J. Kmet Solze sv. Neže llvtlrirala Elda PiUanec Tiho je ždeln dos v globoki soteski. Obdajali so jo hribi, kot bi jo oarovala boija perut. Prebioalci so iiveli zadnvoljno, njih hrepenenje ni segalo preko gora. Na ozkih in vegastih njioah so se znojili od po-mladi do jeseni. Pridelovali so malo, pa se niso pritoževali. Visoktt gora je opazovala njihovo žipljenje, kohati vrliovi bukeo so jitn peli penem v burji. Niie je raslo grmooje, med skalami je poganjala traoa in mah. V nekem jutru je sonce nenavadno zaža-relo; oblilo je vrh gore in iarki su pozlatili po-bočje, kot bi sam Bog zlat plašč razgrnil po Kumu. Vaščani so posta-jali po klančastih kolo-oozili in se zoedaoi ozi-rali naokreber. Iz goz-da se je prikazala de-klica, za njo so drobile ovce. Sedla je na skalo, ovčice so se razkropile po rebri, kot bi belo kamenje na mah oživelo. — Deklica je razpustila sooje dolge lase po hrbtu. Sončni prameni so se lovili x> nlih. Nato je doi&nila belo roko in pomahala. Ljudje so obstrmeli; niso si ji upali odzdraoiti. Zaskrbljeni so odhajali po delu, z ghdajočimi mislimi o srcih. Deklica pa je sedela ves dan ;ia skali in pela kot vila, Ko je zatonilo sonce, je izginila, a nikdo ni videl kdaj. Tisti večer so ikripali najmočnejU zapahi pri vežnih vratih. li&zburjeni so legali spnt in prisluškovali šepetu. vetra. »Vila je, z> nesrečo nas lahko spraoi,« je oče dopovedoval otrokom, ki so s preplašenimi očmi poslušali. — Srečno so prebili noč m potlej še drugo in tretjo. Deklica je pa osafc dan pasla fropo in pela. Nekoč je prišta v vas. Alalere so z grozo na obrazih klicale otroke, jik naganiale o hišo, nato pa zaklepale. Deklica se je smehljala, ko je šla mimo hii. V Jaseh je nosila vplelene rože, čelo ji je krasil zlat pašček; njene oči so sijnle v milini in nednlžni sreči. Bela halja ji je segala do gležnjeo. V roki je držala zelenn uejieo. Pri znamenju je pokleknila. Komaj vidnn so se ji premikale ustnice. Pollej je zataknila Dejico za razbičano Jezusnno telo in se ornila k soojim ovčicam. Ko je prišla drugič, je srečala otroka. Kar iresel se je pred njo, niti bežali si ni upaJ. Milouala ga je, božala po laseh in mu naročala, naj še druge otrnke pokliče k znamenju, naučila jih bo lepih pesmi. Hodila je dan za dnem, vaščani .s« se je priuadili. Otrocl tto jo komaj pričakovaH nsak dan. V otroskem oeselju so se zbirali okrog nje. Učila jih je moliti, pripimedovala je zgodbe iz Jezusooega žiofjenja. Pletli so vence in krasili bnžje znamenje sredi oasi. Nobeden se je ni več bal. Gospodinje m jo nabile d hiše, ji ponujale jedi in pijače, a deklica je • 332 molče s prijaznim smehljajem vse odklanjala. Vpraševali so jo po imenu, pa ni povedala. Tako je bilo leto in oei. Spoznaoaii je začela, da jo nekateri gledajo po strani, da ne puste več otrok k znamenju. Ko je opoldne zopet stopila o oas, so otroci skrioaj pritekli k njej. Njeno bistro oko je opazilo mržnjo D očeh gospodarja in ko je srečala soseda, je oidela solzo in zaiajeoano jezo na obrazu. Zdelo se ji je, da se je vas spremenila, da ni več Ijubezni kol prej. Povprašala je, kaj se je zgodilo, a nihče ji ni hotel razkriti. Zvedela je končno po otrocih, da se soseda prepirata za zemljo, na kateri je stal krii, iOtroci s tistn deklico hodijo sem in mi bodo irano pohodili, da ne bo na spomlad niti bilka pogledala iz zemlje,«. se je jezil prvi. ?>Saj je soet moj,* je vpil drugi. Nobeden ni holel popusliti. Vas se je razdelila x> souraštvu. Nastal je prepir, x> srdh se je doignila jeza in masčeoalnost. Deklici je obraz pobledel. zMolimo,* je dejala oirokom in začela. Ti so onemeli, le počasi so jecaje odgooarjali. Do zdaj se niso oideli ža-losti iia njenem licu. Potlej je hiiela k snsedu. Sklonila je glano — laaje so se ji usuli po prsih — in razprostrla je roke: »Mir, mir naj bo v vasi! Pustite iisto ped zemlje Krisiusu, ki oisi na križult %Zemlja je moja, zakaj si jo sosed lastil Ne, nihče me ne pomiri!* Srditost mu je plula o žinotu. »Fsa zemlja je Kristusooa in mi nmo Dsi njegooi. Kar imamo, jv njegoooh zPojdi! Saj si ti krioa! Otroke zbiraš pri križu, da vso rast uničijo! Glej, da se mi rtikoli oeč ne prikažeš, potepinkal Saj še ne oemo, kakšno ime se te drži! Ti si vsega kriualz Hlipal je od silne razburjeriosti, niii premislil ni, kaj je gnvoril. »Sd. Aeža sem, to je moje ime,< je tiho izrekla. »Bog vas bo kaznoval za vašo hudobijo.< Stopila je čez prag, iz oči se ji je utrnila grenka solza in kantfa na izsušenn zemljo. t>V imenu Kristusovih ran in neizmernih bolečin oas prosim, ne pre-pirajte se za grudo prstHt Doignila je rnko in rotila drugega soseda. »Nikoli! Zemlja je moja! Ae pustim je, rajši podrem križ in pre-kopljem listo grudo. Vsakega bom ubil, kdor bo še stopil na mojo zemljoh So. Neža se je obrnila in odšla. Še je hodila med svojimi oočicami, a njen spev je utihnil. V oas je ni hilo Deč. Kipela je kletev v nebo, opitje se je zajedalo t> stene kumskega hriba. CeJo sovrašlvn do Boga se je razpaslo d srcih naščanou. Križ sredi oasi je padel, zemlja je bita prekopana in razrita. Bog je zapustil oas, hudobni duh jo je ujel d svoje mreže. — Sd. Neža je izginila z ovčicami. Golo in samotno je ostalo pobocie. Nekega dne so pridrli sovražniki božji t> deželo. ATa lahkih koniičih so diDjali od uasi do vasi, morili in požigali, kamor je segla njiliova zlobna roka. Ljudje so trepetali pred neznano grozo. Krii je ležal za živo gabrovo mejo. Vaščanom se je vsadilo u srce kesanje, a bilo je prepozno. Sredi noči se je doignil krik. Sovražniki bnžji sn pridrli o vas kol bi jih skalnati loki bruhnili d Sotesko. Moj Bog, kako so našli to skrito kotlino! Nevidna rofca jim je kazala pot. Sekali so z meči, opili, bili. Trepet pred njimi, smrt za njimi. Obupno ječanje otrok in žena, sto-kanje umirajočih starceo je kipelo v nebo. Vmes so se čuli hripam klici 333 po krvi in zmagi žejnih nevernikoo. Nad domovi so vzplapolali zublji, o hipu je bila osa oas v ngnju. Vzdihi no zamirali v stenah, nili glas ni preletel onslran gora. Zvezde so sij&le kot prej in v kutnskem hribu so ukale sove, kakor iudi o najtemnejiih nočeh ne. Ko so ugašali zadnji plameni, je gluha iihoia zakrivala dolino ... Še enkrat se je pojaoila sd. Neža. S solzami v očeh je hodila po pogorihču. Začrneli, na pol poruheni zidoui so štrleli kolšku. Zoglenela trupla so ležala med ožgammi tramooi; tu meč, ondi sekira, s katero je gospodar branil sebe in suojo družino. Za mejo v jarku je nasla zhmljeni križ. Zasadila ga je v sredo ru-ševin. Zataknila je cvetlico za razpelo in sama zase gooorila: vDovoIj k&zni, Gogpod! Vršil se je lihi boj. Žir>a duša ni čula kliceo na poma-ganje. Ta križ naj bo znamenje nesrečnega trenutka, ko so Ijudje hoieli Boga izgnati iz vasi! Kadar bo zopet stala tu vas, se bo v strašen spomin imenovala Tihoboj. Od soojih oDČic ji je zadnjikrat ušel pogled na uničeno vas. Zajo-kala je tako tnilo in presutiljivo, da so še ooce postale žalostne. Vroče solze so ji polzele po licih, padale nti skalo in iekle na zemljo. Nato je zatonila d gozdu. Niknli več je ni nd takral nihče videl. Še danes se solzi pečina pod kumskim hribom. Po njej drse solze sd. Neže in se pod msnkim kamnilim skladom slekajo o tnlmunček. Četudi je suša, da zemlja zija in potoki usahnejn, solze so. Neže drse enakomerno po skalnati steni. Pobožni kumski romarji strežejn kaplje in si umioajn oči in obraz. Globoko pogreznjena med hribi pa se skriva nooa vas — Tihoboj.