v tič* Drava • v,, r V E K S R E' p IT J I Življenje Slovencev v pradomovini Pradomovina Slovencev je bila za Karpati, kjer so žive* li skupno z drugimi slovanskimi plemeni na precej majhnem prosto= ru; v porečju zgornje Visle, Dajostra in Dnjepra, Sosedje'so jim bili Germani na zahodu, Balti na severu ob Baltskem morju f Finci na severovzhodu v današnji severni in srednji Rusiji, razna v azijska plemena pa na vzhodu in jagovzhoduv_v južnoruskih stepah do Ornega morja* Ra jugu in jugozahodu so jim Karpati nudili naravno vejo* Svet, na katerem so živeli Slovani, pa nikakor ni bil primeren za uspešen razvoj in za nagel porast prebivalstva. V sredi se je razprostirale močvirje in gozdnato Poles.ie. ki je za= radi neprehodnosti, gozdov" in"redke naseljenosti oviralo plemena pri trgovini in medsebojnih stikih* Polesje je bilo nekak zapu = ščen otok, ki je ločil vzhod na in zapadna plemena, da niso meg¬ le Siveti enotno, Mlpik so se Selita v' n Dokončno ločitev prayoslavne Cerkve od rimske je izvedel pa= triarh Mihael Cerularij 1. 1054. Papež se je bal, da tudi Konstantin in Metod pripadata Fotiju, in je skušal oba pridobiti zase. Toda nič takega ni.našel. Z njunim delom je bil zadovoljen in je odobril slovanske bogosluž= ne knjige, Konstantin je med tem obolel, vstopil v samostan, v Ri= mu in kot menih pod imenom Ciril, umrl leta 869. Na Velikem Moravskem sta'knez Rastislav in njegov nečak Svetopolk kar odkrito nastopila proti Nemcem, le Kocelj se je zdaj ojunačil, se odvrnil od Nemcev in se obrnil do papeža, naj mu po= sije Metoda, papež mu ga je res poslal. Odkar pa je' bil Metod na Kocljevem dvoru, se je cela kneževina docela spremenila. Ljudstvo je rajši sprejemalo za duhovnike Metodove učence, ki so govorili domač jezik in imeli knjige v slovanskem jeziku. Nemški duhovniki so kar po vrsti zapuščali deželo in nemški kolonisti so ppslej nehali prihajati. Nazadnje je odšel s Kocljevega dvora tudi namest¬ nik salzburškega nadškofa. Kocelj si je bil na jasnem, da brez vrhovnega dušnega pastirja ne sme pustiti dežele. In^sporazumel se je z Metodom, da je treba ustanoviti novo škofijo. Še istega leta (869) je odšel Metod ponovno v Rim, kjer.,ga je papež posvetil v nadškofa nad Pa= nonijo in Veliko Moravsko. Kocelj je s tem dosegel največ, kar je mogel. Njegova kneževina je. bila popolnoma neodvisna, imel je svo= jega nadškofa, bogoslužje v domačem jeziku in bil v dobrih zvezah z Rastislavom, kar je bilo zelo potrebno pred nemško nevarnostjo. Kot neodvisen knez je vladal Kocelj panonskim Slovencem od 869 - 874 Seveda to ni bilo po volji niti kralju' niti nemškim du= hovnikom. Nemški škofje so izdali drobno knjižico "Spis o epreobr= I - H - nitvi Bavarcev in Karantancev", kjer so dokazovali, kako velike za= sluge ima.jo za spreobrnitev Slovencev. Metoda sploh ne priznavajo za škofa in skušajo papeža prepričati, da pripada Sp. Panonija sa= mo salzburškemu nadškofu. Vendar temu ni bilo tako, ker je bila v rimski dobi tukaj nadškofija, ko bavarskih duhovnikov še nikjer ni bilo. Za slovansko nadškofijo v Panoniji pa je bilo še hujše na= sil je, ki so ga Nemci uporabili proti Metodu. Leta 870. so nemški škofje sklicali zborovanje in poklicali tudi Metoda, da bi Se raz« govarjal o teh stvareh. Metod je na zborovanju branil svoje, a ni nič opravil. škofe je podpiral kralj Ludvik in konec je bil ta, da so Metoda vrgli v ječo, kjer je ostal tri leta (870 - 873). Kocelj ni mogel ničesar ukreniti, kajti svojega zaveznika Rastislava je zgubil, sam pa je bil preslab. Na Moravskem se je namreč Svetopolk uprl svojemu stricu Rastislavu, ga ujel in izro= čil Nemcem, da bi zdaj sam zavladal. Nemči so Rastislava oslepili in vrgli v ječo, kjer je žalostno končal. Svetopolk pa se zdaj Nemcem ni mogel docela oprostiti. Priznali so mu neodvisnost, a je moral plačevati letni davek. Ta sporazum je bil za Koclja in Me= toda usoden. Na papeževo zahtevo je bil Metod izpuščen in se je vr= nil h Koclju. Toda Nemci so Koclju takoj zagrozili, če" da mu'ne bo dobro, če bo imel Metoda pri sebi. In res mu ni bilo dobro. Ko= celj se ni imel kam obrniti za pomoč in nenadoma je zginil, ne da bi vedel kako. Lahko si mislimo, da so se ga Nemci iznebili na ta ali oni način. V Panoniji so se spet pojavili nemški duhovniki in izpodrinili slovansko bogoslužje, v Blatogradu pa zavladali hem= ški grofje. Tak je bil konec zadnje slovenske kneževine (774.X* Metod se je umaknil na Moravsko. Delo mu ni bilo več lahko, ker je bil Svetopolk preveč pod vplivom Nejcev in Metoda ni mogel dovolj podpirati. Umrl je 1. 885. in pred smrtjo izrazil željo, naj bo njegov naslednik učenec Gorazd, zelja se mu po kriv« di Nemcev ni izpolnila. Nemški škof Vihing je pri papežu v Rimu očrnil Metodovo delo in Gorazda, nakar je papež prepovedal rabiti slovanski jezik v bogoslužju, za Metodovega namestnika pa dolo« čil samega Vihinga, Metodovi učenci niso imeli več obstanka na Moravskem. Zatekli so se na Hrvatsko, učenci Naum, Klement in dru= gi pa v Makedonijo in Bolgarijo. Delo Metodovih učencev je rodilo velike uspehe? za kr= ščanstvo so pridobili tudi vse tiste, ki so oklevali. Priredili so vrsto verskih knjig, ki so jih rabili za bogoslužje v slovanskem jeziku. V ta namen so izumili novo pisavo, ki je bila lažja in pre= glednejša od Cirilove glagolice; Nova pisava se je imenovala c i= r i 1 i c a in je glagolico skoro docela spodrinila. Glagolske gnjige so se ohranile samo na Hrvatskem in v Istri do prve svetov« ne vojne. Slovenci pridejo v nemško cesar« s t v o . Ko so si Karlovi potomci razdelili ogromno frankovsko ce= sarstvo na tri dele.'smo prišli Slovenci pod vzhodni del, kjer je vladal Ludvik Nemški. Delitev ogromne države je povzročila hitrdj« ši nastanek treh narodov? francoskega, nemškega in italijanskega. Slovenski narod je ostal pod vplivom nemškega. Tudi če bi Že prej ne zgubil samostojnosti, bi težko ubranil svoje meje pred M a d = Ž a r i, ki so ob koncu 9. stol. pridrli v Panonijo preko Karpatov. Pred 150 leti so Slovencem v stiski pred Obri pomagali Bavarci. - 15 - Zdaj pa nasledniki Ludvika Nemškega niso sprevideli nevarnosti pra= vocasno in sc. zaradi sovraštva do Velike Moravske priklicali ne = srečo nad Slovence in nad svoj narod. Madžari so kili ugrofinsko pleme kot Huni in Obri, Iz vzhodne Rusije so se pomaknili v nižino ža Karpati, od tam pa že konec 9, stol, vpadali v Panonsko nižino. Bili so kakor Obri no¬ madski narod, n • V Karantaniji in v Panoniji je takrat vladal Arnulf,ki " se je trudil le za to-, da bi spravil s. poti velikomoravskega kne¬ za Svetopolka, Več let se je z njim vojskoval. Zvezal se je celo z Madžari, ki so divjali po Svetopolkovi Panoniji, Nenadoma se je polož a j docela preokrenil. Umrl je Svetopolk. Madžari pa so se odrekli nemškemu zavezništvu in vdrli nepričakovano v Arnulfovo Spi Panonijo, nekdanjo kneže '.no kneza Koclja. Arnulf je izročil Sp. Panonijo hrvatskemu knezu Braslavu ? da bi jo branil pred Mad= žari^ a bilo je že prepozno- Madžari so jo opustošili, slovensko prebivalstvo deloma pokončali* deloma pregnali in, kar je ostalo, zasužnjili. Posebno hudo je bilo za slovenske dežele, da so Madžari takoj, ko so se udomačili v lovi domovini, pričeli pleniti po bližnjih in daljnjih pokrajinah. Dvajsetkrat so napadli Nemčijo, sedemkrat Italijo, dvakrat so prihrumeli v bizantinsko državo, štirikrat se je njihova konjenica znašla na francoskih tleh in enkrat so prekoračili Pireneje, Pot jih je pri vojnih pohodih sko=* ro vedno vodila čez Slovenijo in za seboj so puščali le razvaline in pogorišča, v Za nespametno za zavezništvo je prišla kazen tudi na Bavarce. Cim so Madžari premagali Velikomoravce in opustošili de» želo j je njihova konjenica krenila ob Donavi navzgor - proti Nem-~ čiji. Pri Bratislavi je bila 907» nemška vojska z neštetimi gro~v fi in več cerkvenimi knezi odločilno bitko z Madžari. Krščanska armada je doživela strahovit poraz, celokupno vojsko Bavarcev so Madžari uničili.Bavarski vojvoda, salzburški nad%of 3 freisinški in briksenški škof so bili. med padlimi.. Zdaj je prenehala oblast vzhodnofrankovske države nad Slovenci, Madžari pa so imeli prosto pot proti zapadu v vse slo= venske dežele, v Nemčijo in Italijo. Šestdeset let so bili Slo= venci izpostavljeni madžarskim vojskam. Prenehali _s.o. % Bavarci vsi stiki, politični in verski.. Nemški kolonisti so rajši ostali na Bavarskem. Naš e de ž e le so v teh letih veliko trpele, posebno Panonija in kraji, ležeči ob stari rimski cesti Lendava - Ptuj- Celje - Ljubljana - Logatec - Hrušica ~ Oglej, Tod so drle od le= ta do leta madžarske čete v Furlanijo in Italijo. Stara rimska cesta, ki je vodila preko Furlanije, se je še dolgo potem imeno¬ vala, "ogrska cesta" ali "ogrska pustinja". Vas v bližini'Gorice ob cesti Vipava - Oglej pa se še danes itoenuje Vogersko. Nekoliko manj so tfpeli Slovenci v Karantaniji in v tistih goratih prade= lih, ki so bili madžarski konjenici teže dostopni in manj bogati. Sprememba je nastopila 'šele, ko je nemški kralj Oton I. Veliki izvežbal konjenico in jo poslal proti Madžarom, Obe vojski sta se udarili na L e.š k e m polju (Lechfeld) pri Augsbur= gu na Bavarskem. V tridnevni bitki so bili Madžari popolnoma pre= magani leta 955« Nemška vojska zaenkrat še ni bila dovolj modna, da bi Madžare zasledovala v Panonijo. Vendar je bil poraz Madža= rov odločilnega pomena za njihovo bodočnost. Nič več niso vpada= li v druge dežele, ampak so se oprijeli poljedelskega načina živ= Ijenja. Stalno sc se haselili v Panoniji in sprejeli krščanstvo«, Prvi kralj Madžarov je bil Gej aa, ki se je pokristjanil in po njegovem ogledu tudi narod, 'Njegov naslednik Stefan je dobil kra= Ijevsko krono od papeža (1000) in je bil po smrti proglašen za svetnika. Za Slovence je bila naselitev Madžarov usodnega pomena * Pretrgana je lila zveza med severnimi in južnimi Slovani za ved= no, le dvakrat je pred Madžari talca zveza jfostajala: za kralja Sama in kneza Koclja c . Velika je bila tudi izguba slovenskega pre= bivalstva, ki so ga Madžari pokončali ali zatrliw Del Slovencev je še dolgo ostal pod Madžari in se ohranil do danes s svojim posebnim narečjem. To so Slovenci ib Rabi in v Prekmurju (skupno ime;Slovenska krajin a) , S tem je bila končana dolga doba od naselitve sem, ko so Slovence napadali divji Obri in nazadnje Madžari* To je bilo krivo, da se narod ni mogel hitreje razvijati. Spomin na Obre in Madžare je "s dolgo živel med ljudstvom, posebno v narodnih pesmih in pripovedkah o "psoglavcih" in "polkonjih". S takimi predstavami so se ljudje spominjali divjih jezdecev s spačenimi obrazi, golo glavo in dolgimi kitami, ki so lovili kristjane,jim trgali srce iz prsi in pili njihovo kri. Nemški kralj Oton I, se ni zadovoljil samo z zmago nad Madžari, ampak je hotel ustvariti v Evropi nekaj podobnega kakor Karol Veliki, Z vojsko se je odpravil v Italijo in se dal okro= nati za lombardskega kralja. Da bi si zagotovil ugled največje= ga krščanskega vladarja v Nemčiji in v vsem krščanskem svetu,se je dal na svečnico 1. 962= v Rimu od papeža kronati za cesarja. Njegovo cesarstvo je obsegalo Nemčijo in sosednje slovenske de = žele, današnjo *vico in Italijo. Imenovalo se je "sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti", kar po&eni, da je novo cesarstvo naslednik nekdanjega rimskega imperija, vladajo ga pa cesarji nemške narodnosti* Oton I, Veliki je pač dobro vedel, da mu samo krona'iz rok poglavarja 0 e r n ve more dati največji ugled in pravi pomen. Zato je v Rimu dosegel pravico, da sam potrdi novoizvolje= nega papeža prej, kakor bi bil posvečen. Papeža je hotel imeti na svoji strani, ker se mu je zdelo, da bi od nikogar drugega rimsko-nemški cesar ne mogel prejeti krone. Zato so poslej ce= sarji hodili skoro ves srednji vek na kronanje v Rim, čeprav jih je to stalo veliko žrtev. Cesarstvo pa je obstajalo še dol= go potem - do 1806*, ko se je cesar Franc I. temu naslovu odpove= dal • Rimsko-nemškemu cesarstvu so pripadale tudi slovenske dežele. Velika Karantanija in n j en e k r a = Ž madžarskimi navali so izginile razen Karantanije vse krajine,, .ki .jih je ustanovil Ludvik Nemški, da bi branile meje frankovske države pred obrskimi vpadi. Po porazu Madžarov na Reškem polju je bilo Slovencem že drugič usojeno, da postane njihova zemlja mejni obrambni pas, sedaj proti Madžarom, Njihova naloga je bila tudi, da osvoje tisto slovensko zemljo, ki so jo poselili Madžari. Razlika je bila pač v tem, da so imeli za hrb= tom rimsko-nemško cesarstvo namesto vzhodno-frankovske države. - 17 - Nove krajine so bile nanizane po vrsti od Donave na se= veru do Jadranskega morja na jugu: 1 . Vzhodna krajina ob Donavi, 2. Karantanska krajina ob srednji Muri, 3 , Podravska krajina ali Ptujska marka ob Dravi med Pohorjem, Kozjakom in madžarsko mejo, 4. Savinjska krajina ob Savinji in zapadno od Sotle ter spodnje Krke, 5 . Kranjska krajina ob zgornji Savi. Iz dobe pred Madžari pa so ostale 6. Istrska in 7. Furlanska krajina na jugu ter 8.Ka= rantanija ob‘zgornji Dravi, ki jo bomo zdaj imenovali Koroško, Koroška (Karantanija) je bila od naselitve osrednja slovenska de¬ žela, kjer je nastala prva državica z domačimi knezi na čelu, Ker se je imenovala Karantanija, so pričeli tujciimenovati vse Sloven= ce Karantance in vse slovenske dežele Karantanijo. To pa je p orne= nilo toliko kot Slovenci in Slovenija. Novoustanovljene krajine, razen Vzhodne na severu, sc bile tesno naslonjene na Koroško in tvorile eno opravno celoto,To je bilo veliko ozemlje, ki je oklepalo vse Slovence, in ga imenu= jemo Veliko Karantanijo. Prvič po naselitvi so bili združeni vsi Slovenci v eno upravno tvorbo v okviru rimsko -nem ške^a cesarstva. Nastanek krajin je bil za Slovence velikega pomena, *ele zdaj se je začrtala naša meja na vzhodu proti Madžarom in Hrvatom ob Sotli in na Gorjancih. Slovensko ozemlje je bilo spet razbito na več krajih, iz katerih so potem nastale dežele Koroška, štajerska. Kranjska, Goriška in Tržaška, v okviru teh dežela pa Korošci, *ta=s jerci, Kranjci in Primorci.' Če bi bila obstajala Velika Karantanija dalj časa, bi iz nje nastala "Velika Slovenija". Toda politični dogodki so Veliko Karantanijo razbili v njene krajine. Temu je bil kriv prevelik vpliv'Nejcev, ki se je *e večal ob vedno večjem nemškem prišelje= vanju. Bavarski vojvoda Henrik II., ki je vladal tudi Korošici z njenimi krajinami, se je hotel okoristiti na račun velikega ozem= lja, ki mu ga je cesar zaupal. Računal je, da bi bil kot vojvoda Bavarske in upravnik Velike Karantanije dovolj močan, da bi se ce= sarju uprl. Zato je pridobil še češkega vojvodo in poljskega kne= za na bavarsko stran. Cesar Oton II pa je zaroto predčasno odkhil in spravil Henrika II. najprej v zapor, potem pa v pregnanstvo»Vi¬ del je, da pač ni varno izročiti tako velikega ozemlja v roko one= mu samemu knezu. Zato je leta 976. od Bavarske oddelil Koroško;jo povzdignil v vojvodino in ji priključil nove slovenske krajine, S tem je bila Slovenija oddeljena od Bavarske in na Koroškem'je na= stavijal cesar kar po vrsti same nemške vojvode. Leta 1002. pa je cesar odvzel koroškemu vojvodi vse slovenske krajine (Karantansko, Podravsko, Savinjsko in Kranjsko) in jih podredil naravnost sebi. Velike Karantanije je bilo konec in z njo je bila pokopana'združe= na Slovenija. Odslej so slovenske dežele hodile svoja pota, . Na Koroškem so vladali vojvodi iz različnih rodbin. Med njimi se je povzpel do največj e moči .Adalberon Eppensteinski, ki je upravljal tudi Karantansko krajino. Hotel se je cesarju upreti, a ni imel sreče. Cesar je zaroto razkril, Adalberona poslal v iz= gnanstvo in zveza med Koroško in Karantanijo je prepadla. Po več letih so se Epenšfjajnci s cesarjem pobotali in spet postali ko= roški vojvodi (do 1122.). V Karantanski krajini ob srednji Muri so vladali sprva Epenš^ajnci (Adalberon). V drugi polovici enajstega stoletja so se v deželi uveljavili Traungauci.(ime po posesti v zg. Avstriji), - 18 Ker so imeli grofje Travenski ob Aniži grad Stejr, so dobili pc' njem ime štajerski, ..dežela pa Štajerska (marka) , Sredi 12. stol. so Traugauci dobili še Podravsko krajino in Štajersko razširili daleč na jug,. Meje Podravske krajine na vzhodu proti Madžarom clol^ niso bile stalne, ker so morali Slovenci ozemlje po trdih bojih .... sedati in ga braniti pred stalnimi napadi. Med krajišniki v Savinjski krajini je, treba- omeniti VI= ljema I. ; moža grofice sv. Heme iz Breg na Koroškem, ih njegovega sina, Viljema II. V 13- .stol«, je bil ■ del krajipe. južno od Save pri- kljuden Kranjski, drugi del severno od Save pa štajerski« V Kranj¬ ski krajini so vladale različne nemške rodbine, med katerimi je Lil najpomembnejši in. rik iz rodu Orlamunde, ki je pridobil p.p3cr6jino ob Reškem zalivu z Reko-Meranijo (deželo'ob morju). L, 1077. je prišla Kranjska pod oglejskega patriarha. Istra je bila nekaj čase pod Kranjsko, 1. 1077« je prišla z njo vred pod Oglej. Posebno življenje so imela istrska mesta (Milje, Koper, Piraii, Novi grad, Poreč, Pulj, drst in druga), ki so ostala neodvisna in so jim vla= dali grofje. Prebivalci so bili Romani in so se l,e malo pomešali z Langobardi, Grki, Nemci in Slovani* Trst pa je bilo škofovsko mest' (vladal mu je škof) in tudi v dobi Obrov in Madžarov ni Veliko tr= pelo. Gorica z deželo goriško' je spadala pod Furlansko kraji= no. Šele v 1.L stol« se tukaj, omenja nek furlanski grof, ki se i= menuje po Gorici. A dežela je prišla l, 1077. s Kranjsko in Istro pod oglejskega patriarha. ... dCdM.* >•> i..... Iz krajin, ki so prvotno tvorile Veliko Karantanijo, se že oblikujejo slovenske dežele: Koroška, Štajerska, medtem, ko je primorska razdeljena med Istro, Trst in Furlansko krajino. Germanizacija slovenske zemlje, V 9* stol. za časa kneza Koclja je pc Slovencih našelje= no ozemlje doseglo največji obseg v naši zgodovini, Meje sloven =. skega ozemlja so segale do. izvirov Drave, Mure in Aniže ter Furlan= ske nižine na zapadu, na vzhodu do Blatnega jezera, pa do Donave med Linčem in Dunajem na severu in na jugu do Trsta in istrskega Krasa, To veliko ozemlje pa še ni bilo enakomerno naseljeno in mno¬ gi predeli so bili še gozdnati, pusti in neobljudeni. Zato je bilo potrebno take predele naseliti s kolonisti« Z odbitjem Madžarov so se z vso silo vrgli proti vzhodu in jugu Nemci, naseljevali tukaj svoje ljudi, vladali, skrbeli za ra.«.- krščanstva in širili svojo kulturo. Ža narod so imeli nemški vp. i= vi usodne posledice s ogromni slovenski preddli so se ponemčili, v deželi.pa so vladali nemška grofje, Zato imenujemo ta'nemški pri¬ tisk ponemčevanje Slovencev in slovenske zemlje ali germanizacijo« Vladar je imel na Slovenskem mnogo svoje zemlje: vsa zem= Ijišca, ki so bila neobdelana inneobljudena ali v vojnah odvzeta premagancem, upornikom ali so na kakršenkoli način zgubila lastnika, so prišla v las t vladarju. Ta pa je z njimi lahko postopal po mi= li volji. Vladar jih je podeljeval svojim prijateljem in zvestim cerkvenim knezom, samostanom in plemičem. Dolga in nepregledna je vrsts tistih, ki so bili obdarovani s slovensko zemljo. Med cer= kvenimi obdarovanci je treba imenovati oglejskega patriar ha,salg= burskega nadškofa, škofa v Freisingu, Regensburgu, pa s a vi., 'Bamber= guna Bavarskem, v Brik senu na'Tirolskem, Krki na Koroškem in v 19 - Trstu-, Od svetnih gospodov pa so si pridobili največ zemlje doma= ci'rod savinjskih mejnih grofov (rod grofice.Heme - Viljem I, in IJ.), frankovski Spanhajmi, Travenski (Štajerski), Ande"ki, Bo= genski, Goriški in nešteto drugih. Skoro vsi ti so bili po rodu .tujci in so na, pridobljeno zemljišče pripeljali s seboj svoje hlapče, služinčad in nešteto kmetov, ki naj bi zemljo kolonizi= rali. Cerkveni knezi'so, pošiljali le koloniste. Večina prišeljen= cev je bila Bavarcev, Naj silne jšp val kolonistov je preplavil ozemlje ob Do= navi in Panonijo, ker je bilo ozemlje najredkeje naseljeno. Nem= ci so se naseljevali najprej in v največjem številu v plodne doline, na Koroškem in Zg. Štajerskem, ki so bile obdelane že v preteklosti in potem.' z anuNčene «-, Šele potem so si postavljali na= selja v planinski Svet, kjer so bili Slovenci red keje naseljeni. Deli Koroške in Zg. štajerske so bili najprej ponemčeni. Poleg slovenskih vasi so nastajale nove nemške in, kjer je bilo malo Slovencev, so zrasle kar skupine nemških vasi* Slovenci v teh krajih so zgubili stik s svojimi brati, pozabili so na svoj jo= zik in postali Nemci, _ ■ ■ Na ozemlju južno od Karavank in Kozjaka so se Nemci na= seljevali v manjšem številu. Nastale so nemške naselbine na Sorškem polju med Kranjem in Škofjo Loko, na Dravskem polju med Ptujem in Mariborom. ter drugod, A tu so se kolonisti zna"li med samimi Slo= venci in so se počasi vsi poslovenili. Nemški plemiči, so prihajali tudi na jug v furlansko lerajino in Goriško ter si tu postavljali svoje gradove. Bilo pa jih je premalo, da bi, lahko vplivali na narod. Pač pa se je vse slovensko plemstvo kar po vrsti ponemčilo. Tako se je lice slovenske zemlje v dobi od ICU-do . 12L. stol., ko je vladarju zmanjkalo zemlje, da bi jo razdeljeval, močno spremenilo,, Slovenska'meja se je od Donave pomaknila da= leč proti jugu in se že približevala, današnji narodnostni meji. Tudi na vzhodu smo zgubili velik kos zemlje, skoro vsa dežela, ki ji je vladal knez Kocelj, je ostala Madžarom. Slovenski kmet je v dobi ponemčenja živel svoje posebno življenje, sam zase in brez ozira na svojega gospoda, ki je bil Nemec ali se je ponem= čil| ohranjeval svoje navade in materin jezik. Nasproti ogromnim izgubam so Slovenci v teh stoletjih pridobili le-malo zemlje-, Furlanija ob "ogrski cesti" je bila o= p\istošena in tja je oglejski patriarh naseljeval slovenske kmete. Nastale so slovenske naselbine, raztresene do Tilmenta. Toda ko= lonistom ni bilo usojeno obdržati svojega prej ali slej so uto= nili med Furlani, Samo imena vasi (n.pr. Gorizzo, Gorizza, Lon= ca. f , Gradišča, Belgrado, Seila) nas "e" spominjajo, da so tod ži= veli nekoč Slovenci, zap.odna meja je ostala bistveno nespreme= njena skozi stoletja do danes. Umeščanje koroških vojvod. V celovškem muzeju je še danes ohranjen knežji kamen, na katerega so Slovenci nekoč umeščali novoizvoljenega vojvodo. Na Gosposvetskem polju pa stoji obdan z visoko ograjo vojvodski stol, kjer so vojvode ustoličevali po svojih običajih. Knežji ka= men in vojvodski stol sta svetli priči na*e preteklosti, ko je narod v svobodni državi Karantaniji volil in postavljal svojega 20 domačega kneza, da mu je vladal pravično in neodvisno« Gosposvetsko polje je bilo središče države, kjer so vladali knezi Valuk, Borut, Gorazd^ Hotimir in nasledniki. Zato imenujemo Koroško zibelko slovenske zgodovine* Gosposvetsko.^polje se razprostira severno od Celovca ob reki Glini pa do It. Vida. Na vzhodu polja leži dolga Gosposvetska gora, na zapadu pa lepa ^enturška gora z nižjimi obronki. Pod lenturško goro je stal mogočni Krnski grad, prestol= niča koroških vojvod, a je danes v razvalinah. Ne daleč od gradu stoji na majhnem hribu starodavna, veličastna gosposvetska cerkev Gospa Sveta, kjer je imel svoj sedež že prvi slovenski škof - Modest. Na vznožju Krnske gore pod gradom je stal nekoč knežji kamen, kjer se je vršil prvi del slovenskega ob¬ reda; na ravnem polju med cerkvijo in gradom-pa stoji v majhnem gozdiču vojvodski stol, kjer se je vršil drugi del obreda. Novega kneza so imeli pravico voliti samo svobodnjaki, ki so se imenovali k o s e z i. V ta namen so izvolili iz svoje srede sodnika, ki se jim je zdel najpripravnejgi« Ta je vprašal vsakega koseza posebej in potem vse skupaj, če se jim zdi mož, ki so ga namenili za vojvodo, pripraven. Glasove je zalezoval na rovaš, t.j. deščica ali palica z zarezanimi, znaki. Ce je bila večina zanj, so ga smatrali za izvoljenega in so potem začeli s slovestnostmi. Zato Aškerc opravičeno pravi, da je kmet dajal svojemu knezu vso oblast v roke; Tu volili smo sami si kneza, kmet- sam mu vso dal je oblast, narod sam iz sebe mu predajal moč žezla in krone je čast. Opat Ivan Vetrinjski nam,lepo popisuje potek slovesno= sti, ko je narod izvoljenega kneza umestil in ustoličil: Na vznožju Krnske gore stoji kamen, na katerega je se= .del svoboden kmet iz svobodnega rodu, ki je imel to pravico pode= dovano iz starodavnih časov. Z eno roko je držal marogastega bika, z drugo pa kobilo enake barve; okrog njega je bilo zbrano domače ljudstvo. V bližini je stal deželni knez, oblečen v sivo raševino, obut v kmečke Čevlje, z ueželno zastavo v roki. Obleka, kakršno je nosil knez v prvem delu. slovesnosti, je bila narodna noša: si= va suknja in pla*č enake barve, hlače dokolenke sive barve, na nogah opanke z rdečimi trakovi in na glavi klobuk sive barve s sivo vrvico. Z njim so bili plemenitaši in vitezi v najsijaj-- nejši opravi. Vojvoda se je s palico v roki približal kmetu na kam¬ nitem sedežu. Kmet je vprašal v slovenskem jeziku: "Kdo. je oni, ki tako prihaja ?š Okoli stoječi so odgovorili* "Deželni knez je." Kmet je vprašal nato: "Ali je pavičen sodnik, ki išče blagor domovine? Ali je svobodno rojen in prijatelj ter zaveznik prave vere?" Vsi so odgovorili: "Je in bo vedno." "S kakšno pravico," je nadaljeval kmet, "me lahko spravi s tega sedeža?” "Dobiš šestdeset beličev, marogastega bika, kobilo in 21 - obleko, ki jo ima sedaj knez na sebi, in prost boš ti in tvoja hila vsakega davka." Nato se je kmet rahlo dotaknil knezovega lica in ga opomnil le enkrat na sveto dolžnost, da bo pravično sodil, na= kar je stopil s sedeža in odgnal obe živali s seboj. Knez pa se je postavil., oblečen v kmečko obleko, na preprosti kamen, ki ga je pravkar zapustil kmet, potegnil svet® li meč, ga zavihtel na vse štiri vetrove ter se zarotil in pri® segel, da hoče biti vsem sodnik po dolžnosti in pravici, Nato se je knez še napil iz preprostega kmečkega klobuka čiste studen® čniee, da bi pokazal narodu, naj bo zadovoljen s tem, kar daje domača zemlja. Od tu se je odpravil vojvoda z vsem plemstvom, zasta® vonošami in ljudstvom v starodavno in veličastno gosposvetsko cerkev. Ljudstvo se je veselilo in je rajalo ter prepevalo na® rodne pesmi. V cerkvi je daroval najvišji deželni duhovnik, ki je bil pozneje škof s Krke, slovesno sveto mašo in blagoslovil vojvodo, še vedno oblečenega v narodno nošo. Po končanem opra® vilu v cerkvi je šele vojvoda oblekel oblačila in vršil se je o® bed, pri katerem so stregli odlični dvorni uslužbenci. Po slo = vesnem obedu se je,odpravil knez z vsem spremstvom na Gosposvet® sko gol je, kjer stoji vojvodski stol. Sestacljen je iz kamnitih plošč in ima dva sedeža: eden je obrnjen proti vzhodu, drugi pro¬ ti zahodu. Na vzhodnega se je usedel vojvoda in delil deželne na® jeme in pravice, sprejemal poklonitve in sodil, na zapadnega pa goriški %of in je' delil svoje najeme, ki jih je imel na Koroš® kem, ter sprejemal poklonitve svojih podložnikov. Šele proti ve® ceru se je ljudstvo razšlo. Ko so Slovenci zgubili samostojnost in so Franki in Nemci pošiljali svoje kneze, je Slovencem vendar še ostala pra® vica, da so novega kneza po svojih običajih in v slovenskem je® ziku umeščali in ustoličevali. Vsi novi knezi so se uklonili si® li narodnega izročila‘in sprejemali narodno nošo ter se udelege® vali vseh slovesnosti. Vendar je ta običaj izgubljal na pomenu.vedno bolj,kaj® ti ljudstvo ni novega kneza več volilo, ampak so mu ga pošiljali tujci. Zadnji koroški knez, ki se je dal po slovenskem kmetu u= mestiti na knežji kamen, je bil Habsburžan vojvoda Ernest Železni (1.1414). Knežji kamen. (Iz zbirke Johanna Gottfrieda Herderja "Stimraen der Volker • • V| in Liedern".) Kmet j Kdo je tisti, ki s častjo prihaja semkaj ves v zastavah in banderih Oblačilo res ima preprosto, palico in svoj klobuk pa v roki, semkaj peljejo pred njim konjiča, zraven pa marogastega bika,. A za njim bleščijo se čelade in perjanic šopi plapolajo spremstva,ki v oklepih svojih z meči v zlatu se in srebru lesketaje sem na iških konjih jaše, S e 1 : Oča, glej, deželni knez pri® haja! 22 Kmet: Knez degele?Jaz pa knez sem kamna ki stoji na moji dedni njivi, kruha 'daje ta vsej naši hiši, kruha,ki ga v svojem znoju služim Ali oče naše je dežele? In sodnik pravičen?Za blaginjo in svobodo mu podložnih skrb bo? Ali je zaščitnik vere prave, vdov, sirotam oče? Sel« To postal bo. Kmet; Ali je dovolj močan,kreposten, da ostal bo reven kakor zdaj je, samo da skrbel bo za podložne? In da v svoji skrbi za podložne živel le od konja in od bika, za pravico svojih le skrbel bo in ne zase. Sel: Amen! To postal bo! Kmet: Zdaj naj najprej mi.:-dokaz e, s kakšno le pravico's kamna me odtod pregnal bo. K n e z : Srebrnikov šestdeset dobiš, obe Živali, in obleko,moj klobuk in čevlje, hiša, njiva bosta prosti davka. Kmet* , Torej dobro,ti odstopam kamen, sodni bo to in tvoj knežji prestol. Bodi ti sodniknam vsem pravičen, , vladaj nam z dobroto in ne s silo. Sel: Knez dežele!Sedi zdaj na prestol, primi meč,zamahni na vse kraje, da pravično sodil boš podložne, ki svoj dom imajo tu okoli, da zaščitnik bo" ti vere prave, vdov branilec in sirotam oče, ki jim boš očetovsko pomagal, če prosili bodo te pomoči, zdaj prisezi! Knez: Bogu zdaj prisegam, z mečem bom zamahnil proti vzhodu na zapad,na jug in še na sever, da podložnim dober bom kot oče, vero pravo ščitil bom do smrti, vdovam in sirotam bom pomagal, njih zaščitnik bom in knez'pra= vičen. Da bom zmogel delati to vedno, v to mi Bog pomagaj! Ljudstvo : Amen, oče! PLEMENITAŠI. |e v začetku srednjega veka ob naselitvi barbarskih naro= dov je obstajalo plemstvo, poseben stan, ki je bil po položaju nad ostalim ljudstvom. Nastal je iz plemenskih poglavarjev (pri Sloven= cih iz poglavarjev žup), njihovih sorodnikov, poveljnikov in ljudskih voditeljev. Razlikovali so se od navadnih svobodnjakov tudi po tem, da so posedovali obširna zemljišča. In ravno zaradi tega so uživali večji ugled in igrali važnejšo vlogo. Od tu so črpali moč in se ču= tili-vzvišene nad drugimi stanovi. Važnejše službe so dobivali ple= menita* 5 !, ki so tudi volili kralja iz svojih vrst. Toda številčno to plemstvo Še ni bilo močne. Ko pa se je državna organizacija Sirila in izpopolnjevala, je nastajala potreba po vedno večjem številu urad¬ nikov in služabnikov kraljevega dvora. Kr^Lj jih je jemal iz vrst svobodnjakov in obdaril s svojo zemljo (vsq neposeljena in neobdela= na zemlja je bila kraljeva last). Uživali so vso zaščito s strani kralja, a so mu bili podrejeni: edino kralj je bil njihov sodnik. To novo plemstvo se je imenovalo službeno plemstvo in je bilo izbrano iz vrst svetnih velikašev in višje duhovščine, Z rastočimi zunanjimi nevarnostmi se je večala tudi potre- ba^po cim številnejši konjeniški vojski. Karel Martel je vojsko po¬ večal na ta način, da je svobodnjakom razdeljeval zemljo, da bi mog¬ li vzdrževati konje in skrbeti za opremo. Cim več zemlje je komu po¬ delil, tem več vojakov na konjih mu je moral ta pripeljati na vojno. Tako se mu je posrečilo premagati Arabce. Nastala je nova družen a organizacija, na kateri je slo« nel ves srednji vek«..Bila je to. lestvica odvisnosti, v kateri je- kralj stal na najviejem mestu kot najvi"ji gospod. Od njega so bi» li odvisni naj večji fevdniki, ki sc dobili zemljo naravnost od kr a« lj«u Bili so najmogočnejši zemljiški posestniki in so dele svoje zemlje podeljevali v popoln užitek nižjim plemičem, Zemlja, ki'so jo podelili, se je imenovala f e y d, gospod pa fevdni gospod. Ti= sti, ki je zemljo prejel, je bil nižji od njega in se je zato ±me= noval v' a z a 1. Vazal' je zemljo prejemal tako, da je pokleknil pred svojega gospoda, položil sklenjene roke v gospodove in govo= ril besedilo prisege zvest...de ." Med prisego je položil'roke .na evan« geli j ali na' 1 svete relikvije, š prisego se je obvezal, da bo gospo« du pomagal in ga branil v vsakih okoliščinah, gospod pa bo za nado« mestilo njega ščitil* . . Vazali.,sp lahko podeljevali zemljo spet nižjim plemičem, ki so bili prav tako od njih odvisnic Ti pa so jo-'podeljevali ,§e ;niž jim. Tako je. šla lestvica od kralja, ki je bil najvišji fevdni go« spod in najvišji sodnik, do najnižjih podložnikov. Fevd pa je obsta« jal lahko iz zemlje, dohodkev # carin, nesvobodnih hlapcev, ali nesvo« bodnjakov, ki so morali gospodu dajati pridelke. Duhovniki so do.bi« vali take dohodke od cerkva in oltarjev. Med fevde - so spadale tudi službe ali celo kneževine„ Vazal, ki je dobil od kralja kneževino, v fevd, je dobil ob izročitvi sulico, okradeno z zastavo, če je bil to škof, pa žezlo kot simbol svetne oblasti. Pravica do favda .je prenehala s smrtjo vazala ali pa gospoda. Zato so novi kralji ? knezi ali vojvode ob prevzemu oblasti na slovesen način potrjevali fevde (slovenski knez je potrjeval fevde ob-ume*oenju na Gosposvetskem polju). Ce pa je vazal umrl, je smel gospod podeliti fevd; komu dru¬ gemu. Vazali so si Sčasoma priborili pravico do dedovanja fevdov,S tem so'znatno pridobili na pomenu in so dobivali vedno večjo moč v drgavi., Večji fevdniki, ki so imeli od kralja podeljena sodno o= blast im .p ;o pobirat . iv trn kovati denar, izkor. rčati rudnike' 'in podobno, so bili na svoji zemlji pravi vladarji, kraljem in ce= sarjem so se upirali in jih pregnali s prestola, na njihovo mesto pa s : e dali izvoliti sami. Moč plemenitašev je tako porasla, da se je moral kralj - ozirati nanje pri važnih sklepih in čakati na njj.ho= vo privoljenje v nekaterih zadevah, Posvetovanja so se vršila na dr= žavnih zborih, kamor je kralj skliceval svetne in cerkvene velikaše. - V kraljevi osebi je bila združena vsa oblast, sodna in. vo« jaška, v kolikor je ni podelil vi* j emu plemstvu oz. knezom. Vendar ni imel svojega stalnega mesta.. Prestolnica je bila tam, kjer se je trenutno nahajal kralj, in kraljeyl uradi so tudi tam delovali. Dvor in dvorjani so potovali s kraljem'iz kraja v kraj. Tam je kralj sprejemal svoje vazale, prejemal poklonitve in razsojal ter pobiral davke. V S " kr&T j ena je potovalo spremstvo, ki je skrbelo za varnost in mu streglo, mnogokrat pa tudi vsa njegova vojska* Kraljevi vazali in mesta, ki so bila podložna naravnost- kralju, so morala skrbeti za prehrano...In že to je. bila velika dajatev, saj je tako številen dvor porabil v e.uom dnevu na desetine volov, stniine kokoši in pra= tičev ter na tisoče hlebov kruha« V posameznih deželah so si ščasoma pridobili vrhovno o« blast d e JL e 1 n i knezi ali v o j v o de, ki so imeli vse tiste pravice kot kralj v•drž avl * - Vsi ostali plemiči so bili od= visni od njih, jim bili podložni, morali'so spremljati kneza na po« tovanjih in tvoriti njegovo svetovalstvo* Pridobivali so si vedno več pravic po ustnih izjavah, ki so se jih pa trdno držali in do « - V- - segli, da jih je knez tudi zapisal. Ob vsaki priliki, ko je bil knez v stiski in je rabil njihove pomoči in naklonjenosti, so iz= siljevali nove pravice. Vitezi in oboroženi hlapci so pridobili niž je -olstvo (razsojali so manj važne spore), vi"je plemstvo pa tu= di krvavo sodstvo (smeli so soditi o važnejših zadevah in izrekali smrtne obsodbe). Pravice so si pridobivali na enak način tudi mesta in trgi, Deželni knez je moral tudi te prepustiti k odločanju o vag= nih skupnih zadevah. Kakor je kralj skliceval zbor, tako je moral deželni knez delati skupno z deželnim zborom. Udeleževali so se ga plemstvo (svetno in cerkveno) in zastopniki mest in trgov, ki so tvorili deželne stanove. Stanove je knez skliceval najprej samo ob važnejših prilikah, potem pa so se shajali redno in so s knezom tvo rili deželno vlado, Slovensko plemstvo ni bilo nikoli posebno številno. V prvi dobi so ga sestavljali v glavnem člani karantanske knežje rod= bine, poglavarji šup in služabniki n^ dvoru kneza Koclja. Lahko pa si je pridobil plemstvo vsak svobodnjak, ki se je odlikoval v vojni Se manj je bilo takih plemičev, ki bi se povzpeli med mogočne kne= ze ali mejne grofe. Med take so spadali le rod koroške grofice He= me v Bregah, gospodje Višnjegorski in rod svobodnih gospodov iz Šovneka, ki so postali pozneje mogočni Celjski grofje. Posebne vrste plemiškega rodu na Slovenskem so bili k o= s e z i. Zelo številni so bili po vsem Slovenskem in Se posebno na Koroškem, kjer so imeli pravico voliti in umeščati vojvodo«. Pola= goma so na ugledu izgubljali in se zenačili s kmeti-svobodnjaki (imena; Kasaze pri Celju, Koseze pri Ljubljani), Kosezi in drugo nižje plemstvo, vitezi in oboroženi hlapci so bili pretežno slcven= skega rodu, Bill so zelo *tevilni in so se po načinu življenja in po svojih dvorcih (gradovih) le malo razlikovali od trdnejših kme= tov. Med višjim plemstvom je bila večina tujega pokolenja. Pri šli So k nam iz Nemčije (Auerspergi na Turjaku, Raubar pri Postoj¬ ni i,dr.) ali pa iz Italije (Attems in Turn v Kočevju). Slovensko plemstvo je živelo ločeno od kmetov, opuščalo jc domač jezik in se vedno bolj stapljalo z nemškim v mednarodni ple= mi^ki razred, VITU*TVO, Vite*tvo se je začelo porajati z nastankom fevdalizma, a je šele po nekaj stoletjih, v debi križarskih frojn, doseglo največ= ji razmah in sijaj ter velik pomen v srednjeveški družbi. Sprva je bil vitez navaden težko oborožen knnjjenik, ki se je zavezal, da bo svojemu gospodu, knezu ali grofu, služil v voj= ski, Ker pa so ti rabili velite vojske, ki so morale biti vedno pripravljene, je bilo vitezov veliko. Vse svoje življenje so posVe=* tili bojni službi in nikoli niso smeli prekiniti svojega poklica. Kajti konjenik je moral'biti ne §amo ve^č vojskovanja, ampak tudi utrjen v naporni službi. Po svojem poreklu vitezi vsaj v začetku’ niso bili vsi plemenitaši, celo iz nesvobodnih so lahko izhajalil K®r pa so v srednjeveških vojnah odločali vitezi, so se ti tudi zavedali svoje pomembnosti in so se čutili kot poseben in vzvišen stan. Sčasoma so postali vsi vitezi - plemiči. Tudi iz vrst kralje= vih služabnikov so nastajali vitezi. - 15 - Od kmetov so se ločili po tem, da so imeli nekoliko več= ja posestva in da so stanovali v gradovih. Posestvo jim je bilo'po« trebno, če so hoteli gojiti primerne, konje in skrbeti za opremo . konja in za svojo opravo, ki je bila zelo draga. Gradovi so bili vsaj v prvih časih le malo bolj 54 ! od dobrih kmečkih hi*, te iedkO' so jih gradili na višinah kot vi 54 ji plemiči. Grad je moral biti na njihovem posestvu. Vitezom je uspelo, da so si pridobili pri vladarjih pose= ben 'ugled in na splošno veliko stopnjo spoštovanja, K temu so si priborili od vladarjev še posebne pravice. Biti vitez je pomenilo ne= kaj imenitnega in častnega. Ko so v križarskih vojnah dosegli vite= zi največji sijaj, so celo kralji prosili za sprejem v viteški stan. Vitez je moral imeti same plemenite lastnosti in biti vzor kr*čahskega vojaka. Svoje orožje je smel rabiti samo za pravično stvar. Vedno je moral biti pripravljen, da prepreči zlo in da nudi svojo pomoč dobremu. Posebne njegove dolžnosti, za katere se je ob= vezal pri sprejemu, so bile* braniti Cerkev in vero, ščititi slabot= ne in zatirane, žene in otroke. Moral se je znati lepo vestiin dvo= riti damam. Posebno so gojili pesništvo in povzdigovali žene, §e danes imenujejo plemenitega in dvorljivega moža viteškega. Viteški stan je postal v celoti plemiški in priborili so si pravico dednosti. Vitez je dal svojega sina primerno vzgojiti in ta je postal vitez s slovesnim sprejemom, Viteška vzgoja se je začela že od sedmega leta dalje. Do tega leta je ostal pri starcih, nakar so ga ti poslali v «olo lepega vedenja na dvor ali k prijatelju knezu, grofu ali vitezu. Tu je ostal do 14. leta kot.paž . Naučiti sebje moral lepega oblačenja, vedenja, jahanja, lova in nastopanja. K pouku je spadalo tudi igranje šaha, igranje na harfo, petje in ples. Pri vseh imenitnostih so polagali pažnjo na lepe kretnje in celo pri borbi je moral deček zatajevati surovo silo. Grajski'ka= plan je imel nalogo, dečka poučiti v glavnih verskih resnicah, pa tudi v‘pisanju in Čitanju. A na to dvoje niso polagali velike važ= nosti. Ko je deček’dovršil 14 let, so ga začeli navajati na te|= ja opravila. Imenoval se je op roda. Oprodi so izročili v oskrbo konja in meč, ki ga pa Še ni smel opasati, ampak je visel ob-sedlu. Svojega gospoda je spremljal na lovu, v vojski in pri vi= ' teških igrah. Toda pri igrah je moral stati zadaj in streči ranjen= cem. _ ' ; Sele z 20 leti so oprodo na kar najslovesnejši način spre= jeli v viteški s t a n. Na ta trenutek, ki je bil najvažnejši v nje= govem življenju, se je skrbno pripravil. Ko si je očistil telo in si nadel najboljša oblačila, je celo noč premolil v cerkvi in opravil spoved. Zjutraj je med slovesno ma*o prejel sv. obhajilo. Nato je poklekhil pred svojega gospoda, kralja, kneza ali grofa in ta mu je naročil; "Bojuj se za-vero, pomagaj služabnikom sv. Cerkve v bo?= ju s sovražniki, varuj vdove in sirote, Ščiti siromašne in slabotno, bodi pbgumen in spoštuj žene!" Ko je mladenič z mečem obljubil, ga je gospod trikrat na rahlo udaril in rekel; "V imenu Boga, svetega Jurija'in svštoga Mihaela, te proglašam za viteza!" Potem.so^ga pe= ljali iz cerkve,^kjer mu je gospod opasal meč, in so mu izročili viteško opremo: ščit, sulico in zlate ostroge. Naj ljubka zabava za viteze in za ves plemiški stan so bi= li tur n i r j i ali viteške ig r,e. Vršile so se v - 16 - kakem večjem kraju v nalašč za to pripravljenem stadionu ali n a ka= kem velikem travniku blizu mesta ali gradu. Udeleževali so se jih vitezi'o4 blizu in daleč. Opravljeni so bili v železno opremo s Ulemom, ki jim je med bojem pokrival^ves obraz, preko prsi so ime= li oklep in v levi ščit, Na -čitih, čeladah in na konjski opremi' so imeli vdelane podobe, grbov, po katerih so se ločili med seboj. Na znak trobente sta se dva viteza spoprijela tako, da sta vsak z enega konca gdirjala drug proti drugemu in.se s kopji skuhala vreči s konja. Ce ni imel nobeden sreče prvič, sta posku= sala drugič, dokler ni bil. eden onesposobljen za bojo V zimskih dneh so se vitezi dolgočasili. Zato so navadno jezdarili od gradu do gradu, dvorili damam, jih opevali v pesmih in se udeleževali domačih iger (š&h). Ob koncu srednjega veka je zaradi uporabe smodnika vi = te*tvo zgubilo na pomenu in je prepadlo. KMETJE. Na* kmečki stan je bil v srednjem veku najštevilnejši in je živel svoje tradicionalno življenje. Ohranil je skozi dolga sto= letja svoje običaje in narodni jezik. Podobno je bilo pri vseh ev= ropskih narodih in povsod je bilo kmečko prebivalstvo skoro v ena= kem položaju. Kmetje so se delili na svobodne in n e = svobodne. V prvih stoletjih po naselitvi so bili svobodni jedro kmečkega prebivalstva, imeli so. svoja posestva, ki so z njimi raz= polagali, in bili so polnopravni državljani. Od plemstva so se' ločili v glavnem samo po tem, da so predstavljali nižji razred. Udeleževali pa so se ljudskih zborov, pri sodiščih so lahko nasto= pali kot sodniki ali kot tožniki ali kot priče. Smeli so svojevolj= no sklepati javne pogodbe. Nosili so orožje za obrambo svojilrpra= vic in lastnine, udeleževali so se vojn pod poveljstvom plemiških poglavarjev. Povsod so nastopali kot samostojni, od nikogar odvisni. le v prvih stoletjih frankovske in nemške oblasti se je začelo njihovo število hitro'manjkati iz več vzrokov. Pred vsem je bila temu kriva premajhna gospodarska moč svobodnjakov. Mnogi so imeli'tako majhne kmetije, da so se s težavo prebijali v nemirnih časih.'Kmetija jim je včasih premalo nudila, da bi se preživljali, kaj še, da bi mogli skrbeti za lastno varnost in hoditi na vojne, opremljati s konji in orožjem. Za to so namreč morali skrbeti sami.. Nekateri so skuhali povečati svojo,posest na ta način, da so si pri bližnjem gospodu vzeli v najem kos zemlje, pri tem pa igubili svobodo in gospodarsko neodvisnost. Mnogi kmetje tudi niso mogli vzdržati visokih sodnih kazni, kadar so jim zapadli. V takem pri= meru je kmet .'.'predal'' .svojo svobodo gospodu; temu se je podredil, gospod pa mu je zato plačal kazen.. Svobodnjaki so bili vezani tudi na vojaško službo v vojski, a za vse potrebno so morali skrbeti sami, kar je Često preseglo njihove zmožnosti. Tega bremena so se rešili tako, da so poklonili svoje posestvo plemiču, cerkvi ali samostanu. Kmet je pri tem dosegel varstvo'svojega gospoda in se rešil vojačke službe, zgubil pa je svobodo. Kmetijo je dobil sicer takoj nazaj v užitek, a je moral od nje plačevati najemnino. Prav tako so visoki davki.in dajatve prisilili kmete do takega koraka, V 12. stol. je bila že večina kmetov nesvobodnih. Ti so bili brez lastne zemlje in niso imeli nobenih pravic„ V prvih letih - ?.? - po naselitvi jih je bilo le malo. %*i predniki so bili. večinoma svobodni. Ob prihodu v novo domovino so zasužnjili tiste staro pre= bivalce, ki se niso hoteli takoj pokoriti. Ker so bili kr-canske vere, so jim dali ime kr*čeniki (kr-čenica-dekla). Svobo= do. so izgubili tudi vojni ujetniki in tisti Slovenci, ki so jim odvzeli svobodo ob različnih uporih, v protikr*Sanskih in protibaif=: barskih vojnah, za Ljudevita Posavskega, kneza Koclja itd,, Mnogi so postali nesvobodni zaradi izadolžitve s prostovoljno podredit^ vijo gospodu ali na kakršen koli način. K tem so se pridruževali *e sužnji, ki so jih gospodje nakupovali, zunaj meja. Nesvobodni so bili last gospodova, 'ki je z njo razpolagal kakor z zemljo,- S±vi= no ali drugim blagom. Gospodar je svobodno trgoval z njimi, ali jih zamenjaval, jih izkorižčeval po mili volji in jim nalagal bremena, kakor se mu je zdelo; Vrhu tega so bili neločljivi od posestva ka¬ kor orodje in živina. Seveda niso bili oboroženi in v najstarejših časih so bili ostriženi, da so se ločili od navadnih ljudi ge na prvi pogled. V Nemčiji je smel svobodnjak nesvobodnega ubiti, ne da bi kdo smatral to za kaj hudega. ,Vsi nesvobodni niso bili na tako nizki stopnji„ Nesvo= bodni eo^bili tudi tisti, ki so imeli polsvobodo. Večinoma so bi= li poisvobodni tisti kmetje, ki so se v stiski predali gospodu in prejeli potem spet nazaj svojo kmetijo. Bili so hlapčevskega in tlačanskega "dela prazni".in so se imenovali prazniki (odtod ime za dan, ko ne opravljamo hlapčevskih del - praznik). Na najslab= *em so bili pač pridvorni hlapci in dekle, ki so delali na gospo= skem dvoru. Gosposki dvor je na pol zidana'stavba, utrjena z jar= ki, nasipi, plotovi, redko tudi z obzidjem. Neposredno k dvoru je spadala zemlja, ki so jo obdelovali pridvorni hlapci in dekle« S * temi je gospod postopal po m^Lli včl ji in jih uporabljal za vsa o- pravila na kmetiji.. Vso odvitno zemljo, ki jo gospod ni mogel., sam . obdelovati, je oddajal v najem nesvobodnim v dosmrtni užitek. Take kmetije so se imenovale proste kmetij e.-Na j emniki s o. morali dajati v grad del pridelkov (nekaj mernikov pšenice, rži, .ovsa), nekaj glav živine (ovco, govedo, pra-iča, kokoni jajca), ,od vinograda davek v denarju ali v vinu, od planinskih posestev pa kolače sira in mleka. Dajatve niso bile posebno težke in so jih kmetje lahko prenašali. Morali so jih sami pripeljali v grad o sv. Mihaelu ; ali o sv. Martinu. Bol j poniževalno je bilo, da so morali hoditi v grad osebno na hlapčevsko delo ali na tlako, pri čemer jih je nadziral grajski valpet. Ta jim je odkazoval delo; obdelovati polja, delati pota in mostove, napravljati drva in jih voziti h gradu ali trebiti gozd. Sprva redna tlaka ni bila huda, trajala je komaj 3 do 12 dni na leto. Težko breme pa je bila za tlačane nedoločena tlaka, na katero je bil vezan ob izrednih opravilih (ob zidanju,košnji, žetvi, mlatvi,, trgatvi, prevozu vina ali drugih gospodarskih pri= delkov na trg, ki je bil lahko oddaljen več dni hoda). Taka opravi= la so bila lahko zelo dolga in so tlačanu odvzela najboljši čas, da mu je ostalo navadno le nekaj tednov v letu za obdelovanje njego= veg& posestva. Bolje se je godilo praznikom, ki, so dobili kmetije v de= narni zakup. Smeli so jih zapustiti ob smrti svojim otrokom, a kme= ti je same niso smeli zapustiti-. Gospodu so morali plačevati dav- ščine in določene dajatve ob izrednih prilikah. Ko je gospodar umrl, je dobil graščak mrtva- č i n o (najlepšfe živinČe iz hleva, prašiča ali jagnje) in podobno tudi ob parohi, oh prevzemu ali prodaji kmetije in oh podobnih priložnostih. Stanje nesvobodnih na nižji stopnji (pridvornih hlapcev in dekel, sužnjev in tlačanov) se. je izboljševalo, tako da v 12. stoletji! ni več slikati o sužnjosti, in tudi tlaka je počasi iz= ginjala. Tlačan je lahko plačeval namesto tlake posebno dajatev v denarju. Nesvobodni so dobivali nekoliko več svobode. Ker pa so svobodni na drugi strani izgubljali svobodo in se približevali pol= svobodnim, so se razlike med kmečkim prebivalstvom vedno bolj manj= %le« Nastajal je enoten kmečki podložni^ki stan. Razmere so se u= rejale in tudi kmetu so njegove dolžnosti zapisali, da bi graščak točno vedel, koliko kmet pridela in koliko lahko zahteva. Zapisniki so se imenovali u r b ar j i in so bili shranjeni v gradu. Iz urbarjev lahko razberemo, kaj in koliko je moral kmet dajati v ' grad, kako velika so bila posestva in s čim so se kmetje pečali. Sredi' vasi je bil večji prostor, kjer so se vaščani zbi= rali na razgovorih, pri igrah in plesih. Tu so se vrnili tudi javni zbori, ki so se jih udeleževali člani županije (kmetje ene vasi). Župan z 12 prisedniki jim je sodil manjše pregrenke., išupan, ki je načeloval vasi, je pobiral pri kmetih dajatve, posredoval med gospodom in kmetom in skrbel za gospodarstvo v vasi. Na javne zbore je prihajal dvakrat do trikrat na leto tudi grajski sodnik. Kadar je zbor•sklepal o kaki stvari, so glasove zarezovali na ro= vaš (leskova palica ali deščica), kakor jih *e danes rabijo bren= tarji ob trgatvi.s V vinorodnih kraiih, kjer so imeli vinogradniki veliko *tevilo viničarjev za obdelovanja vinograda,?so se podobno kot na vasi vrnili gorski s, h odi. Glavno besedo je imel od vi= nogradnikpv izvoljeni g o r n i k ali g o r * o a k. Shoda so se morali udeležiti vsi viničarji. Gorski župan s prisedniki je tu razsojal pregrenke, ki so jih,zakrivili viničarji med letom. Kazni so bile- izredno stroge: kdor. je posekal trto ali vlomil v zidanico, je bil obsojen na hudo globo. .Ce je ni zmogel, so mu odsekali roko, s katero je delal škodo, ali no&o, s katero je prestopil prag tuje kleti. Kmetje so imeli v prvih letih po naselitvi dovolj pled= ne zemlje, zato so lahko zemljo le površno izkoriščali: prvo leto so zemljo preorali in obsejali, drugo pa je zemlja počivala. Pone= kod so zemljo izmenjavali na tri leta. Gnojili je seveda niso, ali le prav malo. Poljedelstvo je bilo v nižinskih krajih bolj rhzvito kakor pa v hribovitih. Skrbneje so začeli obdelovati zemljo čele v 12. stol., ko se je prebivalstvo namnožilo in so zlasti beli me= nihi učili kmete umnej šega gospodarstva in obdelovanja zemlje z železnim plugom. Zemljo so imeli kmetje vsaj od nemške dobe sem izmerjeno po enotah. Nemški plemenitaši so dobivali kraljevske kmetije (50 ha), med tem ko je imel navaden kmet polovico plemiške krneti^ je (.25 ha), tako zvano slovensko kmetijo (12.5 ha), ki odgovarja približno enemu "gruntu". Prebivalstvo se je hitro množilo in začelo je pr±manjko= vati obdelane zemlje. Nastajale so nove vasi. Poleg Spodnje je' zrasla Zgornja, blizu Stare so, postavili Novo (Spodnje Brezovo, Gornje Brezovo; Stara vas, - Nova vas). Začeli so trebiti gozdnate predele in teže dostopna zemljišča v rovtih in na planinah do 1000 - 10 - metrov visoko. Tako so nastajali zaselki ali samotne kmetije, ki so ostale ~e do danes. Kolonisti pa so bili začasno oproščeni dav= -čin in desetine. Med koloniste večjega obsega moramo šteti nemške naselnike pod upravo freisinških škofov, ki so iztrebili obsežen gozd mod Savo in Soro; nemške koloniste oglejskega patriarha.'ki so naselili severno pobočje zgornje Ba y ke doline (Nemški rut), ali Slovence iz So*ke doline, ki so kolonizirali desno stran Idrijce. Največja skupina kolonistov pa je pri-la v 14. stol, v kočevske hribe. Tu se je ohranil nemški jezikovni otok (Kočevarji) do zad= nje vojne. Dobri kolonisti so bili tudi samostani. Naselbine so do¬ bile značilna imena: Rute, Rovte, laze, Preska, Trebnje, prebuja. Izmed pridelkov, ki jih poznamo danes, n&*i srednjeveški ■predniki še niso poznali krompirja, koruze (iz Amerike), pač pa'so .‘••a j ali mnogo več lanu in konoplje, ki so vse obleke pletli doma. •.Vinska trta je- bila raz x ir jena tudi po krajih, kjer danes več ne uspeva* na Gorenjskem in v Ljubljanski kotlini. V Primorju je lepo uspevala smokva in oljka 3 Izmed živali y e niso poznali purana;mno= ‘go bolj kakor danes pa so gojili ovce, ki so jim nudile volno za domače obleke., Posebno je bilo razširjeno čebelars tv o. V srednjem veku je bila tako važna panoga, da so bile po nekod dajatve pretežno v vosku.in medu. Tudi izvoz teh dveh pridelkov je bil va= žen. 'Iz medu so delali medico, ki jim je bila že v pradomovini naj= ljubša pijača'.- Ajdovih parnikov ni bilo veliko, pač pa so prav za= radi čebelne pa*e izsekavali ali požigali pobočja, da jih je pre= raslo resje. Začeli so gojiti tudi sadjerejo. Odtod v so nastala mnoga imena vasi: Hruševo, Jablan, Slivje, Orehovica, Češnjice. Prebivali so do 13. stol. v lesenih in s slamo kritih hi= *&h, ki so obsegale-en sam prostor za živali in ljudi,Take preproste razmere so se zboljšale x ele v 13. in14» stol., ko se je s splošno blaginjo dvignila tudi življenjska raven prebivalstva. Jedli so iz glinastih posod, ki so bile delo domače obrti (Ribničani). Tudi obleko so si pletli doma iz lanu, konoplje ali domače volne. Zimske obleke so izdelovali iz ustrojenih ovčjih kož. Življenje kmečkega prebivalstva je bilo precej zaključeno in redko je prijel glas iz daljnjega sveta do njihovih u*es. Pobožni so radi vzeli palico in se odpravili na daljna romanja h Gospe Sveti, k bi. Hemi na koroško Krko j v Oglej in Stivan ob morju, k Materi božji v Lesce na Gorenj= Bkem, Le redko so se romarji odpravili na daljna pota v Rim, k sv. Jakobu v Kompostelje ob Atlantskem oceanu ali k sv. Trem kraljem v Kelmorajn (Koln am Rhein),, . .. MESTA IN MBČGAN I. Srednjeveška mesta so nastajala na Slovenskem šele od 14. stoletja dalje na krajih, ki so bili primerni za sejme in trge. Ob prihodu Slovencev so propadla skoro vsa mesta, ki so bila že v rimski dobi. Le istrska mesta in Trst so ostala nedotak= njena in se razvijala dalje, Kjer pa so stala druga stara mesta,so kmalu nato zrasle nove'naselbine na istem mestu ali v bližini. Ime- se je navadno ohranilo. Taka -mesta so: Ljubljana (Emona), Kranj (Carnium), Celje (Celeia), Ptuj,(Poetovia) ali Beljak (Bilachinium). - 30 - Nova mesta so nastajala tudi ob starih gradiščih, gospos= kih dvorih, ob Župnih cerkvah, najpogosteje pa ob gradovih, sotočju rek ali ob prehodih čez reke, kjer so bili zgrajeni mostovi ali pa brodovi za prevoz potnikov in trgovcev. Na teh krajih je bilo naj= več priložnosti, da bi trgovci in obrtniki lahko prodali svoje bla= go 9 Pri cerkvah so se vr-ili cerkveni shodi, kamor so prihajali ljudje od daleč. Trgovci in obrtniki so najprej svoje blago ispo= stavijali na prodaj, potem pa so si tudi postavili hi*e in počasi je zrasla večja naselbina. Največ mest je nastale pod gradom, kjer so trgovci začeli s svojo obrtjo pod okriljem gradov? gospod je namreč "čitil njihovo življenje in blago, skrbel za red in mir na sejmu in preganjal tatove in sleparje. Tako So nastala Ljubljana (1144), Kočevje, Slovenj Gradec, Slov., Bistrica, Kamnik, Škofja Lo= ka-(pod gradom brižinskih *kofov), Gorica (1001). Na prometnih kri= ži^čih ali ob prehodu čez reko so nastala mesta Maribor (1147), Be= ljak, Dravograd, Kostanjevica, Nekatera mesta so nastala umetno,če jim je deželni knez ali cesar podeljeval rasne pravice, da bi se mogli razviti: Celovec (pred 12Q0), Novo mesto, Višnja gora (1478).. Srednjeveških mest si skoro ne aeremo misliti brez ozid= ja in močnih obrambnih stolpov. Ker so mehčani lahko gradili hiše samo znotraj obzidja, a je to obsegalo razmeroma le tesen prostor, je bilo mesto stlačeno na kupu in gorje, če je v mestu nastal po= žar. Mestne ulice so bile zelo ozke in jo sonce le težko prodrlo v stanovanja. Zato je bilo življenje v mestu nezdravo in neudobno, zlasti ge, ker je bila kanalizacija redka in so ljudje zlivali uma= zano vodo po ulicah. Tudi smeti in odpadke so odlagali cesto kar blizu hi~e. Večja evropska mesta (Florenca, Milan, pariš, Koln) so bila seveda mnogo na boljšem. 4'vsa mesta so bila ponoči pogreznje= na v temo in le tu in tam je bilo videti koga, ki si je razsvetlje= val pot z baklo. Toda me-čani so bili svobodni ljudje, ki so znali prido= biti posebne, pravice. Zato so mnoga evropska mesta, posebno itali= janska, postala neodvisna, se z vladarjem borila za svoje pravice in si osnovala nekake mestne državice. Kakor vsa mesta so imela tudi slovenska svoje posebne mestne pravice, ki so jih dobila od svojega gospoda, cesarja, deželnega kneza, Škofa. Med take pravice so spadala dovoljenja za določeno število letnih ali tedenskih sejmov, pravica trgovati in pobirati mitnino, imeti posebnega tr= žnega sodnika, ki ga je postavljal zemljici gospod ali pa meščani sami, in končno imeti lastno sodstvo v manjših zadevah, proti kon= cu srednjega veka tudi vi*je kazensko sodstvo (izvrševanje krvavih sodb). Sejmi so dona*ali mestu velike koristi. Poleg mesta je stala mitnica, kjer so morali trgovci za uvoz in izvoz blaga pla= čevati mitnino, sejmarji pa so plačevali sejmarino od blaga ali prostora, kjer so blago shranjevali. Sejmi so se smeli vr*iti samo v mestih in trgih. Tudi vsi kmetje in zemljiški gospodje niso sme¬ li kam drugam voziti svojih pridelkov na trg. Mestni obrtniki in trgovci so prav tako smeli ponujati v prodajo samo v mestu., K' tr¬ žni pravici se je pridružilo *e dovoljenje za pobiranje carin,ko¬ vanje denarja in kaznovanje vseh tistih, ki bi se ne ravnali po določbah glede sejma. Mesto je predpisovalo trgovcem določena pc-^ ta, po katerih so smeli voziti blago in kjer so plačevali carino« Z železom, krznom-in uvoženim blagom ni smel trgovati plemič, žid, duhovnik ali kmet. Tako je mesto imelo dovolj dohodkov, da se je samo upravljalo in si zgradilo primerno obzidje za obrambo. Ndjvaž= nej' y -e za neodvisnost pa je bilo mestno sodstvo. Mestni sodnik, ki so ga navadno izbrali mehčani sami, je itoel nad prebivalci največjo oblast.' Ko si je mesto pridobilo *e krvavo sodstvo, ni imel zemlji*«* ki gospod kaj opraviti v mestu. Sodnik je bil tudi na čemu mestne uprave in je imel zato ob svoji strani svetoval s tvo* Sodil je dokaj strogo: včasih so obsojenca privezali na sramotilni steber sredi mesta, njemu v sramoto in drugim v opomin. Smrtne obes sodbe so izvrševali zunaj mesta na vzvišenem kraju, kjer so stale vislice. Ravnal se je po zakonih, ki so veljali za tisto-mesto. Medtem ko je imelo mesto celo vrsto pravic in so bili me-čsni pro= sti tlako, desetine in mitnine, so morali plačevati davek mestne= mu gospodu, Bil je lastnik zemljišča. Bil je bodisi deželni knez, škof ali kak plemič. Mestni gospod je vsako leto enkrat pobiral davke, ki niso bili veliki, Mnogi me~čani so bili zaradi kakih za= slug davkov prosti. Me*Č£ini so bili vsi, ki so bili podre-jeni mestnemu sod=: niku. Plemstvo iti duhovščina se nista mogla prištevati meščanom, ker je duhovnike sodilo duhovsko, pkemiče ;pa plemsko sodišče.'pač pa so kmetje, ki so sicer spadali pod sodišče svojega gospoda, lahko postali meščani, če so živeli v mestu. Kmet, ki se je naselil v mestu, je po enem letu bivanja v mestu postal svoboden. Zato ni čudno, da so kmetje tem bolj silili v mesta, čim bolj jih je zen= lji^ki gospod zatiral j Mesta so se tako hitro množila in obzidje je postajalo pretesno. Dotok priseljencev so zavirali s tem, da so zahtevali od njih nekaj premoženja, k meščanom so spadali tudi Žid j e, ki so stanovali v posebnem delu mesta in bili od vseh strani ograjeni. Čim se je zmračilo, so zaprli židovsko ulico in nihče ni več smel ven ali noter. Ta del mesta se je imenoval g h e t o. lidje so imeli svojo sinagogo in svojega posebnega sod= nika. pečali so se z denarno trgovino in zahtevali zelo visoke - obresti (od 30 - 70 $). Skoro ves srednji vek so jih preganjali, a so se vendar obdržali, kjer so v stiski lahko vsakomur pomagali s posojilom. Priseljevali so se največ iz Italije (iz Toscane,Čeda= da )..Zidovske naselbine so bile v Slovenj Gradcu, Ljubljani, Kan= niku, Celju, Mariboru,‘Ptuju, Radgoni in v Gorici; povsod so u= stanavljali p£ve banke. Po številu prebivalcev so bila mesta majhna, 3tela so od 1000 -^2000 prebivalcev. Le mesta ob morju (Dubrovnik,Benetke, Genova, Lubek) in trgovska ter industrijska mesta v Iteliji,Fran= eiji'in Nemčiji (Florenca, Milan, Pariz, Liege, Kolu, Mainz, Ntirn= berg, Krakov, Kijev) so bila večja, OBRTNIKI. Ker v srednjem veku ni bilo industrije v današnjem po= menu, so morali obrtniki zadostiti vsem potrebam.Imeli pa so pre¬ prosta ssredstva na razpolago in so mogli le malo izdelkov posta= viti na trg. zato je bil obrtniški stan za srednjeveško družbo ve= likega pomena in je zavzemal važno in ugledno mesto. Obrt je bila zaščitena in zato ni bila svobodna. Srednjeveška obrt se je razvi« la iz staroslovanske domače obrti,s katero se je ukvarjal kmet,da je zadostil svojim potrebam. Obrtniška dela je kmet izvrševal. po= zimi, ko ga niso motila poljska dela. Pri tem je bil sam mojster, njegova družina pa vajenci in pomočniki. Izdelovali so vse, kar so rabili v "bi-i in na kmetiji; obleko, posodo, peči in orodje. Rabili so že preproste statve•za tkanje sukna sivkaste barve, kakor so ho= dili večinoma oblečeni, v' večjem obsegu so RibniČanje izdelovali w suho robo" , Id so jo potem prodajali tudi po Hrvatskem. Ribniški izdelki, ki so si pridobili sloves daleč naokrog* so bili: lonci, sklede, latvice, žlice, škafi, vedra, brente, re-eta, rete in raz= lična orodja. Kovaška obrt je bila razširjena blizu železnih. rud= nikov (Radovljica, Bohinj, Železniki, Kamnik). Izdelovali so žeblje, kose, srpe, sekire, nože in podobno. Dokler se obrt ni razmahnila, je smel vsakdo izdelovati, kar koli je hotel. Obrtniki so se polagoma dvignili na stopnjo sta= nu in se začeli boriti zato, da bi bilo vsem drugim prepovedano iz= delovati in trgovati z obrtniškimi izdelki« Priborili so si prav±= ce in se jih ljubosumno držali. Dosegli so, da kmetje niso smeli prodajati obrtniških izdelkov. Tako je domača obrt prepadla, Njeno mesto so. prevzeli mestni obrtniki, ki so sestavljali večino mestnega prebivalstva. Kmetje so poslej lahko izdelovali doma samo tisto, kar so rabili za svojo družino. Tako družinsko ali hi*no obrt so iz= vr*evali dolga stoletja. Himno obrt so po Evropi gojila tudi ve= lika posestva, gospodarski dvori in samostani. Ra velikem posestvu se je zbralo tudi več obrtnikov, ki so potem izdelovali vse, kar se je rabilo doma. Tako veleposestvo je imelo tedaj celo vrsto kme= tov, ki so pridelali več, kot so mogli z gospodarjem porabiti, in nekaj desetin obrtnikov, ki so delali za.potrebe dvora. Tedaj go¬ spodarju ni bilo treba ničesar .kupovati. Kadar pa je bilo izdelkov odveč, jih je vozil na trgi Karel Veliki je obrtništvo podpiral s odredbo, ki pravi, da mora plemič, ki je dobil od njega večje zen« Ijišče, na njem naseliti najmanj 30 obrtnikov. Ker so na Slovenskem dobivali večja posestva v dar nemški plemiči, so te obrtnike navad= no pripeljali s seboj. Zato so bili prvi poklicni obrt= n i k i pri nas. Neme i. prvi je nemške obrtnike pripeljal k nam brišinski *kof in jih naselil na pristavi v Škofji Loki. K tem se pridružujejo tudi' Slovenci, Ti prvi poklicni obrtniki so bili . združeni v rokodelskih bratovščinah cehih in so bili oproščeni dav= ka. Tako podpiranje je bilo domačim obrtnikom v škodo in so začeli prepadati. Podobno se je razvijala obrt v samostanih, Menihi sami. so bili pri redovih, ki so se ukvarjali tudi s telesnim delom, po¬ gosto tako dobri rokodelci, da so izučili mnogo pomočnikov in bili vsem ostalim v vzgled. Pri samostanu so postavili rokodelske delav= niče za čevljarje, usnjarje, kovače, zlatarje, lončarje, mečarje, strugarje in podobno. Ker so bili menihi prvi, ki so pri nas gradi¬ li večje zidane zgradbe (serkve, samostane), so močno dvignili stavbarstvo. Pri stiskih menihih so se mnogi kmetje učili zidarstva in tesarstva, ko so pri njih gradili samostan. Potem so menihi po= magali kmetom samim, kadar so hoteli postaviti nove hi*e ali župnij= ske cerkve, a «e niso znali zidati. Z razvojem mestneg® obrtniškega stanu so začeli nastajati c e hi. Prvotno so bili vsi obrtniki, ki so izvrševali isti poklic, čevljarstvo, kovaštvo, suknarstvo. usnjarstvo in podobno, združeni v čevljarskih, kovaških, suknarskih ali usnjarskih bratovščinah. Da bi - 33. pa sebe in svojo obrt zaščitili, so elani enebratov*čine izdelali posebna pravila, po*'katerih so se morali ravnati, in so tako po¬ stali obrtni K-ko udruženje. iz obrtniških bratov= *čin so nastali cehi, V vsakem mestu je bilo toliko cehov, kolikor poklicev so izvrševali obrtniki, V Florenci jih je bilo kar 50. Ceh je imel nalogo pospeševati obrt in skrbeti za blc,gi= njo meščanov. Obvezan je bil, da bodo imeli mehčani na trgu vedno dovolj in dobrih izdelkov po ugodnih cenah. Mestna uprava pa je prisilila mehčane, da so izdelke kupovali samo na domačem trgu in s tem podpirali samo domače obrtnikel Za dober izdelek in enotne cene so skrbeli obrtniki sami. Ceh je izvolil oglednega m o j s t r a, ki je surovine že pri nakupu ogledal in s posebnim cehovskim pečatom potrdil, da jamči za kakovost blaga. Obrtniki ne= odobrenega blaga niso smeli prodajati. Tako je bilo zajamčeno, da bodo izdelki dobri. Tudi pri prodaji blaga je ogledni mojster pa= zil, da bi kak obrtnik blaga ne^prodajal predrago ali s prenizki= mi cenami ne delal konkurence-. Ce se člani ceha niso držali pred= pisov, so bili kaznovani, blago pa je bilo zaplenjeno ali razde= Ijeno med ubožce£kruh), Ceh je urejal vse gospodarsko življenje svojih mojstrov. Ni bilo dovoljeno, da bi kdo vzel neomejeno -tevilo pomočnikov in vajencev in tako povečal produkcijo na *kodo drugih. Vsak mojster je smel imeti le določeno čtfvilo svojih delavcev, da bi lahko ž±= veli tudi ostali rokodelci. Ce bi eden pokupil blago, bi tedaj drugim blaga zmanjkalo in cene bi porasle. Zato mu je ceh določal tudi količino surovin in jih razdeljeval po enaki ceni med Člane. Vsak je dobil samo toliko blaga, kolikor ga je mogel s svojimi de= lovnimi močmi predelati. Da bi mojstri z izdelki ne prekupčevali, je bilo ukazano, da mora vsak prodati samo izdelke svoje delavnice. Seveda obrtniki zaradi tako strogega nadzorstva niso mogli samdvolj= no razširiti svojih delavnic, vsakemu je bilo zajamčeno dostojno življenje, če le ni bil len in slab mojster, Dobremu, skrbnemu in sposobnemu mojstru pa je bil zajamčen napredek, Kajti kupci so o= cenjevali izdelke in dobrim dajali sloved, Hvala blagu je veljala istočasno mojstru, ki je bil na svoje delo ponosen. Mojster je lahko postal samo tisti, ki je bil v obrti izučen. Zato je ceh predpisal določeno vajeniško in pomoč= ni^ko dobo. Sele ko. je pomočnik napravil mojstrske izpite in se izkazal z mojstrskimi izdelki, je lahko postal mojster. Za napre= dek v obrti je bila zelo koristna navada, da je moral izučen obrt= nik potovati v tujino, da si je pridobil po tujih delavnicah novih izkušenj in se v svoji stroki razgledal. In ~e tedaj je lahko nov mojster čakal leta in leta, da bi postal samostojen obrtnik? itevi* lo mojstrov je bilo namreč določeno in ? če cehovska uprava štev±= la ni zvijala, je moral novi mojster.čakati, da je kak mojster umrl ali opustil obrt. Postati mojster je veljalo za veliko čast, saj je bil obrtniški poklic skoro pred vsemi drugimi najbolj cenjen. Po ugle= du ;>e bil obrtnik pred nečastnimi služabniki, muzikanti, komedi= janti, rablji, porotniki, mlinarji, padarji in celo pred uradniki. Z razvojem mest in prometa se je večalo povpraševanje po izdelkih in obrtniki so začeli izdelovati vedno več blaga. Shranje= vali so'ga v posebnih lopah ali tržnicah. Obrtnik je bil hkrati tudi trgovec. Mnogi med njimi si sami niso mogli postaviti tržnice,zato 3 ^ - 3im je. pomagalo mesto in jim zgradilo mestne lope ali hi* e, kjer so razstavljali blago po določenem redu: sorodne izdelke blizu skupaj. • , . Mojstri so imeli majhne del a v n i c e 'in njihovo orodje je bilo zelo preprosto. Saj je. obrtnik -e pred 500 leti rabil za izdelavo ključavnice celih 14 dni« Zato so bili izdel¬ ki primerno cenjeni in je bilo za kupca večje vprašanje, ali to blago dobil kakor pa cena. V vseh zadevah, gospodarskih*, družabnih in verski bil ceh neločljiva enota. Ceh je imel svojo hi*o, kjer so so čla¬ ni zbirali na sestanke, se veselili in razpravljali o vsakovrstnih stvareh, ki so jih zanimale. Sestankom je predsedoval načelnik. V hi^i so imeli shranjeno cehovsko skrinjico z listinami, kjer so bi¬ le zapisane njihove pravice, in blagajno. Cehovska skrinjica je bi= la pravi zaklad in so jo najbolj čuvali. Za svoje člane so skrbe= li v nesrečah z bolniško blagajno, kadar pa se je kdo poročil, so mu tudi ta trenutek proslavili skupno. ■ ■ V cerkvi je imel ceh svoj oltar, kjer so se brale cehov= ske'ma*e pred njihovim patranoab Vsak ceh je imel svojega patrona (sv.Krispin, sv. Jurij, sv< Pavel za čevljarje, sv. Jožef za mizar= je, sv. Luka za mesarje itd,).* Cehovskih ma$, procesij ali pcboz= nosti so se morali udeleževati, vsi mojstri s pomočniki in vajenci. Vsak ceh je imel svojo zastavo t grbom in patronom. Zastava je stala v cerkvi poleg oltarja, ob slovesnostih ali procesijah pa so jo nosili po ulicah. TRGOVINA. IN DENAR, • Kakor obrt je bila tudi trgovina prva stoletja po nase= litvi svobodna, potem pa je pravica pre-la na mesta. V časih svo= hodnega trgovanja so ljudje izmenjavali svoje blago na sejmih, ki so se vr*ili na'važnej*ih zbirališčih: ob cerkvah, v gradiščih ali, na večjih križiščih. Primerna mesta za zborovanje so bila tudi hos= ja pota in. samostani. Taki kraji so bili varni pred roparji in obl= skovale so jih velike množice ljudi«, Zelo znan sejni v prvi polovici srednjega veka je bil Sti- van ob morju pri Devinu, znamenita božja pot in pristanišče. Lega je bila primerna za slovenske in italijanske trgovce, a romarji so prihajali sem celo s Hrvatske, 0 kresu je bilo pri cerkvi "žegna- nje ;l (sv. Janez Kr.) in je trajal sejm 6 dni. Slovenci so sem vo¬ zili na prodaj železo, lan,platno, kože, med, vosek, Žito; kupova= li pa so istrska in italijanska vina, olje-in sol, ki je bila'zanje ^e najbolj dragocena. Samostani so nosili velik del trgovskega poslovanja, do¬ kler niso njihove naloge prevzela mesta, Taki samostani so bili Vetrinj na Koro-kem, ki je skrbel tudi za pot preko Karavank na Kranjsko, fiča na štajerskem, Kostanjevica in Stična na Dolenjskem, Kostanjevici samostan je skrbel za trgovino s Hrvatsko, stiski pa je usmerjal svoja trgovska pota proti jadranski obali in skrbel za izmenjavo s Trstom, Koprom in drugimi istrskimi mesti.. Ko se je v mestih razvila obrt, je tudi trgovino prevse= lo meščanstvo.-. Toda treba se je bilo boriti za to, da bi država do= volila trgovino izključno samo mestu. S strogimi uredbami se je po= 35 - srečilo trgovino na kmečkih sejmih zatreti in izključiti od tega poklica vse stanove na korist me*Sanskemu, Omenili smo že, da je bilo plemičem, duhovnikom, kmetom in Židom prepovedano trgovati z nekaterimi vrstami blaga,. Zemljiški gospodje so podpirali mesta pri tem prizadevanju, a ozirali so se kajpak samo na svoja mesta in so trgovski promet usmerjali vanje ter grsdili ceste preko svo= jih središč. Mesta so si znala od vladarja ali deželnega kneza prido= biti pisane pravice, ki so določale., da morajo trgovci potovati po določenih potih (kjer so stale carinarnice) in se ustavljati v me= stu ter za določeno dobo izpostaviti blago na prodaj. Take pravice se imenujejo mestne tržne pravice. Mesto je postavilo posebna skladi*ča, kjer so tuji trgovci shranjevali blago in ga prodajali. To ugodnost - skladiščno pravico - so trgovci mestu drago plačevali. Slovenska zemlja leži na■križišču poti, ki vodijo od se= vera k morju in od vzhoda v Italijo, ki je bila v srednjem veku v bujnih trgovskih stikih z vsemi sosedi<■ Zato so že v srednjem veku nešteta trgovska pota usmerjala slovenske trgovce na tuje trge, Mnogi tuji trgovci pa so se rialih cest posluževali za prevoz bla= ga proti severu in vzhodu ali obratno. Od severa iz Nemčije in s Koroške so vodila pota poJKanalski dolini'in čez Pontebo ali Pre= dil v italijanski Videm, Čedad in'Benetke, V Benetkah je dož dovo= lil nemškim trgovcem imeti skladi*če, kjer so zlagali blago, Z Go= renjske so vodila v isto smer pota: ena iz škofje Loke na Tolmin= sko ih po So*ki dolini v Furlanijo, druga preko Hrušice in Ajdov= *čine, V Benetke so na*i trgovci vozili železo, kožuhovino,platno, sukno,'živino, les ih ob koncu srednjega veka tudi živo srebro iz Idrije. Iz Benetk so uvažali zlate in srebrne izdelke, bisere,' Žlahtne kamne, dišave, dragocene tkanine, svilo, baržun, usnje, steklenine in orožje, Se bolj je vzcvetela trgovina z obmorskimi mesti, Trstom, Koprom, Reko in drugimi. Pri*lo je do hudih spop adov med Trstom in kranjskimi trgovci, ki se niso hoteli ukloniti tr= žarkim zahtevam, pri St, Petru na Krasu se.je ločila pot proti Ko¬ pru, ki je bil tedaj pid Benetkami. Tržačani so z zavistjo gleda= li, kako je vsako leto čez 40.000 tovornih konj in mul prenašalo blago le iz Kopra in drugih primorskih mest. Benetke pa so povsod ovirale tržaško trgovino, zato se je Trst na vso moč trudil, da bi prišel pod Habsburžane, kar se mu je končno posrečilo 1. 1582,Zdaj je uničil *e devinski sejni in -Milje., ki sta tekmovala z njim. Ko pa je avstrijski vojvoda ukazal, da se mora vsa trgovina z Ogrskega preko Ptuja, kjer so bila skladi*čn aa ogrske in hrvatske trgov= ee, usmeriti na Trst, je bil mest v zajamčen najlep*i razcvet v bo= dočnosti. Koper je ostal daleč sa Trstom, Proti koncu srednjega ve= ka se je kot trgovsko mesto razbila tudi Reka. Kupil jo je cesar Friderik III. Zaradi trgovine se je mesto priključilo Kranjski in je imelo z njo važne trgovske zveze. Re*ki trgovci so kupovali pri nas železo, jeklo, žeblje, kose,srpe, les za ladje in vesla, volov= ske kože, lesene posode, žito, živino, volno, platno in jih preva= žali v italijanska in dalmatinska obmorska mesta. Naši trgovci pa so od Rečanov kupovali milo, sol, rozine, mandlje, suhe fige in na= soljene morske ribe, ■ Z Gorenjske na Koroško sta *li dve poti; ena čez Kolcčško sedlo, druga pa čez Tržič in Ljubelj na Celovec. Pomembni tržišči na Koroškem sta bili Velikovec in Jt.Vid ob Glini, ki je bil dolgo glavno mesto Koroške dežele. - Ob Jadranu je bilo veliko trgovsko mesto Dubrovnik, ki se je razvilo v plemiško republiko. S kakimi tri sto trgovskimi ladjami je posredovalo trgovino med italijanskimi mesti in Bal¬ kanom; V Srbiji in Bosni je imelo zveze z vsemi rudarskimi. sre= di'či. • „• , ; Sredi-če trgovskega sveta so bile v srednjem veku de= žele ob Sredozemskem morju. Posebno Italijanska obmorska mesta so v križarskih vojskah zelo obogatela in si pridobila stike z Vz.br dom. Benetke so imele v svojih rokah celo vrsto mest ob jadranski, gr%i - in maloazijski obali* V Carigradu so si zgradili svoj del mesta. Benetke so bile najmočnejša pomorska država in so posre= dovale trgovino med Vzhodom in zapadno ter srednjo 'Evropo, ^ele s prihodom Turkov v Malo'Azijo ih v Evropo sta začela njihova moč in bogastvo propadati. Za Benetkami je le malo zaostajala Genova, za njo pa Analf i, Piša, Florenca in Milan, so imela razvito prav= cato industrijo. Ko so obogatela^ se je pojavilo prvo bankarstvo, ki so ga imeli v rokah pretežno Z/idje. Za italijanskimi mesti so zavzemala važno mesto ob Sre= dozemskem morju francoski Marseille in španska Barcelona, Veliko tržišče je bil-na severu Bourges v Flandriji, kjer so izdelovali sukno iz angleške verne. Ob Renu je med mnogimi mesti prednjačil Koln, ob Baltiku pa Lubek. R 0 nska mesta in mesta ob Severnem mo¬ rju so za razcvet svoje trgovine osnovala posebno zvezo, ki se je imenovala Hansa, in so tako prevzela vso trgovino na severu, I-Ian= sa je imela svoje ladje in je lahko "čitila blago, ki so ga preva= žali trgovci v daljne kraje. Trgovala jev Angliji, Skandinaviji, z Baltskimi deželami, z Rusijo tja do Velikega Novgoroda«, Tudi. ve¬ lik del trgovine v srednji Evropi je prevzela Hansa, Njeni trgov= ci so imeli stike z največjimi tržišči med zapadnimi in vzhodnimi slovanskimi narodi (Praga, Krakov. Kijev, po propadu tega mesta pa Lvov). Toda treba je upoštevati, da so bila trgovska pota v srednjem veku tako slaba, da so se vozovi komaj premikali, Pogo= stokrat so po trgovski poti mogli tovoriti le z mulami, mezgi in konji. Ob cestah so stale gostilne in okrepčevali~ča„ V nevarnih gorskih krajih so samostani in včasih tudi deželni knezi vzdrža= vali g. .o, s t i n c e za popotnike. Vse to je bilo potrebno, kajti pota niso bila varna. Povsod je prežalo vse živo potepuhov, ro¬ parjev in klativitezov, ki so napadali trgovce. Zato ni v srednjem veku vsaj na daljni poti posameznik potoval sam. Trgovci so rcd= no prevažali blago v dolgih karavanah, ki so bile zastražene z močnimi oddelki vojakov; na čelu je korakal vodnik, ki je bil va= jen potov in je poznal hevarnosti. Spremstvo je trgovce, drago .stalo in je bilo zato tudi blago dražje. Velike tegave so povzročale trgovini mnoge meje, ker s: morali plačevati carine, a tudi mitnine. Razni predpisi, ki so trgovce usmerjali na določena trži y ča, so imeli za posledico dr; žitev blaga in so razvoj trgovine zadrževali. Pomanjkanje dobrih cest je trgovce prisililo, da so blago tovorili. Trgovci so se posluževali tudi vodnih poti; na splavih in čolnih so prevažali kranjski in hrvatski trgovci svoje blago celo pO savski soteski od Sevnice, do Litije navzgor, kjer je voda deroča. - 37 - Kakor na suhem tako je bil tudi na morju trgovski pr.omet ogrožen: morski roparji so prežali na trgovske ladje in jih napada= li. Take ladje so morale zato pluti v spremstvu vojnih ladij,"ki jih je imelo vsako trgovsko mesto. Trgovci so bili izobraženi ljudje, znati so morali ra= čunstvo, knjigovodstvo in več jezikov, vsaj latinščino. Kajti sre= čevali so ljudi vseh narodnosti, med katerimi niso bili redki Arab= ci in Grki 0 Spoznati so se morali dobro na denar, ker ga je bilo veliko vrst in pri tem ni manjkalo Židov in drugih goljufov, ki so dragocene novce obrezovali ali jim na drug način odvzemali vrednost. Današnja imena za denar nas spominjajo na srednji vek? za enoto je služil "srebrni denar' 1 (novec), dva denarja sta bila "gro*" (grosso- debel denar), dvajset denarjev pa "lira". Dunajski novci so se ime= novali "pfenigi", 30 pfenigov pa en "sold". "Funt" je *tel 240 pfe= nigov in se je imenoval tako, ker so ga pri plačilu tehtali, če g a ni kdo obrezal. Florenca je imela svoj ddnar, ki je imel veliko ve= ljavo: "florint" (po flori-cvrtici, ki je bila znak mesta). *le več= jo vrednost je imel beneški "dukat", imenovan tako po dožu (dux). - Proti koncu srednjega veka se je pri nas uveljavil dunajski denar, SAMOSTANI. Prvi samostani so v srednjem veku nastali v Italiji. Sv, Benedikt iz Nursije blizu Neaplja, sin plemiške rodtine, je iz pre= žira do vrednosti tega sveta zbegal iz mesta v gore in začel spokor= ni*ko živeti. Njemu so sledili drugi in Benedikt je z njim ustano= vil prvi samostan na Monte Cassino 1. 529, Po njegovih redovnih pra= vilih so naglo nastajali drugi samostani po vsej zap, Evropi. Temu benediktinskemu redu so sledili *e mnogi drugi. Glavne odpovedi,ki jih je moral sprejeti vsak redovnik, so bile: pokorščina, uboštvo in Čistost« Prvi samostani so na na*ih tleh nastali Že ob pričetku pokristjanjevanja. Samostan v 3tivanu ob Timavi in bavarski usta=: novi Innichen in Kremsmunster so bili postavljeni ob robu sloven= ske zemlje kot izhodišči misijonarjev. Novi samostani pa so pri nas nastali *ele po letu 1000. Benediktinci (imenovani pc3 ustanovitelju sv. Benediktu) so postavili tri velike ustanove: mo*ki samostan ob Osoj= skem jezeru je'bil prvi na tem ozemlju. % večji ugled je imela opa= tija v St, Pavlu v Labodski dolini in samostan v Gornjem gradu. Iz benediktinskega reda je nastal po zaslugi sv. Bernarda iz francoskega Clairveaux-a nov pomlajen red, imenovan c i s t e r= c i j a n i (po glavni cisterci v Franciji) ali beli menihi (po be= lih oblekah). Geslo menihov je bilo "ora et labora" - moli in delaj. Že za življenja sv. Bernarda je bil ustanovljen pri nas samostan belih menihov v Stični na Dolenjskem. Samostan se je lepo razvijal in si pridobil veliko zaslug za *irjenje omike po Dolenjskem. Ne= kaj let za stisko je bila ustanovljena druga cisterca v Vetrinju na Koroškem. Za tema dvema je zaostajal po pomenu kostanjevi^ki samo= stan na Dolenjskem ob‘Krki, pač pa ima zasluge za razširjenje reda po Hrvatskem in Bosni. Nekako istočasno so nastajali kartuzijanski samostani, ki so se širili iz Francije (Chartreuse), od koder so prihajali prvi menihi. Prva in hkrati najpomembnej-a ustanova je bila lica pri Konjicah, Drugi dve ustanovi, Jurklo^ter blizu Cez¬ ija in Bistro pri Vrhniki, je bogato obdaroval celjski grof Frida= rikV Grof : Herman II. Celjski pa j,e dal na lastne stroške _zgradit‘: četrto kartuzijo v.Pletar jih pod Gorjanci in je bil tamkaj pokopan. Kartuzijam.' so se manj; zanimali za gospodarski razvoj na*ih krajev. Zapirali so se v samoto in se‘posvetili razmišljanju, molitvi in -tudijuo Med njimi je bilo veliko plemičev in mnogi redovniki so ■se odlikovali kot pisatelji, bogoslovci in učenjaki. Ti redovi so' postavljali samostane na deželi ali v sa= motnih krajih. Benediktinci in cistercijani so se zanimali za svo jo okolico in kmete učili obdelovanja pplj ? gospodarstva, obrti. . in podobno. Med tem so se ..razvijala mesta in prevzela vso trgovin no in obrt ter postala-žarišča duševnega življenja. Du*no pastirsko .skrb mestom im trgom so posvetili novoustanovljeni beraški redovi; minoriti, avgu-tirici'in dominikanci, M i n o r, iti ali manj*i bratje so se kmalu po smrti ustanovitelja sv. Frančiška Asiškega razširili iz Italije tudi po Slovenskem,, Prvi minoritski samostan je dobila Gorica, kjer je sam sv. Anton padovanski pridigal in porem ustanovil samostan in pc= stavil cerkev v spodnjem -delu mesta. Najbrž so po njegovi zaslugi prišli minoriti tudi v Trst in Ljubljano, Novi samostani so naglo nastajali po drugih slovenskih mestih: Celju, Ptuju, Mariboru in Beljaku, ker je bilo takrat po mestih./ malo duhovnikov. Sv. Janez Kapistran najbolj-i pridigar in eden najugled= nej^ih mož 15. stol,, je minorite reformiral. Novi red-sv. Janeza Kapistrana se je imenoval-frančiškanski (po sv. Frančišku), Manj so se uveljavili avgust inči (po sv. Avguštinu) iy, dominikanci. Večji pomen pa so si'pridobili nemški križarji s samostani pri Veliki Nedelji, v Ljubljani in v Metliki. Ti niso opravljali samo du*nd pastirske službe, ampak so vrnili tudi bol= ničarsko službo. Nemški vi te-ki red je združeval redovni-tvo in vite*tvo (obrambo ver§ pred neverniki), 'Mnogo manj številni so bili ženski samostani, Domini= kahke-so imele samostan v Velesovem na Gorenjskem in v Studenicah pri P 0 ljčanah, klarisinje (redovnice sv, Franči-ka) pa v Mekinjah pri Kamniku in v Škofji Loki, Redovnice so'skrbele za izobrazbo in vzgojo, deklic, predvsem plemiških hčerk. Nič manj ni bilo samostanov po ostali Evropi. Še lepši razvoj so doživeli v Italiji, Franciji, Španiji in Nemčiji ter sa= nostani vzhodne Cerkve na Balkanu in v Rusiji. Povsod so samostani uživali podporo vladarjev, knezov in plemstva. Obdarovani z veli= kimi zemljišči in ob vsestranski podpori so menihi lahko zgradili pravcata mesta, obdana z obzidjem, jarkom in obrambnimi stolpi, ■ Pomen srednjeveških samostanov za -olstvo, umetnost in znanost je- bil velik, Menihi so opravljali tako pomembno delo,ka¬ kor ga danes izvršujejo tiskarne, Gr^ka in rimska dela ter nove spise so- prepisovali na pergament (iz živalskih kož). To delo je zahtevalo potrpežljivosti in ljubezni, Se pomislimo, da'je en šara menih rabil za eno knjigo do dve leti. Knjige so umetniško opre= mili, posebno inčialke (začetne črke) so okrasili z zlatom in jih poslikali z barvami, V samostanu je bila - o 1 a, kjer so učili otroke p±sa= nja, branja, latinščine.,v večjih samostanskih *olah tudi matematike, astronomije, glasbe in govorništva. Samostani so imeli velike knjižnice in mnogi menihi so si kot-bogoslovci in filozofi pridobili prva mesta med učenjaki, Od sti*kegameniha so nam ohranjeni zapiski molitve v slovenskem jeziku kot edinstven primer v srednjem veku. Večino na= ortov za samostanske cerkve in druga poslopja so naredili redovniki sami. Med njimi so bili namreč gradbeniki, kiparji in Slikarji. U M E TN 0 S T , J3IZANTINSKA _ _ .UMETNOST Vzhodna rirftska država s središčem v Bizancu je združevala ves vzhodni svet,, G-r^ki jezik in mišljenje sta bila du#a njene k.'lture. Cesar je bil poglavar države, hkrati'pa je imel velik vpliv na verska vprašanja, ker se je smel vmešavati v verske zade= ve, Številne "sle, govorni*tvo, modroslovje in književnost, sijaj= ne knjižnice; številni bogoslovci ali cerkveni očetje (Bazilij, Gregor Nazan~ki, Janez Krizostom) in veličastna umetnost so znalci cvetočega in visokega leulturnega življenja. Najznamenitejša zgradba bizantinske umetnosti je cerkev sv. Sofije (Modrosti) v Carigradu, ki jo je dal zgraditi cesar Ju¬ stini jan, Cerkev je popolnoma različna od kake podolgovate, nizke in zelo skromne starokrščanske bazilike. Poslopje se zdi v zunanj = 'čini kakor velika skupina zgradb, povezanih med seboj in podreje= nih osrednji, najvi*ji in najmogočnejši kupoli. In stavba je res na zunaj in na znotraj lepo zaokrožena okrog svojega središča. Bizantinci so torej gradili namesto podolžne bazilike' središčne zgradbe. Vzor cerkvene stavbe je bila poslej na Vzhodu sredi*čna, na Zapadu pa podolžna stavba. Po zgledu bizantinskih cerkva je nastala, čeprav mnogo pozneje, cerkev sv. Marka v Benetkah,, Na Vzhodu pa-je podobnih stavb nešteto, posebno v Bolgariji, Srbiji in Rusiji. Slovani so dali svojim zgradbam *,e posebne oblike, Čebulaste kupole, ki pri *tevilnih cerkvah v Kijevu in Moskvi vzbujajo kaj fantastične'vti= se. Krasni sta cerkvi Vasilija Blaženega v Moskvi in v Spfiji. Po Srbiji pripada večina lepih cerkvenih stavb samostanom, ki so jih gradili srnski vladarji kot svoje zadužbine (Studenica, Gračanica na Kosovem polju^Manasija i,dr.). Notranjščine so bogato okradene's mozaiki in ikonami,po= dobami, ki so naslikane na prenosne deske, ROMANSKA UMETNOST. «**«* •••»*««» Po dolgi •'dobi opustošenja in ruševin v zgodnjem srednjem veku je pričela kr*čanska Evropa graditi. Do. leta 1000 se je Cer¬ kev dvignila do ugleda in zmagoslavja. Papeži in duhovniki so za¬ čeli 'dobivati večji ugled, samostani pa so bili že v polnem raž= voju. Krščanski svet je dajal izraza svojemu čustvovanju in mišljenj v velikih cerkvenih stavbah, kakr*nih na Zapadu *e niso videli. Oblikovala se je r o m a n s k a umetnost. Take nove cerkve so se pojavile hajprej v Franciji, nato tudi po Nemčiji, Italiji in drugih deželah. Romanska cerkev je na zunaj'in na znotraj čisto'drugačna kot n,pr. Sveta Sofija v Cari= gradu« Podobna je starokrščanski baziliki in se je iz nje tudi faz= vila, Tloris ima podobo latinskega križa; tako nastane na križišču kvadrat, nad katerim se navadno dviga kvadraten ali osmerostraničen osrednji stolp. Glavna ladja se končuje v polkrožnem prezbiteriju ali apsidi, ki je bila običajno malo dvignjena, ker je bila pod njo kripta, prezbiterij se je imenoval tudi kor, ker so bile okrog oltarja razvrščene klopi za'duhovščino ali za menihe, ob glavni ladji sta na levi in desni *e stranski ladji, mnogo ožji. in nižji od glavne. Tudi ti dve se končujeta v polkrožni apsidi. Okrog glav= ne apside je zgrajena vrsta majhnih polkrožnih kapelic. Prehod iz glavne v stransko ladjo tvorijo izmenoma slopi in stebri, ki so zvezani s polkrožnimi loki. Na teh počiva visoka stena* Okna leže precej visoko. Nad stransko ladjo je pogosto hodnik* Strop je se= stavljen iz križnih obokov ali pa iz bevčastega oboka. Notranj- š čina je torej mogočna in zaradi polteme, ki vlada v cerkvi, skrivat nostno tiha. Se mogočnejši vtis nam vzbuja zunanjščina. Cela stavba je videti kot ogromna gmota, ki je na -iroko in trdno razprostrta po tleh« le s težavo se dviga, stavba od nizkih zunanjih apsid k viš jim glavnim apsidam^ stranskim ladjam, potem h glavni podolžni in prečni ladji in končno *ele se zgrnejo vsi deli v glavnem stolpu nad križiščem. Tudi mogočni gradovi, razkošne cesarske palače in samo= stani so nastajali v tej dobi, vendar tako velikega razmaha kot cerkveno stavbarstvo, niso dosegli. Najlepše romanske cerkve so v Franciji (Poitiers, Veželay Cluny), v Nemčiji (Hildesheim, Mainz, forms), v Italiji pa je lepa romanska stolnica v Piši z nagnjenim stolpom. Tudi pri nas so že v tistem času nastajale romanske cerkve (Špitalič, La w ko, stolnica na Krki, samostanska cerkev v Stični.). _GOTSKA - UMKTNO ST, _ Narodi, ki so se ob mohamedanski nevarnosti enodu^no dvig nili na negotovo pot proti Vzhodu in niso pri tem mislili na žrtve, so prav tako iz silnega verskega čustvovanja zgradili najmogočnejše katedrale. Z napori, ki so presegali njihove moči, so zgradili spo= menike, iz katerih lahko čitamo-njihova neizmerna duhovna prizade^ vanja. Duhov y čina, vite'štvo, me v ganski in kmečki stan so se pri tem združili v enotno vojsko gradbenikov, kiparjev, slikarjev in delav= cev. Mnogih katedral niso mogli dokončati niti v 1G0 niti v 150 le= tih. Omagali so pri vrhu zvonikov ali pri kakem drugem delu cerkve, čeprav je cela dežela v dveh ali treh rodovih mislila samo na svojo katedralo in skoro ni bilo čl veka, ki bi na ta ali oni način ne po magal. Okrog rastočega poslopja se je nagromadilo za celo naselje delavskih stanovanj in delavnic. Vsi stanovi in predvsem obrtniška udruženja so mo-rala*,pomagati .• Na zunanjščini gotske cerkve opazimo prvi hip veliko raz= liko z romansko stavbo. Medtem, ko je bila romanska z veliko težo položena po tleh, zdaj ni opaziti nikjer, d6 bi stavbo njena tega tiščala k tlom. Gotska'cerkev se kakor namišljeno bitje v vitkih linijah dviga v višino. Brez podlage so se ogromni stolpi pognali kvišku, kakor da so zgubili vso težo. Zginile so naenkrat vse^stene namesto njih vidimo samo velikanska okna in stebre, ki se končujejo v stolpičih. Najveličastnejše jo obdelana prednja čelna stran, na kateri so glavni vhodi - portali a Tudi v notranjosti je videti, kakor da raste stavba ne« . pretrgoma iz tal. Nešteti stebri,- stolpi in polstolpi nosijo ' strop, ki pa se je zdaj razrasel v rebrast obok.. Stene ni vec. Ogromna okna so okradena s poslikanimi -stekli in svetloba meče skoz nje raznobarvne luči. Vsa okna so *iljasto zaključena, kakor da bi tudi ta ne poznala meja navzgor. Ladja je silno visoka, da' pogled komaj doseže polmračen svod. Tudi dolžina- ladje je tolika, da komaj seže pogled do sijajno okradenega oltarja, Apsida je osme« rokotna 0 Prečna'ladja je ta3:o visoka kot glavna in ima na pročeljih enako lepo okradene portale. Stranski ladji sta nižji in se preko pročelij ladje nadaljujeta v apsidalnem obhodu,. Prehod med glavno in stranskimi ladjami tvorijo stebri in stolpi,, povezani s *ilasti« mi loki e Kiparstvo se je zelo razvilo in sk, i __ rn \ sejna k-«-* Zen '■ 'et. VN V Cr *^ L « tž. a vM.«* 5 J. r- **» n fr Xr^’ ) * vi 0 - * ' . VV» &A ^ A *' W ^ Da je Slovenija res prehodno oženji j e, tor e j važna v mednarodnem tr» g6%sko~gospodarskem ožiru,dokazuje jantarska pot v prazgodovini od Baltika na Jadran v Sredozemske dežele. Ljubek /gi|p &(Buko ovec’) Branibor Wrocla Rezno ^Dunaj Njuzeljsk^| Bodensko » jezero Pad TV *-V-r- ’ '== 0 , J=r£y Ža~j"ant ar s kompot prim. I*o^sT7937/I^'Za' £ 5 T;'Argonavtov; (Savs=LjuL; ljanica - Vrhnika - Kras - morje - Španija) prim. dr# H. Ložar. Glas= nik Muz. društva 19^5*(?) GOSPOSVETSKO POLJE IN KRNSKI GRAD - središče srednjeveške slovenske demokratične države - Karantanije, 1. Grla Škofije CHIEMSKE, tam sta bila krščena slov. kneževiča Gorazd in Hotimir pred 1200 leti,sta prv tx £>-*-0 v i> * *, -»0.G.0.i. (a (748) 2. Grb PICENSKE škofije v Istri blizu bivšega Cepiškega jez,,ustan. po 1, 580.-Nekatere pit.štcofe .je y Ogl.patriarh, postavil za vikarje za Kranjsko. Ukinjena (vključena v tržaško)je za. škofa Mat. Pav nikar j 9. (1831 - 45.) - 3, Grb BE IZ INSKIH Škofov, zdaj sedežev Munc3aenu.Sk. v Ereisingu je imela od 1 0 973 na Gorenjskem Škofjeloško gospostvo (do« ninium)na Koroškem pa Vrbg.ko(Otoško)trušonjsko,Rože-~ško in špitalsko, (do 1803). 4. Grb BRIKSENŠKE škofije.Tudi brixenški škof je bil svet= ni zem^ljiški gospodar na slov. tleh.Imel je pos.na Koroškem(Ribnica, Hodiše), Od' 1009 oz k 1011 pa še Bled in Bohinj z okolico. GRB K R Š K A ustanovljene 1131 . ŠKOFIJE 1 . oz. GRB V^^M^pPOfiTKOFIJl _^XSKE,ustan. s sedežem iMSoifbvi 1,1218. (Zdaj sedež v Gradcu)Do 1859 je tej podrejeno tudi slov. Mariborsko okrožje. .tez Od le je sedež v (škof Franc 787 elovou Salm) GRB LAVAMTIfSKEoKOFIJEjUStan. 1* 1228 s sedežem v Št.Andražu (do leta 1859) GRB LAVANTINSKA 'ŠKOFA A.M.Slomška (1846-62) Z '.dnjega s sedežem v St.An» dražu v Laboški dolini in prvega s se= dežem v Mariboru (od 1859)» 1. OGLEJ G r b i i 1. OGLEJ. Oglejski patriarh je imel cerkveno oblast nad slov. ozemljem do Drave oa 1. 803. do srede 18. stol« svetno pa tudi nad velikim delom Slovenije od 'il.stol. do 1420. 2. BENETKE. L. 1420. so Benetke prevzele svetno kneževi* no oglejsko in s tem zavladale Zahodni Sloveniji do razpada 1797* 3. TRST. Dolgo se je v srednjem veku Trst boril z Benet= kami za samostojnost,končno se je vključil v državo, kateri je pri* padalo vse slovensko ozemlje, naravno zaledje Tržaške luke. 4. Grb mesta VIDMA (Udine) v Furlaniji, kamor spadajo politično in cerkveno Beneški in Kanalski Slovenci- ustanov. 1. 1462 Grb 1. ljubi j .škofa lige Grb 2,ljublj. škofa^^lcrištofa plem. plem. Lamberga 1462 - 1488 Ravbarja 1488-1536,nekaj let tudi u= pravitelj sekovske. Grb 9. 1 jutiljanskegdf^kofa Tomaža Hrena, katoliškega reformatorja j vladali od 1597 - 1625, posvečen 1599. Za geslo si je izbrMl; Terret labor, aspice praemium. v / j (Ce se plašiš (napora, glej na plačilo!) II II <+H P o r-h R H 50 « 54 > O ll O 44 P H«H>W P C O :-S -P f 1r D.H 05 d) 0 u0 C i-l d 44 0 p> iD N •H P r p tS3 CD *rl Pi*H ‘H P* P" *4 ,a , ■ r -i o tsi p 0) vij P p d Pi-rs-n, f> pj 0) _ CD Pi r-! -p i—l R P 0d »P •d o © v - H PA P 44 d 4- n -P 0 rP O fO\ • O CQ p -ri Pitr rA P 0 p . -r 3 Q »POJ S I H P O OOJtH O ■P P -ra bDtA d & 0 bfl-H o V - O R p p p a -n> bo a 0'Q0 O ‘H 0 ■p > 0 aPP h p 0 O O O -H d P R d .H -H R 'O O opw dp hop a pq 0 o d p- 44 « p 0 o P p> P 0 N 0 >o o O >CQ CQ 0 R S> P »Ntj p p 0 PR« P p •ra P S r—I -P 0 -h a 0>0 0 >0 44 p ra c; o d o ' ‘ ' ' bO p bOcD 44 O N P -rad •ra-H H R • 0 O ''“N 0 &g 0 P» •ra O -P d 44 0 o >0 o Pi R di 0 p 0 0 . d 0 LA •O r-i ® R -H -P a d - P 0 O 44 d d R d d -P >w o 44 0 0 >0 P Pi p O -H -P i> 't-3 p 0 P O 0 d H >N t-d*H » PR p* 44 0 o d P -ra 0 p p P 0 0 d -h H jz? -ra p O h p Pi a 0 • f» d -H -P 44 > P 0 O 44 P P -P O OJ >0 R -H 0 Pi-d" *H 0 44 44 o v ’o P|-P -H Pl v- d 0 d « 4- -F* p 0 d p K\ 0 O P? >0 O R V -rad P -P P >o -4 d & £•< Ai 03 a d) BRDA ovcČina J avornik Vipava Nanos Zgodovinski razvoj dežele Goriško-Gradi?canske, brez'enklav v Furlaniji in Istri,ki so bile last goriških grofov. ftttfffil Prvotno jedro Goriškega gospostva leta 1001. Bogatin Vg^grst , iTseiataJ) _Stara Goriška grofija v naslednjih stoletjih. H)Ufj <| Tolm,in Bovško, prikl.Goriški ob koncu sred. veka, 1420,1514. Lastna grofija Gradiščanska od 1647 - 1754« fUgiggl Ozemlje, priključeno Goriški v začetku 19. stol.,1809. Glavne ceste v sredn j em veku na slovenskih tleh (/□'-/>^ o c<4>in t-> o Evropa v času Napoleona - del Slovenije je v Avstriji, del v Iliriji ki je sestavni del francoskega cesarstva, del zahodne Slovenije pa spada v Italijo,kateri vlada Napoleonov pastorek Evgen. SLOVENSKA KOROŠKA 1* 1920 predzadnja stopnja germanizacije Nemški jezikovni otoki v območju S.K. niso vrisani. ;o2< Narodnostno stanje v slovenski Koroški po sodnih j Nemci Narodnostno stanje v slovenski Koroški po sodnih okrajih* po slovenskem narodnem katastru iz 1, 1933 - 3^ /\ Za mesto Celovec in severno okolico ni bilo katastra, zato približna ocena. pcj. H-'» H*P • CD H ctq p P CD P? <1 o a< n a p j H* P H N (D N<*d N< p O*« HK Pa • c+ p P? Sc/ P CD p cj. P o p P P p © ti cf p O t?w h- P H o< <1 ctH N H P P CD N I — 1 c-f* j H <. P !— < O •• <3 P P O P