1 Ali smo se kdaj ustavili pred tako majhno okamenelo živalico in se vprašali: Od kod je prišla? Ogledamo si jo in čudimo se jej ter vidimo, da take živalice zamorejo živeti le v morju. In če je tako, potem so naše nebotične planine bile nekdaj pokrite z morsko gladino. In res je tako. Pa koliko takih dokazov nam pa leontologija, s katerimi nam ona počasi, a vztrajno odpira pot v tajne davnine našega rodu, naše matere zemlje! Danes so okamenine, ostanki izumrlih živali in rastlin znatno razjasnile tudi najdaljšo prošlost zemlje ■u z neko sigurnostjo zamoremo govoriti o tej prošlosti. Okamenine so naš«, dokumenti- in naše listine. Treba jih je le znati čitati.
Iz teh dokumentov izvemo med drugim, da je na naši zemlji bila doba — takozvana permska doba — katere bi, če bi jo mogli pričarati, ne poznali. Vse, kar je tačas bilo in Živelo na zemlji, vse to nam je tuje in neznano: rastline t živali. Gozdi so se razprostirali v oedogletlne daljav*, a kaki gozdi? Niti
klubu italijanskih komunistov ne bodo mogli udejstvovati kot Jugosloveni, o tem pač ni dvoma. Posledica temu bo, da bodo s tem dobili Italijani v roke najsijajnejši argument proti naši borbi za Primorje. Na podlagi tega bodo svetu dokazali, da Jugoslovenov v Primorju ni toliko, kolikor smo jih mi razglašali.
Volitve v Primorju groze postati tako za nas nov hud moralen udarec. Ako pa se to še da preprečiti, potem bi bila naloga merodajnih krogov, da se lotijo resnega in vztrajnega dela, da otvorijo intenziven volilni boj, ki bi Odprl še v pravem času oči onim tisočem, ki so se dali preslepiti od raznih Tumov, Regentov itd. Vsekakor pa mora tudi naša svobodna domovina posvetiti tem volitvam vso ono pažnjo, ki jo zaslužijo.
Kriza Avstrije.
Kriza avstrijske republike se bliža višku in treba je, da smo budni in da se ne damo prehiteti nepripravljeni od dogodkov, ki globoko tangirajo tudi jedro nas samih. Danes se sicer še ne more prorokovati, kaj se bo zgodilo, gotovo ,pa je eno: da se nekaj mora zgoditi. Avstrijska republika se nahaja v konkurzu in vprašanje je le, kako se bo ta konkurz završil.
Kakor pri vsakem konkurzu, tako so tudi pri konkurzu avstrijske republike možni trije izhodi: prvi izhod je likvidacija in razpust, drugi združitev z Nemčijo In tretji pa založitev s tretje strani.
V slučaju likvidacije in razpusta se avstrijska republika ukine, njeno oze-mJje pa se razdeli med mejaše; v prvi
sledu ni o njih o današnjih drevesih. Bujno so rastli pragozdi velikanske praproti in razni kalamiti, a po njih je lazila množina žuželk in pajkov, pod njimi so gomazeli stonožniki in škorpijoni in prežali na svoj plen. Ptičjega glasu ni bilo slišati, ker v oni dobi zemlja še ni poznala pernatnega sveta. Po močvirjih in okolo njih — a teh močvirji je bilo mnogo — so se vlačile ogromne amfibije, 1 abirintodonti. A med tem permskim svetom je skoraj gotovo najbolj čudovita familija plazivcev, ki so se ravno v tej dobi prvikrat pojavili na zemlji. BiH so v tej dobi zelo razširjeni po celi zemlji, ker se nahajajo njih ostanki na Češkem, v Franciji, v Zedinjenih državah severne Amerike in drugod. Ce motrimo njihove okostnice, bi komaj mogli trditi, da so to praočetje današnjih kuščarjev, in težko, da bi si človeška domišljija mogla zamisliti bolj čudovitega kuščarja, kakor je nao-zaurus. Ta permski kuščar, ki je bil velik kakor pes, imel je na svojem hrbtu veliko „jadro‘, a v kako svrho, kdo bi to vedel! Sele na okostju, ki so ga našli v naplavljenih plasteh reke Wichta River v Texasu, v severni Ameriki, se je razvidelo, da je to jadro nosil na plečih. Na tem dobro ohranjenem okostju se spozna, da so se gotovi ^ izfastki
vrsti med Jugoslavijo in Cehoslovaško. O tem prvem slučaju se te dni na ne-oficijelnih mestih mnogo govori, posebno naši Nemci razpravljajo čisto resno o tem. V tem razpravljanju gredo že tako daleč, da trdijo celo, da bi se v tem primeru pomaknila jugoslovanska meja na Semmering.
V slučaju združitve z Nemčijo, bi se avstrijska republika ne likvidirala v bistvu, pač pa bi se likvidirala kot samostojna država. Obdržala bi sicer svojo vlado, toda ta vlada bi ne bila več državna, ampak samo deželna. Gotovo pa je eno, da bi v tem slučaju prišlo do korekture njenih mej in to pred vsem na jugu, kjer bi mi dobili Spilje, Radgono in Koroško.
V slučaju založitve s tretje strani bi avstrijska republika ostala tudi nadalje samostojna država. Njena pasiva pa bi krila kaka druga država; v tem slučaj« v prvi vrsti Francija, ker ima pravzaprav samo ona interes na tem, da avstrijska republika ostane.
Prvi slučaj se zdi skoro najmanj verjeten. - Proti bi bili v prvi vrsti av-strijski Nemci, v isfi meri pa seveda tudi mi sami, čeprav bi se antanta;-osobito Francija končno temu morebiti ne protivila. Avstrijski Nemci bi biK proti, ker bi bili s tem razkosani, mi pa, ker bi se s tem število Nemcev v niši državi nevarno pomnožilo. Res je sicer, da je bilo vse ozemlje do Sem ineringa nekoč naša last, da so tud\ temelje Gradcu postavili nekoč naš: pradedje in da bi mi imeli zgodovinske do njega popolno pravico, toda —- danes je ponemčeno in se ne da nič po-slovaniti.
Drugi slučaj bi ne zadel nikjer na
hrbtenih krempljev nenavadno podalj-
šali, da tvorijo pravcati plitve. Vsaka
plitva je polna postranskih bodljik, ki so se porazvrstile kakor prečke na jarboli, odtod tudi značilno ime nao-zaurus, kar bi pomenilo Bkuščarladja‘.
Najbrže se je med posameznimi plit-vami nahajala koža, kakor hrbtefla plavut pri ribi in tako je naš naozaurus bil opremljen z nekakim jadrom. Zobje so mu bili razvrščeni tako, da najbrže ni mogel zapreti žrela. Naozaurus je bil zelo razširjen, kar lahko sklepamo pa njegovih skeletih, ki se nahajajo sedaj;
v Franciji, na Češkem, pa tudi -Severni Ameriki. Prebival je torej na ogromnem kompleksu zemlje in bil je brez dvoma nevarna zver, ker mu je bilo žrelo — oboroženo z ostrimi zobmi. Ce je naletel na kakega labirintodonta, razvil se je krvav boj na življenje in smrt. Glede svojega jadra ni bil osamljen, ker j* imel najbližje rodbine v čudnem pla-živcu pelikozauru. Ta pelikozaurus j« sodobnik naozaura: živel je v permski dobi poleg mnogih labirintodontov,' plažeč se neprestano okolo močvirij.
To je bilo v daljnji davnimi pred mnogimi milijoni let V teku te dolgotrajne dobe menjala se je zemlja neprestano, menjalo se je Življenje na njei) zginili so naozanri, izgipN' peji&a;
velik odpor, razen pri Franciji, Id je principyel.no. proti taki rešitvi. Avstrijski Nemci'bi bili s tem zadovoljni, zadovoljni bi bili v polni meri pa tudi mi, ker bi na ta način dobili nazaj našo nam ukradeno zemljo. Sodi se, da bi proti temu tudi Nemci iz Nemčije ne bili, čeprav bi jim priključitev Avstrije ne prinesla ne le prav malo koristi, pač pa obilo novih nadlog.
Tretjo rešitev bi avstrijski Nemci najbolj pozdravili in tudi mi bi princi-pijelno ne bili proti, toda vprašanje je, če je ta rešitev sploh mogoča. Avstrijska republika ni le slučajno pasivna, ona je pasivna, ker mora radi svojega ustroja biti pasivna in ostala bo pasivna za vse večne čase. Njej ne pomaga nikako posojilo, ker ga ne bi mogla nikdar in nikoli vrniti, pač pa bi v doglednem Času potrebovala zopet podporo. Ako so Francozi na to pripravljeni, jim tega nihče ne bo branil, gotovo pa je, da vedno ne bodo pripravljeni in da se bodo končno naveličali metati milijone v prepad brez dna. Ta rešitev torej, če pride do nje, ne bo nikoli pomenila resnično rešitev, nego le odgo-ditev krize.
Ker se pa to da matematično dokazati, obstoja v tej rešitvi velika opa-snost. Denar, katerega bo Francija vlagala v avstrijsko republiko, bo, ko se fcode tega naveličala ter bo prisiljena pristati na drugačno rešitev, zahtevala nazaj od onih, ki bodo dediči avstrijske republike. In ker bomo mi dediči, mi Jugosloveni, Cehoslovaki, Italijani in Nemci iz Nemčije, je dolžnost nas vseh, da se odločno postavimo že sedaj proti tej odgoditvi krize na našo škodo in na nag račun.
Notranja in zunanja politika.
* Prolic' Je propadel. Radikalni klub je imel v sredo posvetovanje o poročilih Protiča in Pašiča ter se je popolnoma izjavil za Pašičevo politiko.
* Kriza v zemljoradnlčki stranki. V zemljoradnički stranki je prišlo do krize, ki bo imela za posledico morda celo razbitje zemljoradničkega kluba. Na zborovanju odbora v sredo je bilo namreč sklenjeno, da zemljoradniki ne gredo v vlado. Ta sklep so izsilili člani iz Srbije, ki stoje pod uplivom Protiče-vih intrig, dočim so poslanci iz ostalih ozemelj odločno proti tej taktiki ter soglaša ž njimi tudi del poslancev iz Srbije. Kako se bo spor rešil nadalje bodo pokazali prihodnji dnevi.
zauri in došli so njihovi potomci, ki so se vepno bolj razlikovali od Jsvojih praotcev, došli so kuščarji in krokodili; a morebiti so potomci teh nenavadnih plazivcev tudi želve. Se več: v ustroj-stvu teh permskih plazivcev najdemo neke posameznosti, ki nas spominjajo na neke posebnosti, ki jih ima ustroj-stvo ptičjega telesa in so morebiti tudi naši ptiči daljnji poganjek teh davno izumrlih plazivcev. izumrli so naozauri, izumrli pelikozauri, žive pa v svojih potomcih, žive v onih naših kuščarjih, ki 86 y g°tkem letnem času solnčijo na golih pečinah, žive v onih grabežljivih krokodilih, ki se kopljejo v vodovju Nila, Gangesa in Mississipa. Nimajo sicer nič več onega zagonetnega jadra na svojih plečih, a ustrojstvo njihovega telesa govori jasno, da so jim praočetje živeli v permski dobi kot naozauri in pelikozauri.
Priroda je hotela takoreč zapustiti človeku bližnjega potomca jadrastih kuščarjev, ker v Novi Zelandiji živi še danes manjša kuščarica tuatera, katere trnovih podaljški hrbtenih krempljih so izrasli v male bodljike, ter stoje na
* Komisija za pogajanja z Italijo.
V trgovinskem ministrstvu se vrše predpriprave za trgovsko politična pogajanja x Italijo. V komisijo bodo delegirani tudi ‘dr. Trumbič, M. Popovič in dr. Gregor Žerjav.
* Hud poraz Grkov v Mali Aziji. Grške čete so v bojih s Turki v Mali Aziji doživele hud poraz. Kemalisti so razbili grško vojsko na planini Iskicheir Kempu ter jo vrgle popolnoma nazaj. Grške izgube so jako velike ter se njihove čete neprestano umikajo. V Carigradu vlada radi tega veliko veselje, vse ulice so v zastavah. Grški listi skušajo poraz prikriti ter se pri tem poslužujejo stare metode o prostovoljnem umikanju in regrupaciji.
* Angleško-ruskl	sporazum nemogoč. Dolgotrajna	pogajanja med
Anglijo in sovjetsko Rusijo se bližajo svojemu neplodnemu	koncu, ker se
sovjetisti nočejo zavezati, da ne bi več poizkušali razširiti holševizma čez ruske meje. Anglija bo pogajanja sedaj definitivno ukinila.
* Upor Wranglovih vojakov. V Calaldži nastanjeni Wranglovi vojaki so sc uprli ler razorožili vse častnike. Nad upornike so bili poslani francoski koio-nijalni oddelki, ki so upor zadušili.
* Pred rusko-romunskimi mirovnimi pogajanji. Madžarski dopisni urad javlja iz Bukarešte: Čičerki je odposlal v četrtek romunski vladi ponovno depešo s pozivom, pričeli mirovna pogajanja ter določiti delegate in kraj, kjer bi se vršila. Romunska vlada je odgovorila, da se lahko nesporno prične z mirovnimi pogajanji, ako sprejme Rusija pogoje romunske vlade kot bazo. Kakor hitro bo Rusija ugodila temu, odpošlje Romunija svoje delegate.
Zanimivosti.
Tragedija Silvestrove noči. Voda ima {udno lastnost, da ne trpi v svojem dnu mrličev. Bori se ž njimi, dokler jih ne premaga in potem jih dvigne na površino in če te more tudi na breg. Ta Čudna lastnost vode je pomagala odkriti že več zločinov in za to je voda za hudodelce naravnost izdajalka. V Škurklii pri Trstu je stopila pred meseci v službo posestnika Gjuroviča ldš. štev. 232 lepa 25 letna služkinja Katarina Segovičeva. Mladega posestnikovega sina, uslužbenega v prosti luki kot skladiščnika, je to dekle zamikalo in pričel je ž njo ljubavno razmerje. Oče je vse to videl, toda rpkel ni nič in mlada zaljubljenca sta vmala vso srečo prode ljubezni, dokler ni prišel dan bridkega konca, ki je napočil istega dne, ko se je za vedno poslav-l|ald od nas staro leto 1920. Na Silvestrovo sta mlada ljubimca popivala sku-
ehrbtu, kakor ostri zobje. Ta zadnji ostanek permskih plazivcev že izumira. Tuatera s svojo veličino ni dosegla nao-zaura in pelikozaura, ker zraste le kakih 25 do 50 centimetrov. Zaodela se je v zelenkaste boje z rumenkastimi pegami. Glavo ima štirioglato, precej oolg rep je trioglat in spominja na rep krokodila. Njeno telo pokriva oklop, sestavljen iz ogljatih plošč in okrogih luskin. Noge so kratke, močne in oborožene s petero kremplji.
To sicer ni zanimivo, vsekakor zanimivo pa je, da ima ta davni ostanek troje očes: med navadnimi očmi nahaja se ravno sredi temena tretje oko, ki najbrže ne služi vidu. Tuateri ugaja živalska hrana; lovi polže, žuželke, majhne ptice, dokler so še v gnezdu; včasih zaide tudi v vodo in plava ves-ljajoč s kratkimi nožicami. Sicer se skriva v luknjah in razpokah pod zemljo in si zna tudi sama izkopati luknje.
Kakor že omenjeno, tuatera že izumira. Ona je zadnji ostanek permskih plazivcev, ki so pred milijoni in milijoni let v velikih množičah naseljevali širne kraje naše zemlje.
paj z očetom nekje v mestu, potem pa so se vsi skupaj napotili domov. L>o-spevši domov je šel oče spal, sin in Katarina pa sta šla v njeno sobo, kjer mu je dekle povedalo, da njuno Ijubimko-vanje ne bo ostalo brez posledic. Ljubimca to ni posebno razveselilo in nastal je prepir, v katerem je Katarina potegnita velik kuhinjski nož ter ga pokarala ljubimcu, češ:	»Ta	bo tvoja smrt, ako
me pustiš!“ Ljubimec pa tudi ni zaostal, potegnil je iz žepa samokres ter ga nameril proti dekletu in, ali je bil slučaj ali ni bil, to bo sodišče dognalo, samokres se je sprožil in Katarina je obležala mrtva. Kaj sedaj ? Mladenič je prijel Katarino ter jo — vrgel na dvorišču v vodnjak. Preteklo je šfirinajst dni. Nihče ni vedoi za zločin in bi morda tudi nikoli ne bil izvedel, da ga ni izdala voda. Ko je v soboto prišla neka ženska po vodo, je nenadoma zapazila v vodnjaku na vodni površini mrtvo truplo. Prestrašena je zbežala na finančno postajo, od koder je pozneje prišel neki narednik tor izvlekel truplo iz vodnjaka Truplo je bilo že tako nagnito, da se ni dalo ugotoviti identiteto, vendar pa je sum takoj padel na Gjuriča, ki je bil aroliran ter je pri zaslišanju vse priznal.
Dnevna kronika
— Šolnik dr. Vrstovšek še vedno ni nastopil službe, za katero vleče mastno plačo, ampak pohajkuje po mariborskih ulica1! in »vzgaja* svojega sinčka. Sad te njegove pedagogike pa jo enak njegovemu delu pri poverjeništvu v Ljubljani, namreč ničli. Kajti njegov nadebudni sinko Zdenko je imel minulo soboto zopet pri sodniji obravnavo radi »ranferijc* in razbijanju svetilk. O tem pjše celo »Straža6, samo da je radi lepšega spremenila imena, v resnici pa misli svojega šolnika iz Wildenreinerjeve uliše, kateremu tudi ni hotela zapisati ne ene besede v obrambo, ko so časopisi minuli teden razkrinkali njegevo nedelavnost v Ljubljani.
— Kdor vedoma neresnico govori.
Kdor vedoma n resnico govori, ta laže, pravi katekizem, torej laže tudi zadnja »Straža0, ko trdi, da podpirajo »Tabor* Nemci, ko sama prav dobro ve, da jo to neresnica. Z isto pravico bi mi lahko isto očitali »Straži6, toda ker nočemo vedoma govoriti neresnice, to raje opustimo. Nam jo »Straže6 žal, da se smeši s takimi lažmi.
— Kaj je z novim vladnim komisarjem? Ne v. mo, ah se g. dr. Leskovar res tako težko loči od neprenapčnega korita na mestnem magistratu, ali se g. dr. Poljancu ne mudi posebno prevzetje novega mesta. Nič namreč ne slišimo, da bi se bili vladni posli enpga že oddali ozir. izročili drugemu, čeprav se nas je zagotavljalo, da novi gospodar že v soboto prevzame svojo službo Tako po strani slišimo, da je dr. Leskovar ravno ob času, ki je bil določen za predajo mestnega magistrata, odpotoval nekam v Nem. Avstriio. Ce bi se bilo to zgodilo kdaj pozneje med letom, bi to že pe bilo tako važno ali se taka predaja izvrši par dni preje a'i pozneje. Toda zdaj smo v začetku leta, treba je urediti račune oz. proračune mestnega gospodarstva in treba je izvoliti ozir. določiti novi mestni sosvet in treba je, da mesto, kakor je Maribor zdaj. vendar že ve, kdo je gospodar. Javno-t ima pravico zahtevati pojasnila, zakaj se mestno kolo ne vrti ne nazaj, še mani pa naprej.
— Razmere v Mestal hranilnici.
Živo nam je v spominu, kako so klerikalci hiteli polastiti se oblasti nad Mestno hranilnico. Dr. Leskovarjev dekret za vladnega komisarja je počival se vpnš'-n.h zavojih iz Ljubljane proti Mariboru, ko so klerikalci že imeli vse do pičice ureieno in preskrbljeno, kako bodo za-jurišah nad tem denarnim zavodom. In ko je bilo vse urejeno, so kar čez noč izvršili svoj juriš:	nocoj	je	bila	hranil-
nica še naša, jutri zjutraj so jo že klerikalci imeli v svoji oblasti. In še v zadnjem zdihljaju klerikalnega gospodstva na magistra u so preskrbeli eks-poverje-niku dr. Vrstovšku gorko gnezdece ravnatelja ali nekaj sličnega na tem zavodu. In kaj smo stomi mi sedaj, ko je zapihat drugi veter? Vse izgieda, kakor
da bi la izprememba nikogar od nasprotne stranke nič no brigala. Pa se bo treba zelo resno pobrigat? in to takoj t - Nemec Iz rajha o kulturi Slovencev. V mesečniku »Deutschlund* je razpravljal prod začetkom vojne, nemški Iučenjak von Bothmer o p dožajju Nemcev med Dravo in Adrijo PiŠ> o nekulturi Slovencev in se 6 njih izraža sledečo: „Ein geschichtsloses, hatb bar-barlsches, winzlg kleines Volk, d as in dfisteren modrigejn Blockhutten ein trog!odytisches Dasein KShrt, kann den Besitztum der Deutschen nlclit ernstlich bedrohen.“ Ni io ta izbruh besnega sovraživa ob enem višek hvali-sano nemške temeljitosti in laži učenosti ?
— Pod nemško komando je še
tudi požarna hramba na Spodnji Polskavi, kjer gerentuje nemškutar Kopriva, kar smo tudi že poročali okrajnemu glavarstvu.
— Vspeh ponemčevalnih šol pretekle dobe. Kmetiško slovensko dekle, ki je hodila_5 let v ljudsko šolo mariborske okolice piše svojemu prijatelju tako-le: »Liber Adam! Mahe inen zu wisen das ih ire libe kharte mit fraide erhalten und ales fernomen was si ge-šriben batn es tet mih sair gefrain ven si mehten khomen auf urlaub naješ ist nkbts ire gerte fraindiu Ana.“
— Komunisti in jabolka. Kako je »Straža6 dobro informirana, se vidi iz tega, da v štev. 4 letošnjega leta obdelava gostilničarja Mareka v Krčevini ter trdi, da se tam v njegovih lokalih rovari proti občinskim gerentam v Krčevini in Lajteršbergu in da se v gostilniški verandi zbirajo na sestanke komunisti. Nismo prijatelji Nemcev, slučajno pa vemo iz gotovega vira, da ta napad ni opravičen in da so v Marekovi verandi naložena že od začetka oktobra mesto komunistov jabolka, ki so resnici na ljubo povedano rudeča in gotovo izvirajo samo od tod »Sira-žine halucinacije!?
— Mestno knjigovodstvo v Mariboru bo izdalo nove sladkorne izkaznice in sicer za hišne lastnike: Notranjega mesta (Koroška cesta) od dne 3. do $. februarja, Graškega predmestja (Melje) od dne 7. do 8. februarja, Magdalen-skegu predmestja od dne 9. do 10. februarja. Za podnajemnike vseh mestnih okraje pa od dne II. do 12. februarja. Hišni lastnik morajo oddati njihov hišni jist, podnajemniki pa se morajo izkazati z njihpvo policijsko zglasiinico. Izkaznice se bodo izdajale na Rotavžketji trgu št. 6, šoba Št. 5, vsakqkrat od $. do
14. ure.
— IMesnl venček Društva jugbslov. poštnih uslužbencev v Mariboru; ki se vrši dne 1. februarja v vseh zgornjih
firostorih Oficirskega doma, bo ena naj-epših letošnjih predpustnih prireditev-Predpriprave so v polnem teku. Prijatelje poštene in nepi isiljene zabave opozarjamo na prireditev naših poštarjev. Komur je v spominu še lanski venček poštnih uslužbencev, ki je nad vse pričakovanje lepo uspel, la gotovo nč zamudi prilike, da posuti tudi letošnjega-Svirala bode vojaška godba, v šotorih pa bodo pripravljena najrazličnejša okrepčila; pristni Jerazalemčan seveda ne bo manjkal! Obleka promenadna.
— Člani »Prvega splošnega društva jugoslovanskih vpokojencev*, ki še niso dobili članskih izkaznic, jih dobijo v tobačni trafiki, Koroška cesta št. 64, dnevno od 10 —12. ure. Vpokojenci, vdejve in sirote, ki bi radi pristopili k društvu, ge lahko vp šejo pri gdčrii F. Krošelj. Gosposka ulica št. 2-1. dnevno od 14. do
15. ure.
— Dekoracije na trgovskem plesu
bodo nepričakovano lepe, k r hočejo naši mladi trgovci pokazati na tem polju Vse svoje zmožnosti. Piičakuie se tudi veliK obisk, ker bo dovolj zabave za mlade in stare.
— Slov. trgovci, obrtniki in IndU' strijcl v Mariboru, ki še niso dali tj* zapisnik svojo obrt zaradi izdaje skupnega seznama, naj to nemudoma store, ker se bo že prihodnje dni izdala knjižica ter med občinstvo razdelila, Zadnji rok za objavo je 25. t. m. Opozarja se pa ponovno, da kdor to objavo opuSm ne pride v seznam, ker društvo /lini® drugega pregleda „Slov. trg. in obrt-društva v Mariboru.
— Splošna organizacija vojnih i — Zveza državnih uradnikov *nyalldov, vdov in sirot v Mariboru, Zveza državnih uradnikov in uslužben-priredi v nedeljo, dne 30. januarja 1921
ob 9. uri predpoldne občni zbor v dvorani restavracije „Maribor“ Grajski trg ^tev. 1 in sicer s sledečim sporedom:
1.	Govor predsednika oziroma podpredsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika o delovanju minulega leta 1920. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti, vsi tovariši in tovarišice se vabijo, da pridejo polnoštevilno, da si izvolijo no-Jf delovni odbor. Prosi se tudi vse tiste ^jane, kateri še za nazaj dolgujejo na Uanarini, da jo nemudoma poravnajo. 'fSi, ki še niso organizirani, naj takoj pristopijo, ker je nujno potreben skupen nastop.
. — Požarna bramba na Pobrežju
Pri Mariboru ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 28. januarja, popoldne ob 13.30. uri v gostilni gospe •wjko na Spod. Pobrežju. Cenjeni pod-
^an* se u^u 0 vabii° na llde*
M Za člane „Društva zaseb. uradn. ■Maribor", ki obiskujejo trgovska predi-'anja. se ista redno pridno v pondoljek,
dne 24. jan 0|j jfj lirj v p,-03{0riji kot
<03A<iaj. pcedmet: Nauk o menicah.
— Alorilec Eferl prijet. Ko se je L sre<^tt zvečer vračal paznik Anton ‘Aorošec skozi lajtersberški gozd s svojo proti domu je nenadoma gozda na cesto neznanec, Ica-ega je paznik pozval, naj se legitimira. Neznanec je obstal ter povedal j , na kratko: „Jaz sem Eferl!" Na j® stopil paznik k njemu ter ga nagovarjati, naj se sam javi so-x‘ Po dolgem nagovarjanju ga je sončno res pregovoril in Eferl je odšel Korošce m in njegovo soprogo v
cev je vladi izročila predlog, da v sestavo ministerijalne komisije kakor tudi interministerijalnih komisij vstopi predsednik zveze kot delegat zveze.
— Ureditev cerkvenih vprašanj. V ministrstvu za verstvo je podpisana odredba o centralizaciji celokupne cerkvene oblasti pravoslavne cerkve. Po tej uredbi bo najvišja zakonodajna oblast cerkveni sabor, najvišja upravna in iz-vrševalna oblast pa sinod. V tem ministrstvu se izdeluje proračun za leta 1921/22. Dosedanji proračun je znašal 6,972.429 dinarjev ;ter obsega tudi osebne izdatke za duhovništvo in tirad-ništvo katoliške, pravoslavne i'i drugih konfesij v naši državi. Novi proračun bo izdatno večji.
o Sokol v Mariboru namerava oddati v najem svoje stavbišče na oglu Wildenrajnerjeve in Frančiškanske ulice. Prostor je pripraven za skladišče. Ponudbe naj se pismeno oddajo na odbor mariborskega Sokola.
Kultura in umetnost.
-f- Imenovanja na ljubljanskih gledališčih. Prosvetno ministrstvo je inn-novalo za voditelja ljubljanska opere ravnatelja Friderika Rukavino, za voditelja dramo pa Pavla Golio.
-{- Svetovnoznanl tenorist Caruso težko bolan. Ameriški listi poročajo, da je bil v Newyorku nedavno operiran slavni tenar.st Caruso, ki je obolel prod mesecem dni. Sedaj s ? je njegovo stanje tako poslabšalo, da se boje za njegovo Življenje.
-f- Srebrna proslava Ana^ola Francka. Znameniti .francoski književnik Amatol France, katerega dela so prevedena tudi v slovenščino (n. pr. Pingvin-ski otok), bo slavil v kratkem „noces d’ argent“ v institutu francoske akademije. Francč je član akademij? že od leta 189S.
s.e Je res javi[sodišču tet-j	j-aplskl.	Socialistična	revija,
SihS?1 nahaia V Zap0rU‘ Korošecdobl, št. 10-12 letnika 1920. ki je pravkar nagrado.	izšla, prinaša: Abditus: Slovenstvo, Jugo-
DrPfj Promocija Masaryka. Promocija : slovenstvo, socijalizem. — Dr. Mili Ro-dolfi	dr>	Masaryka	za	častnega	stokar:	Psihologija	narodnosti.	—
*l0rJa flozofije zagrebškega	vseučilišča	j Dr. Ani. Sagadin:	Začetki socijalnega
t J®	,avrŠiia dne 17. t. m.	dopoldne.	• zavarovanja v Jugoslaviji. — I>.	M. De-
2a^r°bškeg;t vseučiližta, dr. Ra-	reani: Boj prostituciji in spolnim	boloz-
2n«r'	’■y SYO!em govoru	povdarjal	j nim. L S. Machar: Cvis R >r
i?e Masaryka za Jugoslo\ene in za ^Polnitev njih idealov. Predsednik Ma-* T sv°jem govoru naglašal. da njegovo politično delovanje za p/m3	.O0	bilo obenem za Cehoslovažko.
Masaryk Želi vsem profesor* stv 2aKrebSkega vseučilišči! popoln znan-uspeh; da bi izšla na jngosloven-in čehpsj&vaških šolah spretna in “osobna generaciia.
^ — Za orožnike. Viada je odločila, g... orožniki odslej naprej ne bodo slu-1 v okrožju svojega rojstnega kraja.
rtUiT Narejene povčanlce. V pro-ienit! So 86 Pojavile štiri vrste ponare-bant no.v?an,c P° 20 dinarjev. Narodna 2q j? jfc sklenila, da se novčanice Odarjev takoj vzamejo iz prometa.
Ponarejenih novčanic se bo te bi.	postavili vsem državnim javnim
be^h Ca™ ter se bo °Wav!*l v »Služ-
n*h novinah*.
feli>"~ Zgubila se je denarnica s pri-stin ° n89*'0 F 'n neM drugih li-|}ajditelj se naproša, da
0(^? Y.na^m Upravništvu. ^Zločinski feočijaž. V Zagrebu jc . (IJ12 Gjuro Jamec tako hitro in v'Previd„° po ulicah, da so bili pasanii dnii » “ev»roo>fl. Ko je pred par te hV,VCČHr ZODet dlvjal f'° ul'cah. ga • rcdar Horvat zaustaviti ali Jai-
»lo huj’e pognal kon,'e- Todai
PovlJrrvat za nJim’ ga dohite1 in so w J*el v kočijo ali Jarnec ga je zgrabil le"j, p V|gol tia tlak kjer je Horvat ob
! ^01:
nezavesten. Redar je bil odnešen
ftOŽlr iu°’ k|er radi težll’h notranjih 4^, 0,.’b umil. V bolnici se naliaja tudi ^ol°nc, katero isti kočijaž {i,,G Zl. Kolenc je pred porodom. Zlo-bil oddan sodišču. strS|T Ur*dništvo španskega mini-Stavka utadništva špan-^oist l?ln*3trstva se širi tudi na druga MWpVa' Vlada je podvzela energične
 ’ vendar pa je položaj zelo resen.
"Hjiivpr, uStr^sko Pravo na laških %o $'• }z ^ima poroča, da je ^Ski . strstvii ustanovilo na padu-^av0 r"vm' ^no stolico za avstrijsko
>tn inus. —
Pregled: Politika: K volitvam v Sloveniji. (Fran Erjavec.) — Epilog. (J >so Jurkovič.) — Gospodarstvo: Moappoli-zacija narodnega gospodarstva. (St. Lika* .) -*• Literatura: N Machiavelli. — W idar. (Dr. R Krivic.) — Nove knjige. — Revije: Časopis za jezik, književnost in zgodovino. — (ec.) — Jugoslovanska Obnova — Niiva. (— ec.) — Kultura: f Anton Mahnič (Dr. Dr. Lončar.) — Raznp: Grajanski. (Dr. Fr. Gorši.fi.
Sokolstvo.
o Prednjaški zbor Sokola v Mari-
boru prireja vsako soboto s pričetkom
ob 20. uri zvečer redna predavanja v
II.	razredu na državni realki v pritličju na desno. Ta predavanja hočejo nuditi priliko članstvu k poglobljenju v sokolski stvari, k pravemu umevanju sokolskega dela in tako izpopolniti telesno vzgojo v sokolskih telovadnicah. Zadnjo soboto je strokovni učitelj br. Pirc podal
v svojem predavanju več dobrih misli o Sokolstvu in se zlasti dotaknil perečega vprašanja o važnosti sokolske vzgoje trgovskega in obrtnega naraščaja. Po predavanju se ie razvila prav o tem vprašanju daljša debata, v katero so posegli sokolski voditelji, ki so iz lastnih izkušenj povdarjali, kolikega pomena je, da se posveča trgovskim in obrtnim vajencem v sokolskih telovadnicah največjo skrb in pozornost, kar je velike koristi vajencem samim, a tudi v narodne o oziru neprecenljive važnosti. Kako trpko je bilo čuti, da se je n?še! v Mariboru slovenski trgovec, ki je prepovedal obiskavati svojim vajencem telovadbo! Sicer pa je daies v Miribgju sokolska telovadba trgovs'<egi in oort-nega naraščaja v najlepšem razvoju. — Prihodnje predavanje se vrši v soboto, dne 21. januarja ob določeni uri in sicer predava profesor br. Schaup o zgodovini telovadbe. Bratje in sestre udeležite se predavanja polnoštevilno. Zdravo 1
o Sokolu v Mariboru je daroval gospod Puc Srečko 40 kron, zn kar mu odbor izreka iskreno zahvalo I
Okrožno sodišče.
Odmevi Žagovčevih grehov.
Kazenski senat okrožnega sodišča se je v torek pečal z dosedaj še neporavnanimi grehi družbe znanfega vlomilca v blagajno okrožne pukovskrf kom. Zagovca, ki je bil pri zadnji poroti obsojen na pet let ječe. To pot je prišla njegova sestra in njen ljubček šofer Andrej Leskovec ter ključavničar Josip Ko-ban. Tudi tu so igrali neznani vojaki glavno vlogo.
Dne 8. marca preteklega leta je bilo vlomljeno na Meljskem Vrhu v vilo Alojzije Kč> iig. Vlomilci so odnesli velijo blaga, same boljše reči od perila in obleke, niti zastorom pri oknih niso prizanesli. Leskovec, ki je bil intimen prijatelj Zagovca in skoro.gotovo soudeležen pri vlomu v vojaško blagajno, pripoveduje, da sta ga v toči po tem vlomu v vilo dohitela dva mu neznana vojaka na Aleksandro/i cesti z veliko balo blaga ter ra:i je ponudila na prodaj. O i je vojakom rekel, da ne kupi nič, tol j pozna nekoga, kj se za tako blago zanima. Peljal je vojaka — če sta namreč res bila — k Kobanu. Le-ta je klub pozai uri — bilo je že polnoči — ol vojakov prevzel blago, le tako, da ga spravi. Ker vojakov ni bilo po b!a;<o, je nesel nekatere boljše stvari v zastavljalnico, kjer je dobil 200 kron, drugo je shranil še doma in to je bila njegova smola. Kajti temu vlomu in tatvini so prišli na sled. Leskovec je pozneje zopet od dveh neznanih vojakov kilpil šest namiznih prtov iz vloma v gostilni I. Lovca v Pobrežju. Poleg L-gi je sprejel na večer, ko so okradli vojaško blagajno, od Z3govca 4000 kron na „posojilo“.
A ravno to posojilo je bilo za celo družbo usodepolao. Leskovec si je namreč nakupil koles ia jih spravil v gostilni Paulitsch v Stolni ulici. To in pa ker je Leskovčeva ljubica in Zagovčeva sestra pričela razkošno življenje, je obrnila pozornost tudi policija na nje in nekega dne so vse te tiče prijeli. Zagovčeva sestra je imela 430 dinarjev skritih doma pri teti Rezi Jakolič v Brunšviku pri Račah, kjer je Zagovec spravil večino vojaškega denarja, je dobila sestra 1300 dinarjev, da si najame odvetnika za brata. Te čudne tete dosedaj še niso prijeli.
Djbili pa so za svoje grehe težko pokoro: Koban osem mesecev, Leskovec 18 mesecev in Zagovčeva, ki se je delala ves čas najbolj nedolžno, eno
leto težke ječe.
Vrem 3.
O Veliki snežni viharji v Beroll-
nu. V noči od 18. na 19. t. m. je nad Berolinom in okolico razsajal velik snežili vihar. M^i silnim snežnim raetežem je padlo toliko snega, da so morali ustaviti večinoma ves promet cestne železnice in predmestnih vlakov. Vihar je n a ara vit tuli na telefonskem in brzojavnem omrežju toliko poškodb, da je bil promet začasno ukinjen.
O Msteoroiogično poročilo. Barometer je v noči od 17. na 18. januarja dospe' na 725 — torej izredno nizko — a se je nagloma zopet začel dvigati. Dobili smo za marsikoga nepričakovano lepo vreme 19. in 20. januarja. Po izkušnjah je to naraven pojav. V našem zadnjem poročilu smo iz prikazni (lunin Kolobar itd.) v noči 18. januarja sklepali pred vsem na velike snežne viharje z uplivom na naše kraje. Kakor iz zgornjega poročila razvidno, so bili res isto noč nenavadno razsežni snežni viharji nad Berlinom in okolico. To pa je doslej samo prvo tozadevno poročilo. Morali so biti drugod še hujši taki in sorodni elementarni pojavi. Njih upliv je za naše kraje prinesel očiščenje ozračja, torej trenotno lepo vrem *. To* da, temu sledi morda že danes neizo-
gibna reakcija, v uasprotnem slučaju b bili ravno naši kraji to pot izvenredna izjema.
Najnovejša poročila.
Vojvoda Mišič umrl.
LDU Beograd, 20. jan. Davi ob 5. uri je tukaj umrl vojvoda MiJič.
Sporazum v vprašanju severne meje.
Maribor, 20. jan. Kakor smo izvedeli, so dolgotrajna neposredna pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo razmejitvene komisije glede mejnega odseka sv. Duh do reke Mure zaključena. Danes, v četrtek, je napravila komisija še zadnji ogled severno od St. Jurija na Pesnici, kjer so se določile zadnje podrobnosti. Besedilo sporazuma so objavi jutri.
Pred novo rusko ofenzivo.
DKU Pariz, 19. januarja. (Brezžično.) Sporočilo ruske vlade, da je Crno morje za nevtralno plovbo zaprto, se razlaga v pomorskih krogih tako, da se Rusija pripravlja za pomladansko ofenzivo, kar pa hoče obdržati tajno. Doznava se, da se gradi v pristanih Črnega morja podmomike.
Sforza o mati antanti.
D K (J. Berolin, 19. jan. Kakor poroča „Bjrliner Tageblatt* iz Kodanja, je imal neki dopisnik lista »Politiken* v Avstriji razgovor z grofom Sforzo. VpraSan o mali antanti, je odgovoril Sforza, da so odnošaji Italije do Čehoslovaške naj*-boljši. S Ceho9lovaSko ima Italija skupen interes, da se Avstro-ogrsk\ ne obnovi. Ustanovitev male antante bi le jamčita izvrgitev trianonske pogodbe.
Pašičeva čestitka Briandu.
LDU Beograd, 19. januarja. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle, Nikola Pašič je pošla! novoizvoljenemu ministrskemu predsedniku in ministru za zunanje posle francoske republike Briandu nastopno brzojavko: Spominjajoč se s hvaležnostjo, kar ste storili za naš narod v težkih urah njegove zgodovine, ai štejem v čast, da Vam morem ob priliki Vašega imenovanja za predjedmi« vlade najsrčneje čestitati. Podpis: Pašič. Briand je poslal Pašiču s svoje strani tole brzojavko :
Smatram za svojo dolžnost, da Vam v trenutku, ko prevzamem upravo fesa* coske republike, izrazim svojo željo. 4a obnovim svoje vezi z vrlim državljanom in odločnim patrijotom, ki nikoli, nttf v času najtežjih preizkušenj ni izgubil vere v svojo zemljo in ki je ramo Ob rami s francoskim narodom deloval ta zmago in odrešenje. Prepričan sem, 4a bo prisrčno sodelovanje ravnotoliko koristilo v miru za razvoj odnošajev, ki obstajajo med obema državama, kakor je to koristilo, da se je dosegel mfr. Podpis: Briand.
Plebiscitna borba v Gornji Slezlff.
LDU Bitom 18. jan. (Orient) Zavaa-niške oblasti so med Glogovvkom in Kedzierzynom izsledile nov transp®t orožja, obstoječega i« treh vozov s paškim', strojnicami in drugim vojnim gradivom. PoSiliatev je bila namenjena za nemške tolpe, ki sa klatijo po Gorenji Sleziji.
LDU Bitom, 18. jan. (Orient) NemSki teroristi sa vrgii bomba v poljsko skladišče Wroblewiki v Tosekn (glivviski okraj). Tri osebe so težko ranjene.
LDU Bitom, 18. jan. (Orient) V Gor. Sleziii so vseli N;mci iz prometa približno 70) boljšdi lokomotiv in precejšnje količino železniških vozov ter jih odpravili v N^mč>jo-
LDU Bitom, 18. jan. »Novi čas* javlja, da ^o poljski politični ujetniki v Gor. Sleziji povzročili veliko nemirov. Ujetniki se nahajajo v ječah že več mesecev, ne da bi b ti zaslišani.
Perzijski šah ostane na prestolu.
DKU. Pariz, 19. jan. (Havas.) Perzijsko poslaništvo objavlja noto, v kateri označuje vesti o odstopu šaha za aau-temelieno. Po poročilu dopisa ka ,Daily Ekspreasa* je #ah pripravljen ostati na, prestolu.
•srm 4.
..T A «
'li ■'fllviil?)»•?'> 1'
Gospodarstvo, trgovina.
| Borza 19. januarja. Zagreb: ‘Berlin 224—230, Italija 516—520, London 547—552, New Vork 0—148, -Pariz 915—925, Praga 182—195, Švica 0-2325' Dunaj 19.50—20. Valute: dolarji 146.75—147, avstr.krone 20 -22 franc. frank 900—910, n^polcondor 480 •—484, nemške marke 218-223, leji 198—200, lire 508—512, levi 150, čehoslovaške krone 168. Dunaj: dinarji 1920—1940, dolarji 759—752, franc, franki 4790-4830, švic. franki ; 11.925 —11.975, češke krone 941—947. mad?. krone 125.50—127.50, Ure 2590 —2610, nemške marke 1198—1204, poljske marke 90.25—92 25, funti 2870 —2890. Curih: Berlin 9.95, New Vork 641. Pariz 49.10, Milan 22 30, Praga 8.10. Budimpešta 1.071!*, Zagreb 4 10, .Varšava 075, Dunaj 1.12%, avstrijske $rone 0.90,
| Za elektrizacijo naše države.
■ Pred kratkim se ie prometno ministrstvo obrnilo na ministrstvo za javne zgradbe s prošnjo, da bi se sestavila (Strokovna komisija, ki naj bi izdelala načrt zakona o elektrifikaciji države. •Ta načrt je sedaj dovršen er se je poslal vsem gradbenim direkcijam na Oceno. Po tem načrtu naj bi vsa električna podjetja v državi pripadla v prvi vrsti državi, dočim bi smeli graditi zasebniki samo tam, kjer jih ne gradi država. Država sama more izvesti tudi razlastitev proti odškodnini. Zasebniki <morajo, ako hoččjo porabljat! tuje ne-3>remičnine, dovoliti lastnikom teh «e?remičnin soudeležbo na podjetju. Obstoječa električna podjetja sme država, ako smatra za potrebno, prev-aeti v svojo last. Vzdrževanje krajevnih tokovodov in mrež spada v delokrog občinske uprave dotičnega kraja. Najvišji posvetovalni zbor v elektrotehničnih stvareh je državni elektrotehnični svet, ki obstaja iz 15 članov in In 15 namestnikov. V ta svet vstopi -po en delegat ministrstva za trgovino M industrijo, za javne gradbe, polje-
flstva, za promet, za šume in rude za ftarodno zdravje, po en zastopnik vseh zbornic, po en zastopnik elelmostroine fakultete ter inženerskega In Travniškega udruženja. Kot kon* Iroini organ za dohodke od električne energije se ustanovi pri trgovinskem »Inilrstvu elektrotehnični finančni j>dse’<. Način, kako bo ministrstvo za livne gradbe izvršilo potrjeni načrt, *e bo določil s posebno uredbo. Z »žirom na nujnost predmeta se bo ta «akon-,ki predlog predložil konstituanti, takoj l<o bo bo sprejeta ustava.
! Mal lesni izvoz. Pod naslovom: •Ko i:^o lesa lahko izvaša "Jugoslavija« Jricbluie dr. Permutter v „L’Era Nuova" telo z?nimlv članek. Po njegovih Izvajanjih lahko Izvaža naša država 1,680 000 m* različnega lesnega materiala v vrednosti 888 milijonov dinar-1«v, Osnega oglja 4000 vagonov za >25 n^i^onov dinarjev, lesa za kurjavo 25 000 vagonov za 35 milijonov dina., 12 milijonov raznih hlodov v vrednosti 400 milijonov dinarjev. Razen tega se
lahko izvozi 300 vag, tanina v vrednosti j 80 milijonov dinarjev, vendar se pa! lahko ta izvozna količina zviša na 4000 vagonov. Od ostale lesne pro- j dukciie se je izvozilo . v preteklem letu 150.000 m3 v vrednosti 4o milijonov dlnariev. Skupni lesni izvoz bi znašal 4,130 000 m*, kar bi bilo redno; po sedanjih lesnih cenah na co! j drugo milijardo dinarjev. Skozi Trst se je prevozilo v prvem poletju leta 1920 21.100 vagonov. Lesni uvoz v j IJalijo znaša potemtakem 160.000 m3, i Člankar je mnenja, da je ta uvoz napram bogastvu Jugoslavije zelo majhen ter bi se moral olajšati z; zniženjen železniških tarifov in z re- j gulacFo prometa.
j Usoda 20°/0 bonov. Vsoto, ki si jo je obdržala država pri markiranju; bankovcev kot 20°/0 bone, znaša v j celi deželi (?) skupno 920.000.000 K/ V proračunskem načrtu za leto 1921-21 se predvidev?, da se vse provizorične; bone, ki so izstavlenl na več kot 1000 kron, spremeni v stabilne 30°/* državna zadolžnice, ki se moralo amortizirati do 31. decembra 1920. Take bone se je izdalo za prilično 230 milijonov kron One bone pa, ki se glase na nižje svete kot tisoč kron in takih je 590 milijonov, se mora izplačati najkasneje 1. aprila t. 1. Toliko v znanje lme‘,itel|em takih provizoričnih bonov.
| Tuje vrednostnice na Madžarskem pod zaporo. Po naredbi madžarske vlade se stavi 20 d^ inozemskih vrednostnic. ki so bili deponirani na madžarskem upravnem ozemlja, pod zaporo.
| Revizija carinski« tarifov. V finančnem ministrstvu se je sestavila komisija za revizijo carinskih postavk in tarifov. Za predsednika je imenovan gospod Kukič, generalni ravnatelj državnih carin
Poslano *
Državnemu učitelju, gospodu
Čuček Franjo-tu
v Murski Soboti.
Na Vaše »Poslano« v časopisu »lutro« z dne 14. t. m., kjer me napadate, ni vredno, da bi Vam dajal posebnega odgovora. Tozadevni odgovor bodete dobili sodnijskim potom.
Umevno je, da Vaše »Poslano« ir.vira iz maščevanja vsled dobro Vam znane zadeve v Murski Soboti.
Gospod učiteli, prosim Vas, zapomnite si geslo: »Kdor hoče mladino v Prekmurju v pravem jugoslovanskem duhu poučevati — isti ne sme pljančevatl!«
Ivo Karara
policijski uradnik v Murski Soboti.
Naročam tem potom vsem,
da v svojih trgovinah ne dajo moji ženi nič drugega nego samo pravo n^dahMiščilo za čevl:e Iz terpentine. — Kakega drugega mazila ne Irpim v moji hiši!
82
D. Smilj?« 'i štedljivi gospodar.
8Cje?
P@s©rS
Kief
Mala oznanila.
Blagajničarka se takoj sprejme. Ponudbe z zahtevo plače pod »Blagajničarka« na upravniltvo.	81
Btfs EsISsei r. dvema pro-siSnta stanovaniima ste
za prodati. Naslov v uprav-ništvu.	77
Procia se: Inventar za gostilno, 20 kompletnih postelj in 15 velikih zabojev.
Glavni trg 5, Vice!.	75
Vino, 30 hektolitrov leinika 1920 za prodati. Gregorčičeva ulica 5t. 4, II. nadstropje.	71	3—2
Uče se moiiis-ana soba s prostim vhodom za enega ali dva gospoda. Ponudbe na upravo lista.	t
Ženitna ponudba.
Državni uslužbenec srednje starosti želi za takojšnjo poroko znanstva z vdovo, posestnico v mestu ali na deželi. Tudi vdove z otroci niso izključene. Naslov sc izve v upravi lista.	80	4—1
Novo d©šioi
Haroni pristni kg K 16’—I	(Gleichstrom)
S"'steli. ;*»£:! U HP, 3 HP, 1 HP z napuš&Hi (Artist,
čaj Ceylcn	dkg K	V--	ter	ftlOfOr	na	UlSfl	proda
„	,.	kg	K	85--!
iabdta „k 559 Mariborska tiskarna d. d.
v»k to mi. kislo Z.H.	Jurčičeva	ulica	1.
Naznanjam cenjen, občinstvu, da izdelujem najhitreje nove Sevtjje in tudi zgornje dele ter rzvrSujem vsakovrstna popravila najceneje.
Ciril Lovec, Maribor, Glavni trg št. 4
(na dvorišču).	'
HlotorjBzalslosmerni foft
pri tvrdki
. !!„ >n
fr <*▲	*•
„Timex“ Zagreb
Poslovnica za moderno ureditev tvornic, stroji in orodja.
Glavni zastopnik tvrdke
Rletschl & Henneberg, Wien VIII-
za Jugoslavijo in področje mesta Reke.
Centralne kurjave. Naprave za zračenje. Naprave za vodovode. Naprave za sušenje. Ventilatorji.
Projekte pošiljamo brezplačno. — Zahtevajte naSe Sp ponudbe.
*■£&■■ ZAGREB "US
Pristopate
H
Ju g o slo v. Matici!
Učenec
se sprejme kot lito-graHčni strojnik v podružnici Mariborske tiskarne, S t r o s s-marerjeva ulica št. 5.	t
t
79
•eoo<
aoo
* Za >Poslano« odgovarja uredništvo le kolikor določa zakon.
Ne pozabite na naročnino!
•MMCNH • MN9H«««
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
M«r so izpeli:
Lustri in drugi pred moti za razsvetljavo, pritrdilne, obeSalne in namizne svetilke.
Velika zaloga vseh električnih predmetov.
U
| »EDISON
l	Hinko Pasttrk	J
ITehnič. podjetje:
i ftiehsaiidrova cesta 44	f
| (prt južnem kolodvoru). ;
EleMrišne instalacije.
prenosi sile s« iatvrše tožno, iz najboljšega ma-terijala in po najnižjih cenah.	76
Velika zaloga vseh električnih predmetov.
f OCO.O 0003...0000...0000.00..0.00..........
ioooooo .0.0.O.OOO.O...OOO...O.O...0....000....O.OOOOO..—o.OO.OOOOOOOO.000000000.00000...00....0..oo
Opozarjamo naše cenjene naročnike in odjemalce, da smo za inkasiranfe inseratov, naročnine ter tiskovin pooblastili g. F. Antončiča, hišnika naše tiskarne, kateri se izkaže tudi s tozadevno izkaznico.
Mariborska tiskarna d. d.
Tovarna in zaloga Koroška cesta 46—53
Peter Hochnegger In drugovl
*voio' SBpfri8K)p) toaiplstiilh spalnih tob, kuhinj**« opft* tl mehkega \n trdega lesa, kakor posamezne dele JB#" P0 *oJiaoih
Pohištvo!
Ms^sssmssmm
Tetelon Itev. 371
SfatfMJ* vMk vrat. • Sprajecnanje blaga r akladtiia. Zmrišlnt* maroraa)a. • Mednarodni prevozL
iulne Železnice.
„Bi)LR9H“
MARIBOR
Brzojav. naalov: Spedbalkan.
Selitve t patentirati, pohištvenimi vozovi na m »tranl. • Skladišče spojeno a tirom Jafta« lelatnl«*. •
N^ 'očje domale špeilcHsko (HHijttfi v
*
»liaraai Aleksandrova ceste U. — Sklndlllai JUnksandrove ie.u i«, Koroška cesta 1». Centrala: LJUBLJANA. - Podnftnlce: MARIBOR, BEOGRAD, ZAGREB. TRST, WI«N. V
• HUIII.IH«
■M.
#