66. štev.
Poštnina plačana v gotouini.
Celje, torek 14. junija 1927.
Leio XI.
Izhaja
v torch, četrtek  In
sobolft*
Stane mesečno  Din 7
za inozenistvo Din 20'       J
Possnterifia čtevi!
I Din.
Račun  poštno-čekovnega
zuvoda štev. 10.666.
m ^^H        ^H ^H ^H ^B ^H^H    ^^H
icojis'ka knjižnira                       I   ^^^H         ^H ^H  ^H ^H   I^^^^K        ^^^B'
i|y |J| UUJJtt
Urednifttw«
In   upravničtv«**
Strossmayerjeva  ulica 1.
pritličje.
Rokopisi   se   ne  vračajo.
Oglasl po tarifu*
Telefon int. Stev. 65.
limit fehničnega nedosUitka je izsel
lial sanw na dreh slraneh.    Vsebino
nadoknadimo v sobofo.
»Čiliier Zeitung«
In proslava majske deklaracije *
Ob priliki proslnve iilujui.ške de-
klaraicije je »Gillier Zeitung« pri.nosla
dva elanka, zopcr ka.terili vseibino snio
i nil t--i.it i 1 i pol roho zavarovati se z na-
celuo izjnvo. Že predzadnja stetvii'ka
i eg a lista jo reagirala na to našo izja-
vo v s'projcimiljiivem .in pomirljivem to-
nn, včeraj izisla številka »(sillier Zei-
tung« pa prinaša pod riiaslovom *in
eigner Sache« članek, ki dokazuje
da je vos demokra-tski tam-tam., ki so
ea, ub prHiki zgoraj onwMi.ieiu.li clan-
kov v,aditfnili, zgolj slab vol'ilni niane-
vor in z oziroin na sugerirano krila-
ti.co o iif-miški ii'CvarnO'Sti papolnoma
deplasiran. Glanek prinasamo v do-
slovneni prevodu:
»Brezprhnerni nat'in pisanja sa-
in owtojno-demok rat ski h listov, pred-
vsDin tukajšnje »Nove Dobe«, nain nu-
di povod, da preriziramio namt-n na-
šega. giledanja na proslavo <m,a;jske dc-
kkiraeije, kakor srno ga issues U v »id-
njiih dvob številkab našeMU lista, da s
tein popravimo nnixieno iimevano poj-
movanjte, ki #o g-a lansiran listi samo-
stoinih damokralov in ga izra.bljali za
in-edslaječe ofbfinsike volitve.
Napačno nmecano pojniovanj-e
nanih i/Aajanj ju bilo radi tega imogo-
r-'O, kor gledairio Slovenci in nri u'tnov-
no ra.Zilieno na proslu\o inajnLskü de-
.klaracije. Prvi vidijo predvsein svetlo
Kvezdo tega Iwsloricnega vclikega doj-
stva, kii nnu ji; ozadj'e pretiratio za-
teminj-eno, mi nasprotno vidiimo ob
tean J-e protirano zatcnnnjü'no ozadie,
katerega tema gre lakorekoc Tia naš
rovaš. Ivor so tüzadinni oC-itki ciljali v
prvi vrsti na nas, sm«o paskusil'i, lo
ozadjü protirairo opisanwa ncniKkc-a
zatiranJH v »tarih öjisih po uiožnosti
osvetKti. öba naša članka nain je na-
rekoval z^iolj cut pot robe po obrarnbi
nikakor pa ne kak hudoben nainen,
najinanj tak, kakor naiu xa v ostalein
v lunkvalificirani obliki. in z nekvaü-
ficiraniini dzrazi podti.ka tukajsnjn
^Nova Doha«. Dejwtva same«a, ki je
SlovtMieeim kot njih ag-odovlnsko vel«-
dulo drago, seveda lilsnio boteli nili v
lmislih znianjševati. To dokazujeta na
nekaterih niestih tudi oba naša člain-
ka, kjer smio izjavüi, da zaslnži izja-
va niiajmiske dek'hiraicij'e olJeudo\ a nje
in da je bilo slrennljenjo S.loveiR'ev po
o.wobojenju enako kot pri vsakein di'ii-
gem narodu opraviöemo.
J)a im bo stvar papolnoma jasna.
.wgiotavlja.ino izrecno naslednje:
1. UoNpodarska slrtt-uka, ki mtsio-
pa v Celjtt .za obrinsh-e volilve izključ-
no iz gospodwskih  raslouov  alaipuo
a Slovensko ljudsko ttfranko in z radi-
kcUno shunko, nima ničesar opraviti
« prcdwatntM stnliščem mikega  inte-'
rese celokuime  uewxke  mmijkiue zu- I
^OiHijocegn Iwlfi, io se  wu<w>  «*«««
tevujanja izvirajo od prhalne »Irani
* »Slimmed* je v nethilijo objavi-l
pod tem naslovoin oafnek, kl ga pri-
'iiasaiiLo v celoti in brcz iÄpreinenilbe,
da bo mogol vkleti vsak naröden člo-
vek, kam more zabre.sti stranka, če jej
tako kaže. Od začetka »lovenske zur-
nalistike do daues si se ni nikoü no-
**«den ilst upal brauiti. staližča naSih
slarih narodniih nawprotnikov, ki .so we
danes kakor so bifi iiiekoe. Sedaj jo
»Slovonoc« to st aril in io se powebej
izpr<-o\oril m„ki;i j „(Gdvouninili besed,
ilrt l)i okrepil iiciiiiskularstvo med na-
mi. üojstvo, da jo izseJ Cianok v AV\\-
lier /eitnin^« istofa.suo ^: claukwr; y
»SlovtHicn«, dökaznje, da imata ta dv«.
Jista v Olju slV(J:|i w'l.° skupivo rcdaic-
(Mj-o. »Slovenec« sedaj skesan obžalu-
je osIre besede, ki jili je bil nep^oniiÄ-
rjeno zabrusi.1 svoji tov«risici. /alost-
na niažatost ...
in nikakor nc predufacfjajo kakc izj/t-
ve le »tränke.
2.   Ravino dejstvo, da  nas  list  ni
viposleval takliene ol)zirnositi do prod-
ytojei'ih olx: in skill volitev in je v ostri
obliki nastopil v obrambo v celoti¦ na-
])adeiii'   neiintško  ,nianjšiiu\   \n  moralo
saiinostoj'üim  <leimokra*toin   dovolj   ja,s-
no  dokazovali,  <ta  ni  nwd  Nemvi   ju
obenta  sh\anka>nu.  nikakih   obce.ytiosfj
uarudno-polttičue.fja siuwaja,  t.  j.  Ja
je xivk xrlkc o  »nar-odn^m  i.zdfl.js-1 vu-«
i)i-ez V'sake najuncinjo podla^o.
3.  Ponuäßuno, da nisuiu holdi v
naü/li i-luukih aanwga dejslva majni-
ške deklarucije oin(dov(uzevati.  alt ia-
lifi čnvstev narodnili Slovenes?, (enr-
reč da snio brez nad<djnega priznuli
"   dekiaraeijo   zdrnžeuo   juna^'rn   jn
zgodov'msko dejanje Slovencev.
4.  S kaks'wiimi obeutki p:i snio mi
Nemici inogli sprojeti ocitek  '.atiranja
SloAcncev v starih ea«ih., ki siv nas je
z  njiini  obremienilo     v   tako  slor-e^ni
obliki, bo mogel vsak uv-id.eve.n Slove-
nec sprevideti; čo se viivi  v uns pa-'
ložaj.  V nasem jw)ložajn se  na.Mi   ino-
rajo vidoti otii.tan«. zatiravanjra.  v «/"-
rili  časili  »uaJenkoHtna, ee se pomisb,
da iiam je na ineijatiro samostojnili
dewokrator   odvzeia   vsuka   moznod
kuUurnega ndejstvovanja, da so na in
odezete naše Jiise in oslalo dritsltvito
premozenje,  da,  niti mike zukljnčenv
priredilre in koncerti niso bili varni
pred napadi, da odraščajo nasi otroci
brez itewhkega pouka, da je bilo ua-
xemn   nemskiin   bmhem   nmnenjene-
tnu Hslu celo oblaatreuo prepocedn-no;
rabili  prasktra zgodovinska krajevna
inienu. liazbnrjenje, ki se nas je po-
lastilo  ob  primerjianijai zati.ranja   Sli -
venc(?v v starih časih z na »im sedan jin/
položajein, je  umevno  našlo v-eutil  v
nasih efainkib', ki pa niti z besedo ne
stoji. na nizkotneini nivojai, ki. ga izra-
ža  ob  obravna\a.njii.  e zadtn'o glasilo
celjske  samostojno-demokratske   inte-
ligence.«
Te jaisne in. lojalne izjave ne pri-
nasanio radi celjskih dem>okrato\*. Ti
so se »narodniega izdajstva« prijeli s
tako obupno kreevi.tosljo, da bodo z
njim kot edini.ni svojim slagarjöin, 7a\
katerega imajo še drznast ga dan za
dnem do naivnosti ponavljati, Sarvli-
na škodo resnice še dalje. Prinasanio
ga radi. trezno mislecili Celjanov, da
:bodo se gil'obl j« u verjmii., da w «kupnem ,
nastopn z državJjani druge narod-
nosti ni izdajslva in nieesar srainot-
nega, tenivee da je sramotno za Celje
sarno to, da se v Gelju upa sopiriti šo
stranka, ki v innenu od nie same ved-
no zanic-evanega silov^ns-tva govori o
izdajstvu slovenstva. To sramoto ho
' C'elje 19. junija izbrisalo.
Poütika*
p POSVET ŠEFOV VS'EH
STRANK. Predsednik SDS Svetozar
Pribi'oe.v.it; je v »aboito poslal predsed-
j niku Narodne skupžčine Markn Tril-
kovicu pismo, v katerern ga z ozirqm
na zunanjepoiliticni poloi'aj prosi, na.i
•sklict) seijiO »ei'ov pai'laimwitariiib
«trank, na kateri naj zmianji minister
poda. porocilo o ziiinaiijepolitičjiean po-
ložaju. Predsednik Narodnü sknpsči-
Jie Je takoj na to stopil v ,stik s sefi
strank ter se z njiini dogovoril, da
sklit'.e to sejo wi torek, dne 14. t. in.
Obeiiieni j,o poizval ziinanjega ministra.
naj se sejo zanoslj'iv-o udelezi.
p ALBANSKA ZADEVA. Po in-
formacijiab, ki jib je proielo zunanje
niinistrsitvo iz Pariza, se vrše med
srancosko in auglosko vi'ado živabua
yjogaja.nja, da h\ obe vladi ponovno iu~
to.rvoni.rali pi'i albanski vladi v Tira-
ni in ji svetovali, uaj ustreže gJaviiii^
zabitevam jugoslovenskiin ter tako
om.ogoei märno poravnavo kon.flikta.
V Bo'Ogradu stavijo na lo intervoiKMJo
veliiko nade. llačunajo tudi s tem, da
1)0 all>ansko Viprašanjt» prišlc» v raz-
pravo    na   zasedanju   sveta   Druätva
narodov. ki st> je priiuflo v pondeljek,
dne .13. t. m. v Ženevi. Zlasli borli.nsko
'•¦  iiiTorMiacijo zatrjujojo,  da bo tieniska
(Jel'eyaelja odl'oOno zalutevala albansko
'. debato. Na drugi strani pa je seveda
' gotovo, da se bo razpravi ?• vso »ilo
;  upirala Italija, kalero bo niorda pod-
' jiirala tudi. Anglija. J'ariske vosti za-
i  trjujejo,  da je  franeoska  vlada nnii-
ljenja, da j»e Ireba Albanijo postaviti
pod   mednarodno   kontrolo.    Druätvo
narodov se albanskemu  vprasanju  ne
more ftzagnUi,  iiko  nore  izgubiti   na
I  uglediii. Alibanija mora ze enkrat pre-
neliati neprastano  vznem.irjati  evrop-
ski mir.
]) .IÜSTIFIKACIJE V RUSUr.
Kakor j,e postala v inozenuslvu zadnji
eas akeija proti soArjetom izred.no
! ostra, tako je stopila sovjotska Rusija
iz dosedanje reaerve in so odnvnila
proli neprijatefjern sovjetskega reži-
niia \- Ruisiji saimi. Prvo dejanje ruske
vla.de so srnrtne obsodbe, ki so se brez
odJoga iudi izvršile. Listi prinašajo
shižbena porouiln, da je bi'Jo v eetrtek
na snirt obsojenib in lakoj UvStreljenib ¦,
dvajset oseb radi monarbistienega
hujskanja in radi vobmnstva v prid
dnvgih držav, zlasti Anglije, ter radi
pvipravljanja atentatov na sovjetsko
voditelje. Mod justifidranci so zlasti
bivsi caristieni, Denjikinovi in Vran-
glovi oficirji, daljo knez Pavte Dolgo-
rukov, sin genera Fa Ščegloviito\ia, ne-
ki urad^ik sovjetske državine banke.'
in drugi. Od vs-eb je naj.znamenitejsi
knez Dolgorukov, ki je bil uiglede.ii
elan stra.nke kadetov. Z ozirom na
sni'rtn« obsodl>e in ta.kojšnjo justifika-
cijo obsojenoev v Moskvi, naglašajo
v angl(vskib politienih krrgib, da je
v^e to inscenirano proti An.gliji, čos
da je angJežka miäija vohunil-et pri
sovjietih. Angleška oblastvia najenor-
girnoje demantirajo, da bi iinela ofi-
cijelna Anglija s torn kaj zveze.
Celjska kronika.
c IZPREMEMBA PRI »SLOVEN-
CU*. Docim je »Slovonec« do sedaj v
Celju sani.o^tojno naslopal in skusal
varovati svoje interese na svc. lasten
tuu'jn, je sedaj radi skupnosil intojo-
sov s tukajšnjio n/eitnskutarijo preure-
dil svoje uredniätvo. Vse vaziiü elaiike ,
redigirajo »Sloveneevi« Tiudje v spo-
razmniu z brambovei pri »Cillieu Zei-
tung« in jib objavljajo v sloven^ke»n ¦
in r.euiökem jeziku isti ü:ix Zauimivo
in žalo&tno pa je pri tem, da »Slove-
nes« po sinislu dogovora ne sine ubra-
ti narodne strune, amipak mor.v še :elo
druge narodne liste pobijali, doej.in «
pise >Cillier Zeitung« ta.ko kakor je
bila od nekdaj navajena.
e KA.J JE ÜJUÜINAL? V /S!o-
vencu« in »Gillier Zeitung« .zlvaJMJo:
pedaj cfanki z enako vsebino ;n onako
stilizaeijo istocasuo; ker so skupno re-
digirani. In-' sedaj se Ijudjio spra.suje-
jo, kaj je ioriginaJ. Original, jo seveda
nemöki: »1. ker je slavenöcina že chI
nekdaj drugi deželni jezik, 2. ker so
»Slovenoevi« Slovene i iskali celjskc1
Neinee, da.bi izvoüli povedati, da se
imajo čisto radi,.3. ker se mora govu-
riti po neinski ee^se-sestaneta neki Sio-
venec in neinskuiar, in A: kor s.e ne-
okretnemu slogu sdovenskega prevoda
nesaniostojnos't pozna;.
c OD PlilVATKE STRAIN 1 inia
-(airier Zeitung« svoje clanke. Zago-
tiivljttin se zvejsti, da neuibka stranka
v-(jelju, nima-s temi izlivi proti Slo-
ven cem uic opraviti. »Gillier Zeitung«
trdi, da zastopa samo interese- oele
nefritfke inanjšine v Sloveniji. •¦— (,<ud-
na logika! Jasno j<;, da no pise rlan
kov »urednistvo« ali »stranka«, ain-
paik ueki ljudj<e; in ee zastopa list ee-
io lnanjsino, zastopa gotovo tudi Ge-
ljane; in co »Stovenec« dela s »Gillier
Zeibung«, jo brani in še celo radi lijo
napada slovenske liste, potem pribaja
logicuo sklep, da brani, krepi in »er-
kl ja« Uako se izraza >Slovi»nec«) celo
nernsko inanjšino.
c NESRAMNO Z AVI JA DE.J-
STVA »GILLIER ZEITUNG««, ter iz-
vAJa v zadnji številki zopet na dolgo
in siroko, da niemi-sitvo nikoli ni oviralo
Sloyencev v razvoju ali jib celo zatira-
lo. To notiice so zopet take, kakor so
bile liste, ko se je potem neki nepre-
viden, a dostojieii olovek v »Slovencu*
tako izpozabil, da je ogoreeno prote-
s'tiral. Pa so ga užugali in sedaj bo
»Gillier Zeitung« mogJa. ni.irno dedo-
vati.
c GELJSK1 ODBOR NARODNE
ODBRANE je pričel mod celjskim na-
rodniin prebivalstvom obsirno propa-
gandistieno delo za pristop k drustvu.
Jedro progrania tegct. driustva je, da z
organ iziranim delom šeiU naš na rod
prod zunanji.iij'i in notranjimi protidr-
žavnimi elementi, da defa na preroje-
nju naroda v dulnu popolnega edin-
stva v misli in zavesti z ekonomskim
zdra-vstv«iiMn in kulturniin dvigaiijwn
luii'oda in da vodi skrbno raeun o pri-
likah nasoga naroda v tujini. Narodna
Odbrana siri edinstveno naciijonalno
zavesit in dviga čut doflžnosti naeijo-
nalne solidarniosti proti vsem nena-
rodnim in neuvoralnim oleiuentom v
državi, Biti clan Narodne Odbrane je
nacijonalna odlika. K drnstvu imajo
pristop vsi naroduo čuteči in drzavo-
tvorno deluijoči jugoslov-enski držav-
ljani, ne glede na strankarsko pri pad-
imst in prepricanje. Narodna Odbra-
na mora postati v naši državi vrhof\r-
iia narodna instanca, nekak Narodni
svo.t za vse narodne drzavljan«. Odbor
je že razposlal nabiralne pole ter na-
prosil poverjenike, da bi pridobivali
clu.no in članice za Narodno Odl>rano.
Pozneje bo celjski odbor razširil svo-
je deJo tudi po vsem okraju.
c SAMOSTOJNA DEMOKRAT-
SKA STRANKA V GELJU priredi v
«redo, dne 15. junija 1927 točno ob
/pol devetih zveoer volilni sbod za vo-
litev v obeinski odbor celjski v inali
dvoraui Gelj,skega doma. Narodni vo-
lik:i, priditie polnostevilno!
c N0V RAVNATELJ DEŠKE ME-
ŠČA-NSKE SOLE. Za ravnatelja de-
ške niescanske sole je innenovan gosp.
Ivan Gernej, ki je bit že do sedaj< vodja
tega zavoda. G. Cernej je služboval na
zavodu kot strokovni ueitelj že od pre-
vrata. S tem imenovanjem je dobila
«ola novega ravnatelja, ki bo vodil za-
vod spretno in vestno kaikor njegov
prednik rajni Serajnik. CaÄtit^.mio!
c ZA PR1VATNE NAMESClüNGE.
Ziveza privatnib naimesöencev Jugo-
slavije, podružnica Gefje, vabi k pre-
davanju, katero bo v torek dne 14. ju-
nija ob 20. nri v restavracijskiJa pro-
st orih Narodnega doma v Geljiu. — V
okvir\i »Zveze« in pod vodstvom pro-
i'es'orjeiv trgovske «Jcadeniije so je
ustanovila v Ljubljani »Trgovska do-
pisna sola«, katere naraen in pomen
bodeta na sestanku obrazložila dva
ülaiita profesorskega kolegija »Trgov-
ske akademiije« v Ljubljani. Ker se
vräe predavanja o vseh potrebnih
premetib, je »ola za vsakega posamez-
nika (za äefe kakor iudi za uastav-
Ijence) izredne viažnosti. Vsled tega se
viljudno vabijo gg. šefi in nastavljenei,
da se predavanja polnosteviiTüo ude-
leže.
c SMRTNA K0SA. Na Rregu je
iimrl g. Ivan Gospodaric, posestnik in
upokojoni sluga okrajnega glavarstva
v Gelju.. Dosegel je starokt 81 let. N.
v m. p.!
c NOCiNO LEKARNIÖKO SLU-
ŽBO opravlja ta teden lekarna »Pri
krizu«   na Cankarjevi cesiti.
c DRŽ. KRAJ. ZAŠGITA DECE
IN MLAD1NE V GELJU izreka v ime-
nu bed no ml a dine tem potom toplo xa-
hvialo VOT onim, ki so se odzvali naši
prownji in s svojo radodarnostjo pri-
poinog'ti do doseženegct lepega uspeha
cvetličnega dneva v soboto 11. t. m. —
Stran 2.
»NOVA  DOBÄc
_Stev. 66.
Pupilai»novai*en in javnokoi*isten denarni zavod eeljskega mesta
Celjska mestna hranilnica
Ustanovlfena let a 1864.
V   lastni    palaei pr»l kolodvopu.
Vsl liranllnienl posll se lzvršu)e|o najkulantiieje, hfitro in foe-
no. Ugodno obresiovanje. Pojasntla in nasvetl brezplatiio.
Pod   trajnim   dri. nadzorstvom.
Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno mocjG.
Dela], nabiraj in
hrani, varčevati
se ne brani!
Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri
stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Ceiju
Varčuj v mladosti,
da stradal ne boš
v starosti!
LASTNI DOM
Obrestuje hranilne   f^ O/
Večje staine vloge po dogovom najugodneje.
Tamstvo  za  vloge   uad  2,000.000  Dira.
Marljivost, treznost
in varčnost so pred-
pogoj nravnosti!
Pri naložbi zneska do SO Din se dobi nabirafnik na dom.
Iz nialcga rastc
veliko! '
Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6.
Predvsem se čulirno dolžne, iskreno se
zahjvaliti za ^požrtvovalno sodelovanje
blagorodni gospej dr. Kalanovi in go-
spodični hčerki, iiadalje ßdc. šol. upra-
viteljici Ivanki Zupančičevi ler murlji-
vim ueenkairy dekliske dmestne sole, ki
so s takim veseljem prodajale cvetke
za uböge bratce in sestrice. Prav is-
krena zahvala gospodam vrtnafjeni
Jefovsku> Hilingerju, Koko&ineku in
Zelenku za poslane lepe cvetlice. Naj
bode vsakdo uverjen, da je stOTÜ do-
bro, clovekoljuibno delo, za kar je ubo-
ga deca srono hvaležna. ~ Odbor.
ITO-posfajezozobenojbDlj^!
c ZA DIJAŠKO KUHINJO so
nabrali med seboj maturanti letnika
1912. ob svoji 15-letnici 300 Din. Go-
spa Baeblerjeva pa je naklonila 130
dinar jev Dijaški kutoinji kot najdeni-
no za zako uro.
c IZGUBLJENO. V nedefj'o med
11. in 12. uro jie bila izgujbl.rena v me-
stu ali miestnem vrtu zaponka v obliki
belega pajka. Ker je ljub spomin, je
najditelj prošen, da jo odda v uredni-
$tviu proti. nagradi.
c RAiZiPIS TOBAČNE TRAFI-
KE. Trafikant g. Anton Antloga v Go-
lovljah hiš. štev. 18 pri Žalcu je svojo
trafiko prostovoljno odložil, vsled ee-
sar je sedaj prosta. Kosmati donos to
trafike je v minolem: letu znašal" 2.561
dinarjev 25 para. Vajni invali.di in
vojne vdove, ki so po iuvalidsfeem za-
koiui zasciteni, pa bi se za podelitov
trafiko zanirriali, so pozivajo, da se
oglaftijo najpozneje do 25. t. m. v pi-
sarni krajevnega odbora U. V. I. Celjo
alir pa pri oddelku finančne kontrole
v Žalcu, kjer dobijo inforiiDa^ije.
cj ZA GELJANE, ki hodijo na
liogaško Slatino, je g. Adam Črešnar,
restav-rater na slaiinskem kolod'voru
(bivs'i placilTii nalakar v tukajönji
kavarni »Evropa«), izborno paskrbel.
Za iizralno V.nižano eeno jim nudi iz-
borno lirano in dobro pijaco. Postn1-
žba je čista, točna in pozorna.      528
c JOGHURT, Jjolgarsko kifeelo
mJeiko za nego zdravija in leipoto se do-
bLva.v ti'govini J. M. Sane v Vodni-
kovi uli.cl. Pösku»ite ga!           529
Kino>
MESTNT KINO. Pondeljek 13.
jnmija ob pol 7. in pol* 9.: Pat in Pa-
tachon kot mlinariicu. Sijajiua veselo-
igra v G dejanjiib. — Torek 14. in sre-
da 15. juniija: »Dnevne nwosti«. Ve-
lika parižka plesma in. nnodna revija
iz Folie.s Bergeres. V glavni vlog\ sLo-
vita kreolka Josef ine Backer, Kolo-
riran film, ki daleko naidkriljuje revi-
jo »Banjoul* Paris*.
KINO GABERJE. Pondeljek 13.
juniija ob pol 9.: »Konlrohr spaJmh
A'ozov«. I/iVrstna konuedija v (> deja-
njiih. V glavni vilogi Harris JAedlke.
— Torek 14., sreda 15. in cot rick
(praznik) 16. jumija: »Ljubawm klet-
/<;««. Šest dejanj groinkega sineha. V
Ulavnili vloga.h Lee Parry, znana iz
velefilma »Najlepša žeiia sveta« in
Johannes Itiemmm.
ČEHESIT^
nedosegljivo   sredstvo   proti   vlagi
Fran^ tuh, Celje, Vmmn ul. št. 5.
Dopisi«
d VOJNIK1. Yidovdamhi akade-
tnijn, ki jo prip.ravl.ia drž. mescanska
bota v Vojnikn, bo nudi la Iržanom
niTiogo lepeg'a in zaniuiiivoga. Pried-
kovati je spričo krasnega pvo.0Tama
pr.redjtve, ki se bo vrsila 20. junija.
1927    ob   treh   popoldne  v  dvorani,
mnogobrojne udeležbe. Isti dan ob 8.
uri zjutraj se otvori v prostorib me-
Ščanske sole razstava izdelkov gojeu-
cev in učiteljstva, ki traja do 29. t. in.
Vpisovanje v I. do IV. razred mesc.
sole bo 28. in 29. junija ter 1. sepitenv
bra 1927 dopoldne. V I. razred se
sprejemajo uconci, ki so dovršili IV.
razred osnovne sote. ozir. 4. šolsko le-
to. K vpisu je treba prinesti z-adnje
Bolsko izprieevalo in krstni list v
spremistvu starišev. Opoz-arjamio, dit
dobijo najipotrebn.ejši uoenci z novim
sol. letam vse šolsike potvebsciine brez-
plačno v šoli. — RnvvKito-ki'stvo.
Širom domovine.
a GAHINARNICA V DRAVO-
GRADU. Glavno carinsko rnvnalelj-
stvo v Beagradii; je odredilo, da se še
letos zgradi niovo carinsko poslopje v
Spodnjem I)ravogra.du.
s DEVETA OBLETNJCA POTO-
PJTVE »ST. ISTVANA«. V petek je
mimulu deivel let od potopa avMrijskega
dreadnouglvta St. Ts'tvan. Tržaški listi
])rinasajo obsirne clanke in slave ita-
lijansko mornai'ieo. l^revidno pa m.ol-
če, da so jiuigosilovensiki re.voluciionar-
ni miornarjii bili oni, ki so s pravonis-
nimi obvastili italij'anske konuuide o
odhodu ladje iz Pnljske hike in o x\ne-
• ri njenega kretanja omogocili pri-
pravlijeno zasedo.
8 SPOMIN NA AŠKERCA, Mi-
noli pelek je poteklo 15 let, od. kar je
zatisnil oei navs edini sloviensk'i c|>ik.
pesnik in pisatelj Ainton Aškerc. Due
10. junija 1912 ob pol 2. zjuitvaj je
podlegel srčni kapi v dezelni bolnici.
Anton Askerc je bit" rajen pri Sv. Mi\r-
jeti tain pod prijaznimJ llimskimi to-
pMcnniii na Ötajei'skeiri. BH je sin pre-
V vsakem
gospodinjstvu so posiall razilČni
usnjeni izdelkl neznatni, kakor: rjavl
čevljl, aktovke, usnjeni kovčegf, us-
hjeni stoli itd., kafere z Brauns'ovo
„Vilbra" barvo za usnje
popolnoma prebarvaš in prenoviš.
Ako prebarvaš lake usnjene izdelke,
bodes  imel  z njimi  novg  veselje»1
p.rostih starišev. Študiral je gimnazijo
v Celju. Bogosilovje je dovrsil v Mn-
riboru, nato pa je sluizboval kot ka-
lian po različnih farah na Stajei;1-
skem. Potem pa je opuisttl duhovsko
službo.
š UVEDBA VLAKOV ZA POLO-
yiONO GEiNO. Minoli teden je izdaL
zeleznii'ski. minister general Milosaiv-
ljevic na predlog generalne direkcije
državnih železnic odlok, s kaiterim so
uvajajo izletniški vlaki na nasih žefez-
nisikiih proga.h kot stain a us>tano\a
ptx'ko polet ja., dokle.r traja. ugodno
vreino. Ta nov;i av«l,ba. je za vise pre-
l>ival.stvo najv(56,io važuasti, koi" bo na
toh vlakih užLvalo vse prebivalstvo
brez izjeme ugodnost polovdene vozne
cene.
š GENERALNI DIREKTOR BE-
LJA SUSPEN'DIRAN. Na državnem
pasiestvu v Belju vodi posebna koin.isi-
ja že dalje čaisa preiskavo. Rezultat
proiskave «e ni znan, vendar pa je
wjbudila splosno pozornast vest, da je
getneralni dire>ktor Sokol'ovix' suspen-
diran.
Š NOVI. RAVNATELJ POŠTNE
HHANTLNIOE V LJHBLJANT. /a
ruivnateljia podruŽTiice ..l3oštne hranil-
nice v Ljubljani ]n imenovan bivši dc-
legat fivnancnega twinistra v ljublja-
ni dr. Karel Šavnik..
š "UNEVN1GE NAROnNIII PO-
8LANGEV. — Predseidnik Narodne
skupščine je'odredil, da se iizplafmjo
diunnice narodmiiin poslancem za mc-
sec jumij in sicer vsein brtw raz-likc ali
so i'i'a.rii kakega odbora ali' na
s »DINAM1T IN ANTIDINA-
MIT«. Pod tern znacilnirn naslovom je
izdal znani pi^atelj A. Mrkun bi'DSUTi-
so, ki bo nose slovMvp, posebno protL-
jtlkolioluo pomnožila za eno delo, ki
bo brez d.voma obrodito obiilo sadov.
]Jodna.slov broäurice: »lWiuiimiib-alko-
Ivol in antiKlinamiit-akstinenca all uigo-
voi'i proti1 alxsliinenci^ in odgovori na-
njo«, pove vsebino 02 strani broječe
knjižiee. Marljiv.i pisatelj j,e zl>ral i58
g,ovorov proti abstinenci ter v«se te
predsodke znanstvenoi-poljudno, pre-
prit-ovalno ovrgel in razprsil vse dvo-
aie! Slog je lep, jedrnat, mesto;ma ce- !
lo lapidaren, agnjevit, retorieem., a
vedno stvaren, objektiiven! Gita se ka-
kor napeta povest! Ugovori so ps-ilto-
lo-sko I'epo razvrišceni ter ritatelj'a. lio-
ceš nočeš pridobe, ce ne za alwu-tir.iMita.
}va vsaj za sodehwea za treznost in na-
Idonjenost! ŽeletL jc, da se ta knji^i -
ci\ ray.sii'i v rnasali med Ijudstvom, k1.
je v(k1ho dovzetno za dob re naiinkp! ---
Društva, korporacije, župni ui';"''-
šolska upraviteljstva ter vplivni jjo-
saino/.ni.ki lab.ko veliko pripomovejo do
ra/ma,ha treznoktn«'kleje ni"d n«i,sun
Ijudstvom, ter bodo pripouwvg ' (lo
razširjenja te knj.i/ice! — St^ne 1.1) ih-
narjev (po posti 50 par vec) ter se do-
bi, pri »Nnši Slogr« in »Sveli vojeku
v Ljubljani, Poljan^ki na*H» in-

zdtaW, trbovelisU in
pscii örugiji rutJnikoü tlobarlla
in m~M u dorn r mesia
in okolici
Ff ans© Joži, CeBJ«, Aleksandrova ul. 4
Naprodaj
malo rabljena omara za led iz meces-
novega lesa ter angleSka konjska
oprema. Poizve se pri .losipu Okornu
v Šmarjeti St. 6.                                2-2
Kupim  staro,  dobro  ohranjeno
spalnično oprerno
Prednost slog" „Biedermeier". Ponudbe
z navedbo komadov in cene na upravo.
MesopsKi uojenec
star  do  16   let,   se  takoj sprejme.
Viktor Hohnjec, mesar, Celje,
2                Dečkov trg 5t 6.                3
Odda se lepa
mefolovana
solnčna soba
s 1- julijem.       Naslov v upravi Iista.
PopravIIa pssalnih sfnp
hitro, eksaktno in poceni izvrSuie
specijalni mehanik z dolgoletno prakso
in koncesijo v Celju. — Prwoncstn^
dokazüla na razpolayo. - p'r;
salni stiaoji novi s * rablje^1'
w zaloyi»
JOSIP PUKL, Celje
KRALJA PETRA CESTA 4
-----SI in l^duju **.».« tl.k*r»«.   -   Odgovom, sta:   za Izdajatelja In tlsk-rn. ¦!!•« ***** »  " rtdakd'ü Vlnko V* üabBPO-   " Oba V Cel|U<