-,h5j» *aak d«lj U dsily Mi HoiuUjrt. J VETA L'red oliki latpr« vnUkl pro ■torti MST 8. Lawn.^£«£ 4*00 ŠTEV.—number 94. Am«|»Uu« (m mailing »t apectal rti« of po*Ug« pr Uy.a.d for im Mclio« 1103, A t* of Oct. 3, 1017, »uthori.«d on Ju«. U, 1»1S. —-i' GDVERNER MIliEI JE VENDAR VEM AMERIKA KIMA KIČ PROTI DBLAV8KI PROTEST JE KAJ IEDDAL. NE V jeooni so volitve in vposteva se proteit od strani delavstva. Albanj, K. Y. (Fed.. Press). — Predloga, po kateri bi lahko spra vili vsakega delavakega voditelja kot "nespodobnega državljana' ob čaau stavke na varno, ali pa sooialiata ob času volitev na prostor, na katerem bi njegova agitacija prav nič ne izdala, je postala brez moči. Legislatura je si cer sprejela to predlogo, toda go-verner Miller jo je vetiral, ker je delavstvo protestiralo taka glas no in odločno, da governer ni mo gel reči, da tega protesta ni slišal. Po predlogi, sprejeti v. legis-laturi, je imela vsaka oseba pravico povzročiti aretacijo neljube osebe, ako je prisegla, da je oseba umobolna, ki jo ima na piki. Delavstvo je že večkrat protestiralo proti marsikateri predlogi, toda governerji ae niso ozirali na take proteste. Takrat so bile raz mere drugačne in se zelo ločile od današnjih. Newyorška legisla tura je sama poakrbela s svojimi izključitvami socialističnih poslancev, da je delavstvo v New Yorku pričelo misliti. V jeseni so volitve in marsikateri profesionalni političar je dobil protin palsu na desni nogi, ko je opazil, da se delavstvo probuja in da mogoče nastopi bolj samostojno jeseni pri volitvah, kot je nastopalo dozdaj. In tako je zdaj tudi delavski protest naicl poslušna u sesa. flfl»«mfr M iJ Lrr .fn* ai vaMr* samo te predloge, ampak vetiral je ie neko drugo predlogo, kajti med delavstvom je opazil gotova znamenja. Vetiral je namreč predlogo, po kateri ae lahko parolira-jo kaznenci, ko'so odslužili prvo leto svoje kazni, ako so prvikrat v ječi., V splošnem sodijo, da je bila ta predloga sprejeta, da od pre jetniika vrata Robert Brin dellu, bivšemu carju nad stavbin-skimi delavci v*New Yorku, ki je dokončal eno leto avoje kazni Bil je namtač obsojen na pet let ječe. ... ' Waehington, D. C. — V vladnih krogih ni opaziti nobene opozicije proti rusko-nemški pogodbi, ki je bila sklenjena v Rapallu na veli-kqnočno nedeljo. Neki uradnik državnega departmenta je rekel v razgovoru s poročevalci, da sepa-ratua pogodba med Združenimi državami in Nemčijo ni prizadeta vsled rapallskega pakta in ameriška vlada nima nič proti temu, če Nemčija pripozna rusko aovjetsko vlado. NAPREDEK SOCIALISTIČNE OA GIBANJA V EVROPI Delavske vlade v sapadni Evropi niso več daleč. \ Mount Holyoke, Mas«. — (Fed Press.) — "Delavske vlade v ve čini držav zapadne Evrope ao go tova stvar v nekaj letih," je reke Henry W. Laidlcr, tajnik Lige ^a industrijalno demokracijo in n rednik delavakega lista "Labor Agc'\ ko je govoril pred dijaki tukajšnjega kolegija. "Leta 1914. je bilo delavsko gi banje v Evropi še zelo slabo,'* je dejal govornik, "toda danes jc drugače. Švedska vlada je v ro kah zmernih aocialistov. Socialisti in komunisti v Nemčiji kontroli rajo 42 odstotkov poslancev parlamentu. V Belgiji je delavski vodja La Fountaine podpredaed »ik senata in aocialist je predsed nik nižje zbornice. Socialiatično predstavništvo v parlamentnih drugih držav eapadnje in srednje Evrope je približno aledeče: A v-"trija, 38 odatotkov; Čehoalovaki-J». 38; Belgija, 35; Danska 34; Italija in Bolgarija 26; Norveška, HoUndija in Aviea, 22. V Franci-j'. Španiji in Portugalski je predstavništvo primeroma alabo. Francoski socialisti imajo 20 poslan-oziroma 10 odatotkov." Strokovne organizaeije v Evro-!»' — je rekel govornik — imajo danea 41 miljonov članov, to je »koro trikrat ioliko kakor preJ vojno. -k— dva ubita pri isuranftki NEEOODI RUSKO-NEMfiKI POOODBI. IZ JEČE; IZGREDI. Tisoče demonstrantov je sprejelo sibirskega krvnika s sovražnimi klici pred ječo. BORAH PREISKUJE YORKU. V NEW Ncw York, N. Y. — Oregorij Semjonov, kozaški rabelj iz Šibi-rije, je bil v sredo izpuščen iz policijske ječe. Njegovim prijateljem in zaščitnikom se je končno posrečilo, da spravili skupij $25,000 poroštva (dvajsettisoč v gotovini in pettisoč dolarjev v liberti bondih) in ataman je zapustil celico, v kateri jc stanoval osem dni. Ko je Semjonov stopil iz ječo na stopnice, ki vodijo qa ulico, ga je "pozdravilo" na tisoče demon strantov s klici: "Tat, ropar, mo rilcc, lopov!" Ulica Ludlow je bila črna vsled ljudske gneče. Semjonov je postal nervozen, povesil je glavo in se tesno stisnil k policajem, ki so ga obkolili od mbhb V SIBIRIJI JE SVETA. ŽIVLJENJI MLADIH MOŽ V SIBIRIJI PA KI 8VITO. Tako se tolmači braojavka drŽav nega pravdnika Haywarda, odposlana senatorju Borahu. New York, K. Y. (Federated Preaa). — Lastnina ameriških biruismanov v daljni Sibiriji, je sveta. Tisti, ki ao si jo prilastili na krivičen način, se morajo za govarjati pred ameriškim zakonom. Življenja mladih Američa nov v Sibiriji niso, sveta. Tiatim, ki na krivičen način uničijo taka življenja, ae ni treba bati, da bodo obtoženi po ameriškem zakonu. ' Tako je s par besedami povedano, kaj pomeni brzojavka zvezne ga državnega pravdnika William .liuywarda, ki jo je poslal kot od govor na zahtevo senatorja Bora ha, da ae Gregor Semijonov, kozaški mesar, ne more obtožiti, ker so njegove čete umorile v Sibiriji ameriške vojake. I!ayward je re kel v avoji brzojavki: "Njega (Semijonova) ne more jo obtožiti pred zveznim sodiščem Združenih držav, ker njegovi akt ne spadajo v dobro določeno mejo teritorijainega ali admiralnega pravosodja. Obtožiti ga ne more nobeno vojno aodišče, ker je njih pravosodje odviano od kraja, na katerem je bil izvršen zločin. Zdi se, da vojaška sodišča nimajo moči, da sodijo o takih izrednih pre stopkih, ko je Semijonov obtožen da jih je izvršil." Tako je Semijonov prišel v je čo, ker je ukradel blago, ki je bi la lastnina ameriške trgovska tvrdke, katera je tržila v Sibiriji Toda ameriški zakon ga ne more doseči, ker so njegove čete umori KAKO JE STAVKUJO0I RUDAR X ASU KAL OPERATORJE ». V PEKKI. (Voaaon, Pa--(Feder. Preaa.) Tul|agfiije •" Penn4 Vntral Newa" poročajo: Neki premogar ae je ponudil Ulllraan Coal kompanlji v Jeromu za čuvaja. Prejemal je $15 na dan. (Operatorji nimajo denarja za poštene mezdo rudar-jem, dovolj ga pa im«jo sa razbijanje unije.) Čuvaj ie pridno hodil i rudnik in govoril natihoraa z neuuijskimi rudarji, ki ao še de-ali. Delovodja ga je vprašal, čeouu bodi tako pogosto v rov, ču vaj je pa odgovoril, da vohuul sa uni; iti. Dne 13. aprila je dobil ču vaj posebej še dvajaet dolarjev i opombo: "Dobro delaš, fant, ie nadaljuj!" Dne 15. aprila ao pa vai rudarji aaatavkali in "čuvaj" jih je i vodil v bližnjo dvorano, kjer ao ae vpiaali v unijo. Njego vo delo je bilo končano l vseh strani. Policaji so ga naglo pomnil V avtomobil ^^.l^m^ča^, dVJfravnV ao ravno druga policijska četa jc pa odga njala demonstrante in naredila pot v gneči, da je mogel avtomobil naglo oddirjati. Vpitje je bilo naravnost zaglušno. Demonatrant-je so s(ali na strehah, požarnih stopnicah in mostovžih sosednjih hiš ter napolnili pločnike na obeh straneh ulice. f Njegov bivši po-bočnik, ki je prišel z njim v Ameriko, je sprejel Semjouova v jet-niški pisarni in se odpeljal z njirn v avtomobilu. Kruski jc seveda! delil a Semjonovom neprijetni sprejem razjarjene ljudske množice na ulici. V sredo zvečer se je izvedelo, da je prišel senator Borah v New York. Borah je dejal, da je prejel od treh oseb v New Yorku važne informacije, tikajoče ae Semjono-ve afere in prišel je, da osebno govori z dotičnimi osebami: IZZA ZAKOKSKIH KULIS PRE MOŽNIH. Chicago, 111. — Policijski aar-žent se je dolgočssil zs mizo ns policijski postsji in čakal, kdaj priženejo katerega grešnika na policijsko postajo, da ga uknjiži, ko je nenadoma vstopila zasopla žena in ae predstavila kot soproga odvetnika Robert Cantvrella. Povedala je saržentu, da je rav- te čete izvršile umor, ki io kradle blago. Kljub temu zahteva organizael ja sibirskih veteranov, katere čla ni so služili pod generalom W. 6 Oravesom, da pride Semijonov pred sodišče zaradi umora amerl ških vojakov, katere so kozaki napadli iz zasede. Svojo zahtevo so sporočili senatorju Borahu. Or ganizacija je pa tudi brzojavila tajniku Hughesur "Brez dvoma so Vas obvestili da je ta Gregor Semijonov direkt no ali nedirektno odgovoren za u mor ameriških vojakov v Sibiriji Fantje, ki so služili v Franciji ni so bolj črtili kajzerja, kot aovra Žimo mi tega bsnditakega načel nika'. Posebno v tem slučaju mi slimo, da ameriška zaatava malo več pomeni, kot samo čuatvo, in da sc Gregor Semijonov obtoži u mora. Koraki, ki bodo podvzeti tej smeri, bodo Imeli saj to vred nost, da ae krivda odloži na tiste katerim gre, ako ne odpade samo na Semijonova." Drug značilen fakt je ta, da ao Semijonova pustili na cedilu ve earistiČni oboževalci v New Yor ku. Niti eden ni prišel, da sanj po loži poroštvo za pet in dvajset ti sofi dolarjev. Vsi čakajo, da aodi šče odloČi, kdo je odgovoren za tatvino v Sibiriji. In tako Semi jonov prišel ^ ječo. Nobena vla- nokar pretepla punico, ki se j«' ds, o katerih se je sam bahal, da zagledala v njenega moža in zdajLo podpirale, noče položiti ti želi, da se aretira. »tih par tisočakov, ki ao potrebn "Danes je obletnica moje poro yš poroštvo, ds zapusti ječo. ke", je hitela odvetnikova žena Nekaj zadoščenja pa le ima ko> Pratt. Kana. — Oaobna vlaka št. 311 ia 312 sta odarila skupaj pri llaiaa«, ki a« ne hoja sto milj za perfne od tukaj. Strojevodje obeh *l*kev sta Velika in mala ententa v škripcih. Genovska konferenca ja raadeljena v dva tabora. Snet nevtralnih držav oe jn pridružilo Nemčiji in Ruaijl s zahtevami, dn dobe nemški dolegatje naaaj avoj« pravice. Francosi sahtevajo, dn morajo Nemci u* vreči pogodbo g Ruaijo, prodno morejo aedeti i njimi ▼ komiaijnh. Francosko burionsno časopisje hujakn na vojno. VRSTE STAVKUJOClH Nasilja proti radarjem ie mnoše v Pennsylvaniji. RAZNE VESTI I RUDARSKE I , ' • FRONTI. t Indianapolis, Ind.—(Fed. Preaa Poroča Tom Tippett.) — William Groen, tajnik-blagajpik rudarake unije, poroča, da število atavku-joČih rudarjev znaša zdaj prlbliž no 680,000; od teh je 514,000 od prej organiziranih in 117,000 moi ae je pridružilo stavki in uniji od 1. aprtla.jp 10,000 rudarjev, ae je pridružilo uniji tekom atavke v Zapadnl Virgiiiiji; drugI ao v Pennsylva niji. {Najbolj je članatvo naraslo London, 20. apr. —- Kzchange Telegraph je prejela danes zvečer brzojavko iz Genove, ki ae glasi, da je Nemčija odgovorila obema entontama, da njena pogodba s Sovjetsko Ruaijo ostane. Genova, 20. apr. — Ruski ao-vjetski delegate ao danea izjavili, da se ne udeleže nobene aeje toliko časa, dokler ao Nemci izključeni ia generalne komisije lit od rasprav o ruskem vprašanju. Pariz, 20. apr. — Franeeaka vlada je danea obvestila druge ententne vlade, da mora ententa zavzeti draatične korake uapram Nemčiji, ako aadnja ne razveljavi rapallake pogodbe a Ruaijo brez obzira na to, kar sklene ekonomska konferenca v Genovi. "Ako ne moremo preprečiti združenja Nemčije a sovjetsko Rusijo, doženemo lahko saj toliko, da bo Nemčija spoštovala ver salsko pogodbo. To se pa ne bo zgodilo v Genovi. Franoija ima sredstva za upognenje Nemčije", piše politični kritji Marcel llutin v "Eolto de Parisu". Genova, 20. epr. — Sovjetska Rusija in šost nevtralnih držav je stopilo na attnn Netile » *»ht«' vo, da morajo Imeti tm*kl delo-«atj. pravico priaoatvovanja na vaeh eejah splošne komlalje in na 2rflt 6. dkrožju zapadne Penn- acjah ffrngUrtnlborov, od katerih "Moj soprog bi morsl biti dsnes doms, ps ga ni že štirinajst dni. Ker ga nI bilo domov, sem se hotela prepričati, ako so moji sumi uprsviČeni. Oblekle sem se in šla na dom gdč. Billie Kay. Rekla arm ji, da naj pride doli. Obtožila a*® jo, da je ona zakrivila, da ne pride moj aoprog domov. Poatala je" predrzna in premUtila •'•m J«-Zdaj sem tukaj, ds jo dam afe- tirati." , „ Policija je odšla na dom Kay-jeve, ps je ni bilo doma. »»»proga .... _ _ - Csntwella je na to izjavila, da flAMSKA DVOJČKA tfA ZA-dogodek zaključi t razporoko. PUSTILA LE MO0 keodvisnTso olaaovau s : tz "ClAUMTl IZjtmiSk -puaaSI ^rom Mihvankse,. Wu - Tn> n-d J^fv^®^,^, visni občinak. evetorslei ^er. v Mrtek ** • * SS prošnjo oskrbnin vo aa ena »odii^i. Prošnja da eta zsk. Ksjti newyorška policija je akrbels, ds ga niso ve« ne zasmehovali iz sosednih hiš, kadar se je ■prehajal na j*tniškeoi dvorišču Policijske straže so bile razpo stavljene na sosednih kišab, kadar ae je kozak sprehajal na dvorišču, da ga stanovniki nieo za smehovali. Semintje je policija tudi razgnala ljudstvo, ki ae je nabralo pred ječo, da vidi kozaka, ki je zapovedoval baaditom, kateri so priredili številne aseaakre. neki davčni komiear in komisar dela la alnžbe, katere ae sjrlvanije. Johnatown, Pa. (Federated Preaa.) — Ilillman Coal A Goke Co. v Jeromu je morala odsloviti 32 oboroženih čuvajev, ko jp tisoč premogarjev odložilo rovnice in lopate in ae pridružilo uniji. Rovi ae nahajajo v hribih okraja Somerset. Delovodja Trevor jo prosil rudarje, naj ae vrnejo ua delo, češ da bodo dobro "zavarovan", toda možje ao ae mu em«-jali, rekoč, da ne potrebujejo oborožene atraže. Čuvaji ao izgubili službo. Delovodja je bil srdit. Zagrozil je rudarjem, da ostane jama zaprta ,dokler je ne preraate trava, ako zaštrajkajo. Neki mladi Italijan ja odgovorili "Bomo pa regrat nabirali v travi, predno gremo skebat.'* Rudarji ao zaatavkali aami brea kakega unijakega voditelja. Enostavno ao ae zmenili, da puste delo in potem so odkorakali v poljsko dvorano, odkoder ao telefonično poklicali stavkovne voditelje v Creaaonu. Telefonska centrala jim je pa zaprla zvezo in potem ao se obrnili na Johnatown, kjer so ko msj dobili zvezo s podpredaedni kom organizaeije Brophyjem, ki je brzo poalal organizatorje avtomobilom v Jerome. Stavki ao ae pridružile le tri majhne kempe v okolici. Illllma-nova kompanija ima velike intere-ae v Connellavilln. Poprej še ni bilo stavke v tem kraju, ki je takorekoč ključ do rudnikov v o-kraju Somerset, zato je gibanje rudarjev v Jeromu velikega pomena. Dvajaettiaoč neunljakib premogarjev je v stavki v centralni IVnnaylvaniji ia odborniki organizacije ao aeio vaaeli velikega uspeha. I>unlo, Pa. — (Poroča alovenskl stavkar.j — Wiadber ae je odzval v lepem števila pozivu na stavko. Rovi Imenitno polivajo. Is Calrn brooka aem dobil pismo, ki ae glasi« da ao rudarji tam o klofut al i duhovnika ia amAnarja, ki sta hodila okrog staelnrjev Ur jib nagovarjala. da ae naj vrnejo nazaj na delo, čel da ni Upe, da ao ae uprli operaterja«. Mogole bo kateri rojak vol pavšal • Um do godim. Creaaon, Pa. — (feder. Pre^ Poroča Art Hkields.) — U osam Ijenlk rudarskih naselbin v krilrfb centralne l»emwjdvaoije prlkajajo poročila o nasUjik, ki M torku ao bili lakljnčcai po veliki in mali ententi ter Poljaki zaradi rusko-nemške pogodbe. Delegacije nevtralnih drŽav io ae organizirale in ua, čeju jim Ifjalmar 7 Branting, socialistični miniatrski predsednik Avedskc, je Izjavil včeraj, da ententa, ve-lika in mala, nima pravice izklju čuvati nikogar iz komisij in od aoj; to privleo ima edino vsa konferenca v plenari\rm zasedanju. Čičerin, vodja ruske delegacij«, je izjavil lato in dodal, da Rusi ju bo podpirala Nemčijo v tem ozlru na vae j črti. "Kdo je dal devetim drŽavam, ki tvorijo veliko ln malo entento ter Poljako, pravico, da smejo iz ključevati delegate na svojih ta j nih aeatankih?" vprašujejo nov-tralel. Kritična ura Jc prišla za ententne dlploinato v Genovi. Ko ae je razkadil dim velikonočne eksplozije, je bilo videti, da Je konferen ea razdeljena v dva tabora: na eni strani Je velika in mala enteu ta ter Poljsks, na drugi pa nov t r al ne države, Nemčija in Hovjet ska Rusija. Za obe ententi je po lošaj toliko alahši, ker Italija nI zanealjiva. Italija je nasprotovala "disciplinarni ksrnl" Nemčije ta koj v začetku In na plenarni seji bo nedvomno zopet zahtevala, da aa Nemenm povrnejo odvzete pre viee. Italijanski delegat je pravi jo, da nimajo nič proti ruske, nemški pogodbi, edino to Jim ni všeč, ker Je bila pogodba podplaa na ravno zdaj med konferenco. Nemčjja š« nI odgovorila na uk^r" zaveznikov; mogoča od govori danes, In aieer preeej ostro, ker jo je okorajžil nastop nevtraleev. Najbrž odgovori tudi Rusija, ker se čuti prizadeta v aa vozniški izjavi. Včeraj so s« spet vršile privatne konference. fVerin in dr. Rstlie nau ata konferirela malone vse popoldne. Mojrd Oeorge — kot običajno — gleda za kompromis Z nJim je konferiral dr. Wlrtb. nemški ministrski preerdniki po zneje ao ae Francozi zaprli i Angleži In intrigireli re# or. Po ročila, kaj ee je govorilo ne teb aeetankln. al nasprotujejo. Neko poročilo ve pove. | SLIKE IZ HA^LBll /vri, < tU00ff<" TTOT $2.50 u |0.6O m loto, IS.tft a* pol loto 'O 1X00. ____ I«PR03VETAM r*š S>. A——. CM——. IMl—to. «THE ENLIGHTEMMEHr ■ if Um Slav—U 1 lwollt SoolotV. tU f^giOCat fc-Ju ui. včrtioin^rikUr« on Cfcicofo r, i^reement". boeHption: Ualtod itotoo (SmSTRBSoT«^ > HM, sad foreip oauairtss fSi>0 por yoorj Conad« $6 per jrssr; . 7TTT Wsrreu, 0. vidno iz rožnih iluj> Uvoko razmero pri nokaj boljie kakor po drngik naselbinah.'Imamo več različnih tovarn, med katerimi oia dve veliki, in sta last Trumbull 8teel Co. ter Trumbull LibCrtj Steel Co. Obe tovarni obratujeta • polno paro MKMBER o t The FEDZSATZD PRESS" mmimm.99. CA» _____j« o Um immvm 4» m na ao —toot Me*. časi" za nas dolsvce, kajti zopet lahko nosimo svoje koeti v njihove delavnice, ki so kakor veliki mlini moderne kapitalistične auž-nosti. Toda kljub temu, da ss js odprlo dslo, je ČS veliko delavstva pri nss bres dols, zato bi rojakom priporočal, da ae hodijo k nam, ker tu ne bodo dobili dala in je najboljie, da ootsnejo aa svojem mestu. .m Delavci prihsjsjo od vseh strs-ni s namenom, da bi dobili delo, pri čemur pa najbolj velja ono, ^^^^^^^^ da jo veliko poklicanih, a ls mslo Lini t maju Je bila jeklankim železarskim delavcem, u^ijenih. Pri tej družbi tudi FtMfito ja pravo- u*: NAPOVED ZA PODRAŽITEV JEKLA JE TUKAJ. jati v Daviš, ds bi končali s stav-koksikim delom ( s bilo je zastonj. Douaffaii aSvse izgovarjali, če bodu šn^eisei ostali izven dela, da bo4l zaitoakali tudi oni in ravnotaka bb> Itrdili Slovenci, da bodo ostali doma, čo Američani premhajet "zlaU w ^ ^edo nszsj ns delo, ksr "" "" ''* " * tudi drugi delajo. Mi bi jim radi pomagali, ko bi le mogli, toda kakor hitro amo pričeli hoditi tja, so podjetniki ie najeli dr-žsvno policij, da nam je za branila uhod v maato. Stavkokazi pa, kakor hitro s* Izvedeli, da je na-atopila proti stavkarjem policija, so se podvojili, čei, sedsj smo pa brez skrty, da naa ne bo kdo nadlegoval idoče na delo. I Ne bilo bi jim tako tešavno organizirati se, saj tam imajo dovolj težkega davčnega breme na, da mora preživljati že več pa-rssitov. Ce pri "O. N.M tako zelo aočnstvujejo s ubogo cesarico, pa naj ji poiljejo par tiaočakov. Cita ima dve zdravi roki in po-eg tega pravijo, da je junačka in vztrajna ženska. Pa naj se prime dela in naj malo skusi borbo zs šivljenski obstanek. Goepodje pri "O. N." so mi zde, ds so kskor dvorezen nož. Radi bi bili delavdd, a ie rajii bi bili nsklonjeni aristokraciji ali kapitalistom, kar pa ni nobeno čudo, eaj tudi sami malo poemrde po kapitalistih, čeprsv so obenem vedejo kot "delavski prijatelji" " Peter Zgaga" bi bil lahko dosti bolj priljubljen, če bi pustil svoje kršijo, eessrje, ženske, mnnjianj, papeža, fonde in lipra, ter bi napiaal kaj podučnega ca izobrazbo. Opravljanje so včssih gojile ženske, sedaj se ps zdi, ds so jim molki pre vseli to posel. — Delavčeva k! garajo za jeklarski truat, znižana mezda za dvajset od- {Mwo v tskozvsnem "annea- >r .. , ,, ,, ,__a. j a i_l i.i. Hing" prostoru, to je delavnies, ftotkov. Gary, govornik za jeklariki trurt, je tokrat Izja- kjer M vliTt ^ thuja pločevina. vil da bo to'znižanje prihranilo jeklarskemu trustu več Po eeiii dvanajst ur ss mučimo ... . , , . — , t.i.-i pri dotičnem delu. Dolge so te ko sto šAtnaJst miljonov dolarjev v enem letu. Tej izjavi teiko jUl j# prMuti, po- ie dodal: da bo zdaj mogoče cene Jeklu znižati in da na-leg vsegs ps je malenkostna pis- * M . ? .. . Čs, ds Človek prsv težko ishsjs. poči doba prave prosperitete. Pri trdem dtln M po $8 Veliko ljudi Je verjelo tem besedam. Nettrpno eo do M, čeprsv js dslo skrsjno ne-čakali, tdaj ee prek dežele razlije obljubljena prospe* teta. Te prelmentane prosperitete pa n! bilo. Prišla Je^jujo to delo in vse, kar imamo Jesen in pa cesti Je bilo po izjavi delavskega tajnika om«^^0^^^* pet miljonov brezposelnih delavcev. Mestcrv prosperiteto«. «,0 tarif na«j ta »• bolj globoko v tadu.trij.ko kri«,. | JM-M*^ t Hoover je sicer skuial z besedami znižati industrij- kar dela vse življenje ie toliko rito krizo in menil je, d. ni prt miljonov delavcev_br« im^J^jmm^ dela, ampak brezposelnih delavcev je samo okoli štiri mi* u avijenski obstoj. Bolj kakor Ijone. No, tudi precej lepo itevilol "sj prs j »i^opre^vijsmo . ; r . { danes ženo, ki kleče prosi kruha Pa fedi Hooverjeve besede niso znižale industrijske od usmiljenih sro za svojo od gla- kri«, marve? kri« je U. .vojo pot in merto napovedane £ ^ proeperitete po eodniku Garyju, je bilo brecpo«lno de- soprog in skrben oče ne more do- lavstvo osrečeno s konferenco za rešitev vprašanja brez- bm^juiuika^da bi^se polteno posslnottL Na konferenci so sicer reševali to vprašanje j Mavssv skori aJTjsnjs. Bo Ia ga mlatili od vseh strani, rešili pa vprašanja niso, kar riti se moramo za vaakdanji potrdUoJ^e^tlstični izkazi o Itevilu brezposelnih ££ j^JSST- wiS delavcev.. grob. - Jakob Jsrt PrijBa je ipomlad. Napovedane prosperitete pa le še __ lr-itf k Ji ni tukaJtiiV tovarnah, v katerih izdelujejo avtomobile in ^^JJ* krsjsv\jnijs mSmTpo-druge take izdelke, ki najdejo trg po leti, so pričeli malo snemamo, ds se stavka organi«-bolje obratovati Statični izkazi govore, da « je ™t mada brezposelnih delavcev znižala v preiskanih indu- ^ejo poročila, da se stavkajočim Srijab ln podjetjih » dva ln pol odstotka. Iz tega izka« V^iuiaj.jo ^m » je bilo spoznati, da ao m naročila na jeklo in železo malo di neorganisirani premogarji do- poknnožila. bro T6do» da nam * ^ • dejati ss boljiegs življsnskegs Komaj so bils ta znamenja tukaj, je bil tudi sodnik obstojs, sko ns stopimo vsi sku- Oary tukaj- Seveda ni prinesel obljubljene prosperite, kateri je lani v maju govoril, da zanesljivo pride, ko bo paiaj0 vssko strankarsko mrl-•nitenafas jekl~ricim in ieleurridm delavcem, * SSStMt več je napovedal, da se morajo cene jeklu povišati, ker so|Tidl^ cvojsgs nasprotnika, ki ss nekateri lastniki jeklarn obratovali svoja podjetja brez js zsklei, ds mors uaičiU naie or-dobička ali pa z izgubo. t^Uacijs. Seveda Gary ni navedel imen teh dobrih podjetnikov, katere bi ameriško ljudstvo prav rado poznalo, ker obra- _ _____ ____________ tuje jo svoje tovarne brez dobička ali pa s izgubo izgolj doma ikodujelo ni organizaciji kaj radi trdijo, čei, kaj bomo mi siromski proti bogstlnom, saj nas oni živijo. NI resi Ml živimo nje ln ne oni naa. Kdo pa jih je na- svoj lokal ln vae skupaj ne ovira nič drugega kakor nezavednost. Trikrat sem bil tam, jih silil v lokal, kar bi jih nič ne stalo, toda to vse ni pomsgslo. Nek streh jih obvlada ob taki priliki, ne vem pred kom, iaj vendar ne stsnuje-jo po kompsnijskih hiiah. To js doksz, ds so nevedni, tudi se jim mends ne zdi lepo, ds bi neksteri delali, drugi ps bi ostsli doma. Ns smejo gledsti na to, če drugi ie niso ns stsvki. Ostsnejo nsj doms in tako silijo druge, ds sto-rs isto, in vsak ssveden delavec jim bo sledil ter ne bo pri tem gle-dal, če delsjo kompsnijski privrženci Ur agitirajo za kompanijo, za kar pa so dobro plačani. Kakor sem sliisl, js tam celo nekaj kompaniji naklonjenih meiča ičanov pričelo hoditi na delo. Zakaj mislits, ds so zs drugegs navduieni, kako da vss preslepi jo. Nsj ls gredo v rove, bodo vi deli, ksko ss premog koplje. Verjemite mi, da se bodo kmalu na veličali kopanja. Rudarji v Davisu naj tudi po mislijo, ksko bo zsnje tedsj, ko mi dosežemo izpolnjene nsie za 4ihtave in bo uvedena saprta delavnica, kar ss bo gotovo zgodi o, ker prej ne odnehemo. Kaj s mislite, da bo tedaj z onimi, k' danes opravljajo stsvkoksiko delo! Kakor se on 4anee protivi naii uniji in jo zaničuje, tako ga bo tedaj unija saniČevals in ga od klonila. | Drugače nimamo pri nas ks; novic. Pomlsd se je polagoma ns- Uniontoarn, Pa. — Položaj na promogovem polju v Pajette o-traju, okolici Uniontoirna, Bepu-bUe, BrownsviUe, Masontovrns, Smithville, Fireghance je povojen. Premogarji tod smo 100-od-stotno orgsnizirsni. ' Prod 1* aprilom smo bili vsi neorganizirani in podjetniki so se temeljito prevaraU, ko so mislili, Aa bomo neorganizirani premogarji garaU kot smo v vsski pretekli stavki Stavka, na katero smo se sedsj podsli, ni samo iz simpatija, temveč tudi sa prizna nje naie unije. Dolžnost vseh premogsrjev, ki ie delate, ja, da takoj odložite o-rodje in se orgsnisirsts. Nikar ns čakajte, da bo priiel kdo vas orgsnizirat dokler ste ns delu. Zspustite rove in pokličite orgs-nizstorje bližnjega distrikts. Od njih boste dobili vsa potrebna ns-vodila, kako se je trebs rsvnsti. V odgovor vsem premogsrjem, ki spraiujejo, is kaklnogs vzroka smo zastavksli, naj bo povsdano, ds zs priznsnje U. K. W. of A., da tudi mi prisilimo nsie podjetnike ns skupno konfsrenco z u-nijskimi voditslji, da tam podpi-iejo novo plačilno lestvico. Premogsrji pri H. C. Prik Co. in drpgih mslih kompanijah med Orsensburgom in Canonsvillom, ki le vedno obratuje, takoj zapustite rove in se organisirajte, kar je vsis dolžnost Ne straite se, sko vsm kdo reče, ds Frik ali pa kak drug kompanist ne bo priznal unije- Premogsrji v Fsjrette METEORIT1; Ako so operatorji rea jezni, zakaj ne prekolnejo dneva, ko so premog vtaknili v zemljo T o o » Kmet poseje pženico, koruzo, oves, itd., potem pa žanje. Lastniki rudnikov niso posejali premoga v zemljo — ali so t Kljub temu operatorji žanjeno-jo premog — pa ns sami. Žanjejo jim ga rudarji In ker rudsr-ji nočejo žeti zastonj, so gospodje lastniki ie tako nesramni, da kličejo Boga in bogce na pomoč, o o o Amerika je sicer zmsgsla v zadnji vojni,4toda delavci no me-' rejo živeti ob goli zmagi Dokazi stavka rudarjev. 0 0« Navsezadnje ima Bryan morda prav. Ce pogledamo mimogrede na kazimirčiče, bi skoro zaklju- v čili, da človek se ni razvil iz o-pic, pač pa ae opice razvijajo iz ljudi. e o s Ruski delegatje ao na velikonočno nedeljo ponudili anglei-kim, italijanskim in francoskim imperialistom lep pirh, ki je pa bil precej napopran. oso selila med nss. Nsrsvs je le ose- okraju amo se odločili dsjztra lenela in ptice so se nsm vrnile jsmo do kones pri nUih zahtevah, deželo ter pričele« s grsjenjem »sto posivljsmo nj neorg.mzirs-gnezdie. Kdsj bo prills ps ns nasUeds se nsmpridružijo. nečlsrie vrsto, ds bomo pričeli Ns podpiiite nobenih ksrt, v & . Precejfojo itevilo nas ksr vM silijo nekatera \ompam PnroAaTklM j«- To je njihova sv i j aRa, zato bo- ja. - rorooevaiee. Idite oprwni. Dopianik is CUridgs pravi, da U podpis as pomeni liišitataijffv Proavata. V tem pa moramo vstrsjati ia so nsvdulevstl Dobijo ee med nsml ljudjs, ki ss is norčujsjo is nsie stavke in vodoma ali nove- ; človekoljubnosti do svojih delavcev in konzumentov. Zanj je zadostovalo, da je rekel "nekateri" podjetniki Ampak zdaj nastane resno vprašanje, kam Je šlo teh DriTil botatin^ ako M Bi, da-sto šestnajst miljonov dolarjevt katere je jeklaraki trust [avdt ^ ima bogaatvo, si je pod-prihranil v enem letu, ker je znižal delavske mezde. To'jetnik utega moral nagrabiti poje zanesljivo, da jih dclavci niso dobili. Kajti sodnik Gary, tom izkoriifr.nja naa, ali pa ao ni povedal v teku leta. da so jeklawkim in železarskim ^XiaPkfSjtaT^prtZ delavcem povišali zopet mezdo. Nak, tega niso storili. ^ bogsatvo. Gary bi o takem činu ne molčal, saj rad razbobna vsako | Vemo, da ima kompanlja na-stvar v svet Konzumentov se U mlljoni tudi niso prijeli, kaj najetih ljudi ^ po«.»o O tem lahko priča vsakdo, ki je v teku leta kupoval železo ali Jekli ne amemo nanje asiratl, pa naj Nekam Je pa le šel ta lep denar. Kam? Ostal Je pri.^U^* Vak tnirtovdh. Ti goapodje so ga spravili in sicer tako( dobro1 ^ .u^i/JSUaj v naii nasoi-spravili, da nimajo od nJega koristi delavci, ki garajo po binl Reči »orsm, ds js stavka deset, dvanajst in tudi po štiri in dvajset ur skupaj, kadar'pH ns. popotas, Jmern« Davlas. menjajo delavnik, pa tudi konzumenti nimajo dobička,'* ^ n kajti plačevali so stare cene sa jeklo in šeleso. Sodnik Gary je pač sodil, da so ljudje pozabili, kaj Je lani govoril v maju. Truatovci sploh radi računijo a ljud- Lokall Thomas, Coeketoa, Don glas, Benbush, Pieree, Kenntova in Henrjr imajo ddbre, savsdaa ia solidarae člane ter je tud ^ _ stavka pri ajih 100 odstotna. ko pozabljivostjo in se ne motijo" pri svojih računih. {f+EtJSJl bi ljudstvo res ne pozabilo na gorje in slo, ki so mu Jo Mords bo kdo trdU, ds ns ' Js sastovkati, ker ae pnati dru Mm la vpliva aaajs i stvo, kar pa je neoanorsno. Rea podjetniki obupa* 'i taielftanl pri ajlh prav energfčaK asstopaja, toda Ia se ljo4> m orgsmsseljo. jim tega alkde ao sli»y% ubraniti, oaj eelo pa krajih, kjer deeedaj al Ktlo unije, se rudarji v polnem Menlu organizirajo Ia prittnp« ~ Ia * liVVA rnVnDNfTl tod» ju 4>ravim, da podpis JA f HJ1 Uv f vsili IVA* ciljen 0d kompani je pomeni mno- -. „ —L „ m . got ikoduje samo premogarjem, Glasov! članov S. N. P. J*|pomaffa p« zvijačnim podjetnikom. Bodite torej previdni in ne podpisujte nobenih ksrt kompsni-Oirard, Kans. — Slučajno ssm I jam, da jim ns padate v kleiče. videla v "O. N." neumnost "Ps- — Psročovalos. tra Zgage", ki prsvi ds je v "E- - . - dinoeti" rsvnotoUko edinosti kot js v "Proletorcu" proletorcev. V *ok*nk, DL - Nimsm navada prvi del njegove trditve bi mu Is oglašati se v listu, vendar ,e tre-verjola, ker vem, da pater ie po- ^ da povem smeriikim irojakom, skrbi, da ni edinosti v "Edinosti", da sem tudi jaz prejel od žnpnika toda smelo lahko trdim, ds Oerjska, doksna v Slovenski Bp je pri "Proletarcu" več prolotor- P« M*nb°ro: 7 cev kot pa pri "O. N." delavcev. P™^ « " Svčjo trditev lahko dokažem in M« doma ^rotos^ Nek dopm- jo celo dokasovsti ni treba, ker »ik J-f tSE^to to dokssajs "O. N.M tom., ki ss * ** f^^.Jjf^ straino zsnims ss cetorico Cito>ends ni trebs toliko o »jrt P^ ki js bajo sslo uboga in jI posvo- ^^^ ** ča cele kolone. Po mojem mnenju v 011 sploh ne spada tako plaarjenje vlle P1^** ™ delaveki list, čs pa rrednik lista Vsmo, da so otroci brez stan-smatra, da je veat skrsjno vsž- lev potrebni doma in eirotiič, tona, pa naj napiie kratko notfoo o da nikdar ne bosso žrtvovali zs cgssričini b, di ali o kronanju pa- tako sirotiičo, kjer bi ee mladina p^ poneumnjevsls ia izkoriščala zs Kdo ps se smoal «i doUvč.vo b^^ looo, kfjl umrje mol ia ji tudi «kufaj« to .i.Jaki jsvod. sspnstl kopico otrok! tedsj mi narodu v oploinem samo ikodo- O. N.M prav nič ne zanima, kdo . . . jih bo preživel, čeprav ao ravno- lV VlSi ^ tako ljudje. In sicer nsjbrie bolj^ koristni kot ps emmrjevl naaled- brals večns m^e m o al« - princi i. priaeesinje. I^Cj^t^T povsročili truat i, bi trusti že zdavnaj služili ljudstvu in ns poaametnikom, ki doatikrat nimajo drugega pojma o Industriji, kot da njim nosi velik profit 9, Da, vaa postrustjsnena industrija bi bila že sdavnej nacionalizirana, da ni ljudstvo tako posabljiva ln zaradi tega bo treba fte čakati, da trusti služijo ljudstvu. In sicer bo treba čakati, dokler si ljudstvo činov rasnih tru-storcav m obdrži bolje v spominu. Kadar ljudstvo zapusti.. . _ - . ^ . poaabljlvost, tedaj bodo trustovd prav malo časa ribarili, JUL^i ^ > V kalnem in s ranimi iaiaoami MmM laama^ I Ententa je v Genovi odkrila Sovjetako Rusijo. Spoznala je, da je ruski revolucij onarni duh močnejši.od dinamita. a a a Radovedni smo, dali kaj moli jo pred sejami v Genovi. (Urednik 4'Glasila K. a K. J.M bi vse-kakor moral stvar preisksti in konitatirati bresvercem v zgled.) V Washingtonu so. Ampak v Washington\i so "razo rože vali" svet in zsto je bila pobožna molitev na mestu. V Genovi ni razo-roženje, ne molitev na dnevne^ redu. e e e Iz Jugoslavije jo spet priils briljantna vest. Slavonci v Bački bodo selili zlsto srajco kralju za njegovo poroko. (VeTt je bila brzojavno sporočena iz Belgrada in objavljena na prvi strani ameri-žkih časopisov.) Ne, novi vek se ie ni rodili Ako se je, je pustil v sebi otoke starega veka. Na Dunaju zbirajo srca mrtvih Uittrtmržafldv. V centralni Afriki zbirajo človeško lobanje. Indijanci so zbirali izrezke kože z lasmi. Civilizacija, no dal oso ? Med veetmi, ki delajo v* čast civilizaciji, kakršna je, jc tudi novica o prepiru med duhovni^ ki ga je zanetil Conan Doylo, znani ipiritist. Doyle stresa duhove iz rokava, govori z mrtvimi in opisuje nebesa. Duhovni se pa prepirajo, da to ni tako, da je tako ia tako ter da ni tako in tako •.. Doyle priseza na evoja "odkritja", da je v nebesih "ravno tako kakor na . zlmlj!'1 z'edino razliko, da osemdesetletni starci ln starke postanejo spet mladi in krepki; drugače pa so v nebesih krive, psi, mačko in druge domače živaliv Doyle trdi dalje, da se v nebesih izpolni vsaka želja. Recimo, da si kričen in spreobr-njen afriiki kanibal poželi člo-veikega meoa — koga bodo ubiH v nAesihl Prosimo, amertiko časopisje prinsis o teh neumnostih po cele kolone bres komentarja. To je povojna izobrazba l " - " . ,_inonije. 1 nrej ......... a« mm Pilo tudu da aa u redao Baraga farba Cahoslovsiks in druge »-^ L^ kar p. jlm »ed smeri stvone država sa nekdsnjo^v.^^ ^^ as bo več uspelo. 1 rojaki stri jo odrekla, ds nočejo priepe- . vsU ovojaaa. deleža, os. nočejo ž,h odet opiti^ lastnine" bivšega so- nll ssrjs n>gori druHal. 8 tem dej- ^^ eameaton^ uspelo ia velikih js ia po s velikimi razni Hli posestva, od ks- Ali ka Ia _ I terih se vHfcti eeaarjl vojvoda tn dmge taks pijavfcs v Avstriji veliksnske vsoto In pol*f P° niti vedeli kje eo vaUka po I ia delu, pa bode imeli prosto rs sslo preveč sa vagajaaje revne mladine. — 1. o • o Pokojni ruaki esr ims le vedno "poslanika" v Ameriki. Slavni A-leksander Dunba bi moral priti uasaj. Zakaj ne bi imel tudi pokojni Frane Jože poalaniksl Xn zakaj ne Hamurabi iz Babilona* o • • Njegovo veličanstvo Morgan ja povabljen v Psriz, da daje avete reparacijaki komisiji. To je prvi korsk do prizasnjs smeriike nadvlade. # ' o o o Slovenski rudar la Dunla, Pa., nam poroča, da ao otavkarjl o-klofutali katoliikega duhovna in njegovega mežnarja v Cairubro-okn, PaM ker eta kodila okoli ajihi in jih nagovarjala, naj gredo na-saj na dele, čei da ni lepo, da ss upi rs jo operstorjsm. , Pstre Kszimlr, hitro poročaj O "velikem prijateljetvu" duhovščine nsprsm delsvcmt e • • Dopis is JolieU: Pri Seki jednoti so vzdignili solventnoet Rabili so "jsekeerear", k^r drugsče |bi bili '•vzdisovslci" dobili rupture." — Martinčki ss U-Italijo s žganjepeko kot po navalil. Dragih aovie ni. zsto ker jik ŠKANDAL POPOLNOMA RAZ6ALJEN? 1 i f mgNA POSTAJA VIDNO BOLJ SAMOTAMA. izpovedi je ____ ibsbo še marsikaj poJesniM, de bo sfera ' ^sshinfton, D. O. (Federated rfs». L. Todd). — V pondeljek j« izvedelo, ko je bil seslišez r. W. Hueband, splošni izseljeni komissr pred senatnim odse-om. ds je vlada Združenih dr-IV dovolila stopiti koaaikemu essrju Semijonovn v deželo, da , bu pomaga vposUviti Roma ,voe v Rusiji. Po Husbandovi izpovedi je bilo ovoljeno Semijonovn priti v de-elo, ko je generalni koneul Ry-er v Vancouverju obvestil držav-department, da ss po njegovi »dbi lahko dovoli priti Semjo ovu v Weehington, od ker je onferirsl z njim. Isseljenižki komisar, ki se je prisadsvsl, ds se dlok ne izvede in teko košek ne ride v deželo, je isjsvil, ds je emijonov pristal ekoraj na vse olike v obtožbi, keterih ge je ob-Ciil vojaški tejni urad, toda zdi e, ds Semijonov gre v Pariš, ds konferirs s velikim knesom likolajem o mogoči ruski "rcvo-nciji" proti moskovski vladi. Po-y je pa hotel Semijonov iarsv ti v Washingtonu že nekatere rgofike ssdevo. Ob času, ko je eenator Borah Hledovsl, kdo je odgovoren, ds kozaški ataman v Ameriki, do rat državnega departmente, je sjnik Hughes resiiril plašče "di lomstične imunitete", da pokri-Boris Bakhmetijeve, katerega skušal senator Borah. prisiliti, s pride prod senatni odsek, da izpove. Hughes js nssnenil je Bakhmetijev še vedno rnsk poslanik, zaradi tega, ker Hug es ni imel vsroka, de apremeni tvojo stališče, čeprav Kerenakij štiri leta nima kaj govoriti v iosiji. Semijonov je prišel aem ne pogovori s Bakhmetijevom, i je poznan, da je sSlO naklonjen Hponcem. Semijonov je pe bil luabi Japoncev v Sibiriji in je il na višku ovoje karijere, ko je »obijal in moril nedolžne otroke žene. Husband je prečltal zapisnik < liianju Vancouverju, ki po kaznje, da ao bili Semijonov, nje ova soproga — —ki je neke, m pega izpovedale kot Somi jo ov, zakaj je poatele njegove dru gtiea — m dve Kenedčena edine riče. Toda podpolkovnik Morrow « izjavil kaaneje pred aenatnim odsekom, kateremu predaeduje nator Borah, da je generalni ajor "Leckie", priglašen kot po-eljnik kanadskih eibirskih čet, »epoinan kot kanedaki ali briteki oficir v Sibiriji Izaeljeniški nad-tomik Zubrick je poročal izeelje-mikemu biroju, de Semijonov ni aevaren človek in de eo ge gostili £*jbolj "prominentni klubi" v sncouverju. Vojaški tajni ured je razpoelal ročilo o Semijonovn, katerega H Husband razpoelal vsem izae ljeniškim uradnikom, v katerem F prikazal Semijonova kot moril-in roparje. Odboru v Vancou f«rju je bilo to poročilo brsojev-Jjeno v marcu po Huebandu, to-rej malo preje, preden ae je ko-izkrcel Odbor je aogleano kIskovsI, da ga ne pusti v deželo. D*1« 15. m s res se je zedeva znova reifvala. Minilo je torej le žeet dm po poročilu generalnega kon "»«• R.vderja državnemu depart »'»»tu. Jn ktj M je ggodu0f Od ®°r je t dvema proti enemu gle-dovolil banditu in njegovi ■pr^mljfvalkl vstopiti v deželo. John Thomsa Ts.vlor, legislativ-£sitopnik Amerižke legije, je »povedal pred sens^nim odsekom, J* legija .odi, da nej tajnik Hug hr* m tajnik Davia ali njuni sa atopniki pojeenijo, zakaj je bil J^nijonovu dovoljen vatop v Zdralene drževe, ker pretckloet s«>vori, da ao vojeki pod Semijo-»ovjbj poveljstvom vprisarjali ne-Pisno l.mUlnost in ngenjeli u mr,r*. p>«il jevanje in terorizem *d hr^znočnim civilnim prebi-JJ«vom. Dalje, de eo njegovi pdj, umorili dve emeriška vo-in pet bivših vojakov, kt eo * nosili ameriško uniformo. Le-'sh teva še veš ie oieer. de ee »tmijonov deportire, ker nej eln- *!v«ra> Ijndeei uke vrsU kot eve- Ile. I'«*«!polkovnik Morraw je edgo tod. ne ispovad mejorjs ®*tow.., kuj predsednike keli-"♦raijske eeiverse, ki ee >e note-aa ~ je, da je Berrowa zapustil Sibirijo še leto dni pred Semijenovimi maaekri. Namignil je, da je Ber-rows gojil povsem druga čustva napram Rusom kot drugi ameriški častniki. Ispovedsl je o tesnih atikih Semijonova s Japonci in predložil je potrdilo, ki mu ga je dal japonaki poljski maršal, general Oi sa topove, etrojnice m puške, katere je Morrow odvzel četam Kalmikova in katere ao ss-noso^jovsjojjhuvali Japonci General Gravee je pripoznsl japonsko zahtevo, kar so Japonci oborožili ta oddelek Semijonovih siL ' Semijonov je pričal v Vancouverju, da je plžčal vse, kar je vzel kmetom v Sibiriji. Morrovr je pa pričal, da je bil plen naložen na 4,000 saneh in ne njih je bila obleka, odvseta mrtvim, in šivalni stroji, ki so bili vseti kmetom, ko je bil ubit Semijonov lajt-nant Levickij na nekem takem pohodu. Plačevalo se je v krvi. Zasliševanja ss bodo nsdsljeve-ls, dokler ne bo odkrito politično zaledje Semijonovega prihoda v Združene drževe. KOZAK II60SD KISI. NASLOV KOIASKSOA MAMA SI JI SAM KBR SO OA PODPIRAM JAPONCI KOT VODITBUA. BU je orodje Japonoev, de v Sibiriji. IZ DELAVSKEGA SVETA. (Federated Prosa.) Železničarji še ne marajo indu atrijalne unije. Delegatje na kon venciji želesničarskih organizacij, ki ae vrši te dni v Chicagu, ao v torek porazili reaolucijo ae združenje vseh unij železnižkih delavcev v eno samo industrijalno unijo. Nasprotniki resolucije so preslepili delegate r 'rditvsmi, da v industrijalr uniji nimajo člani nobene svobode, dočim je sedanji sistem orgenizscij *:* najbolj demokratičen". Otto Hue, voditelj ruderjev Nemčiji, je 19. t. m. umrl v Esenu za pljučnico. Okrog 400 pivovarniških delav-oev, vposlcnih pri Schlitsu in Peb-stu v Milwaukeeju, je zastevkalo, ko so bili obveščeni, da jim bo mezda znižana za 15 odatotkov. MITRlONI SISTBM. Wsshington, D. O. — Tukaj ae Now Tork, m. T« — General Oregor Semijonov je sdaj občutil, kako aodi ljudatvo o človeku, pod kaUre|p oblastjo ao morili otroke ia žene, ki eo niso moglo brsniti. Ječa, v katero so odgnali kossškege mesarja, ee nahaja aren New Torka, na East Sidu. Kroginkrog prebivajo družice, ki prihajajo ia krajev, katere je koseški ataman opostošil in kstere imajo eorodnike v Sibiriji, o katerih še nieo dobili bessds, ako ao šivi ali mrtvi, od kar je ta kose tka šiba šla skobi pokrajino in je morila, bičale in poŠigela. Ko je kosak prišel do sapore, so mu napravili tak sprejem, kakršnega ni še imel noben areetant. Komaj so se šelesne vrata saprls se njim in si js kossk navihal svoje brke, se je nabralo aa stotine Rusov okoli ječe. Neki Rus je pogledal skosi omreženo okno in rekel t "Ds, to je Semijonov. Ustreljen bi norel biti ne ulici kot otekel pef." Nekoliko kesnejc je prišel ssl s obedom, ki se je te ksdil. Prinesel je obed se Semijonovs is bližnje restavracije. Tudi njemu so žvižgali, toda dotaknil ss ga ni nihče. Pravi sprsjem js doživel že le drugo jutro, ko Je prišel ne dvo-rišče. Is oksn, ki so višjs kot jot niška ograja, eo ge sssmshovali Obtožnico, isrešeno v Waehing tonu, da eo Semijonova podpirali Japonci, da tam povsroča nemire je potrdil tudi kapitan Roger W Straus, finančni tejnik organUa-eije sibirskih veteranov. Semijonov si je sam nadsl ns alov stemene, ksr Je bil isvoljen poveljnikom in voditeljem s po močjo Japoncev. Krvofcmje no Irskem. > Dublin, 20. apr. — Danes sgo Shod eo je vitu iu privMnsm godbe js igrale, ko go se konjeniki sekediU med mdttftd. Jonm js bil odvedsn na poliolj4ko postajo v Colver in mirov«? vodnik ga je obeodil na |10 globo saradi "ne-spodobnega obnašanja" — ker je noail ameriško sestavo 1 Rudarji eo podpisali dvajset seprisošenlh isjav, ki pričajo, ds niso imeli kosaki najmanjšega povode ae brutalni napod. V sosednjem mestecu Revloon divjajo strelci — katere je najel šerif v Johnstovrnu — bres osde. Strelci ns konjih dirjajo skoei naselbine in pode ženske bi otroke s eeste. Obnašajo se kot pravi divjaki Neki rudar je bil napaden, ko je sedel na mostovžu prod svojo hišo. Rudarji v Revloon so stoodstotno sastavkell in odtod tolike jeaa. Noben javni noter v tam kraju noče podpisati seprlsešsnik isjav, ki obtošnjsjo policiste brutalnih dejanj. Notarji ee isgo ver jejo, de se boje se službs, eko bi storili kaj proti kompaniji. Rudarji so ss morali obrniti ne župana v Nanty-Gloju, mladega radarja, ki je pred kratkim porasil kompa-nijskegs kandidate in keteri po-msga organizirati stavkarje. Skvessb Narodu Pt^ptrst JtiitU t?. V OršaH olavmi IT an i sest-se so. lawndalr AVt, cmicaoo, IsvrŠevsdni odbor t upravni odskki asšfsv vsertssi r. p< ss. JenesSo t Matlhaw a^h +mmm porotni ooseki je organizirala podružnica Ameri- daj sjutraj je bUo steshovtto škega metričnega društva, da pod- ij«j« ▼ mesU. Streli so pira prsdlogo senstorja Ladda se pokali v bližini gradu rdiU «a noa, ji , Ces per dni se še v obračajo hrbet. I lekko pripeti da vladi - kaj JI p< „ pOtsss p sam gaje krivice, ki Jih kopiči v njih doeh sobi v pridf Ali mlali-je goopodje okrog dr. £orJeve In dr. Tovšorjo, de ae bede s so« no osvojitvijo LtfobUooe - ss U jim je šlo pri novem sekonu — šs obranili nedeljnsgs gnitje svo-jsgs ulessf In končno i Ali Js se-njs ras Uko gotovo, da dobs večino v novem občinsksm svstul Mords ss vsm uUgns pripetiti, da bosU s lastnim orožjem pobiti do pet ali šest ravnik msndsl-osv, ki bodo v mostni poevetovsl-niei predstavljali asdnji odjek vsšs slsvsl Ljubljansko prsbi-valstvo ni vso tako neumno, de bi Igralo nlogo "štimfihsrjsv" ss psr perversnlk bankokratov. Vrgli sto mu ksrto ns miso — mor-ds vsm bo to šsl I Tajno snovanjs hrvaških smi-grantov na t>nnnjm. Hrvaški emi granti snujejo ns Dunaju hrvs-ško vlsdo, ki jo bodo proglssili kot edino pravo sostopnioo hr-vsšksgs nsrods. Imenovsli bodo pri vladah vash večjih drŽav svojs dlplomatsks ssstopniks. Tsko poročsjo dunajski listi O Um pojavu bomo spregovorili kskor hitro bomo prsjcll sanssljiva poročila. Vsekakor pa nam šs U vs-sti dovolj jssno osnsčujejo sapls-Unl polltišnl položaj nUe drža-ve, ki ga Je lssvsls dosedenje bel-grsjsks vlada. V naši državi js vsilim pošteno gnHego. *ik belgrajsld Škandal. Bel-grajski lbt "Videlo" objovlja členek s naslovom "Pred jugo-slovensko Penemo"., v koterem opossrjs ne ruske in smerlksn-sks kspiuliste, ki snujejo delniško drnšbo ss ekaplotseijo rudnikov in sgrsdbo mostov, ledij, že-lesnis itd. Snovstelji U delniške dražbe so pridobili ss svoj nsšrt šs vsš vlsdnlh poslanesv In vUjih uradnikov, ksUrim so oblJubUi nsgrsde do 44 milijonov dinsr-jev. V Belgredti vlods ssredl U-ge novegs škendsls veliko sss-bur Jen je. Sreško Aner, Dne 20, me res Js v Ptuju umrl oodrug Srečko Auer, brivaki mojeter in občinski odbornik, v 29 letu storoeti. Za deU gs Je srčna kap. Pokojni so drug Jo bil oplošno priljubljen, seU Je nenedns vest o njsgevi smrti vsbediU med snsnei In so-dragi globoko šslovsnjs. IORB, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE. Okieago, Si — Kam pojdosM prihodnjo nedelje popoldne! No vsek eašin gremo pogledat "Ro kevnješe" v dvorano C. S. P. S — Te Jo vprašanje le odgovor, ki so eliši U teden med šikeškimi rajeki De, prihodnjo nedeljo bodo "Rekovnješil" To Ji igre, Iti se no vidi vsek dan ia tudi ne vsake leU — saj v Cblcaga ae. Igra Jo oeveda še snena. Marsikdo Je Je še videl as odrih v .uri domovini in Ameriki, sli kdor Je videl "Rokovnješe" enkrat, jih koše videti drugič Kdor po še nI videl " SokoveJešev", Ime adej redke priliko, nevžiti ee šoljivib ie prs-trasljivlh prisorov cele poeorsms slik ie gerenjskaga življenj. potjo in godbe in drngik voeti, ki Jih nudi ta velika na igra. Pravimo: redko priliko — knj> ti "Rokovnjaši" m no vprisnrjo. Jo pogootoms na slovonskik odrik v Ameriki. S to Igro so irasul veliki stroški in drugo Ušnvs. Noši odri so navadno primijbnl in manjka jim potrebnih k^lis ss vo> liks sosns (ssmsnj ne ' trg«, Orni graben Hd.) sshUvsjo "Rokovnjaši" Dobili ln isvsšbati 10 do 40 Igralsev Ig pevoev se to igra tndi ni melso-kost Režiserski odbor Slov. dvtSk društvs v Chiosgu so jo potrudil* ds ns bo msnjksto nišsssr, kar m» htovajo "Rokovnjaši". OUvno vloge so v rekah naših najboljših igralskih moči, ki so občinstvu še dobro snsns. Ns primsr Blaž Ms« sol, brss ksUrsgs si nI mogošo misliti "Rokovnjsčev", bo prave gn* rsnjska korenina. 'Mlado vojsk s \ ki nssUpljo v 1. dsjanjn, pojijo deklsts. Rokovnjsšlse None poje v sceni Crnegs grabne krasno po* ssm "Ovstoših dsklls pno bole" s sprsmljsvsnjsm hsvsjsksgs hs> žtrnmsnU ns odru^-~ Nišeser no prvem dojenju (semenj v , ku) bo ondlla pestro sliko nih noš is Udsnjsgs šese. Drn-Štvs js ssrošilo posSbne kulise ag V Črnem g grobno i društvo st nI ustrašilo nobenih stroškov — dsslravno so veliki — samo do vprisori "Rokovnješe" kftkor jo trsbs io pokaše občinstvo v NO nekaj lepegs in dobragn* iS vee to pa društvo no prišaknje bonegs povrašUa kakor obOni po* eet, ki naj pokaže, dn šikaške ob* činatvo sns ceniti dobra igro. Med dejsoji - katerih Js pets tremi spremembsml — in po Igli pri plmo igra sneni Aksšišsv er-keeUr isbrone komade. Oladslel bodo imsli aa raspolago dober prigrissk ia pijsšo. Pe igri jo plos s prosto sebsvo, Dvorsns Js odorU ob pol dv^ popoldne, segrinjelo ae po dvigne Učno oh dveh. Kdor pride posno-Je, ho zemudil najlepše prisoro pr-vegs dejanje. Vstopnlns Je s oslrom na vsUbo in drago predsUvo sele niske — aemo 60 centov se osebo. Rsssr viraaik aadešev nimamo i voekde oi Ubere oedoš. kjer koše. Kdor K J pride, boljši oedoš bo tmel ekrblU oi veUpeieo še prod 00» deljo. Dohiu jo pri šleeib dresse* tišnega društvo ell v aledoših slo* venakih lokalih. gooUine Martino Nemeniče, ogel 22. ooote lo Liaeole Ht.j gostilna Joheo KoMft-ks, Rasi ne Avs.» goetdno Anteon Vičlčo, Bine laland Ave.j reeUv-roelje Oee. Voišenlke, Soeine Ave. Te Je aeše sedejo pradoUvo t letošnji sezoni. Pričakujemo Uro J, do esf rejekl v CbUege In ekeli-ei pooetijo v obilnem šuvtle io segouvljeaso jih, de bode sodo-voljni. "Rokovaješov" no bo vsš Uko kssele v Oileegn. Ne nas-dHe torej U prilike! PridKe volt j, in m i? PROSVETA ZAKLADOV feiavtt doživljaji malega JMki ^ »\ m rabam ln u morja. 'Angleiko a pisal B. L. Steveaooa. Poaloranfl J. M. XIII. POGLAVJE. JUj sam doživel pri vstopa na suho zemljo. ' Ko som prišel naslednjega dne sa krov, js bil razgled ns otok popolnoma spremenjen. Akorsv-je veter čisto prenehal, smo ponoči vseeno nsredili precej pots ia sam ležali sedej bres vetra ka *ka pol milje proti jugovzhodnemu koncu nizkega vzhodnega o-brežja. Hivi gozdovi so pokrivali vtUk dfl njegove površine. To e-uakomerno barvo so menjile proge, rumenih petčenin v* nižjih delih in visoka drevesa, neke vrfte smreke, ki so se vzdigovale nsd druga drevesa^ v obče ps je bila bervs vsega enakomerna in ža-loatna. Griči in gore, od spodaj celini, so bili v vrhovih golš sks-le. Bile so čudne oblike in Dalj-nogled, ki je bil zs kakih tri do Štiristo čevljev višji od ostslih gor, js bil tudi najbolj čudne o-bliket skoro na vseh straneh ss jt4 tzdigovsl silno strmo, pri vrha pa b ..." je sačel 8topen Trofimovič selo pamrtho. to se pravi, močno pod '*vlijim tonom". "Ce ebev homuie," mu j« Karmsstnov kričavo in domače prr«trigrl U-«e4ite nas čimpreje k sebi, ds sede in vse razpove.** «*Ce pomtalim, da si s to staro Uhnleo ie blU a ji nisem bil nikoli!" mi je tožil strpan Tn.flma-Vič. vae ie tisti večer. "IliU sva skoraj is mlade aiča in i« takrat asm ga sačel snvrattti ... kakor tudi an men*, as rasume .. ,M Jttlijs Vsvrsvs Petrovns je biU poeebno nspete volje, čeprsv se je silila kazati ravnoduije; ujsl sem par njenih sovražnih pogledov na Kannasinpvs in snlitih na Stepana Trofimoviča — srditih le naprej srditih is ljubosumnosti in ljubezni: So bi se bil Stepen Trofimovič tistikrfct po nevernosti dal poseksti Karmazinovu vpričo vseh, bi blU menda na mestu planila in ga pretepla. Pozabil sem povedati, da je bila tudi Liss Um; nihče je ni videl dotlej bolj rsdostne, brezskrbno vesele in srečne. Razume se, da je priiel i njo Mavrikij NikoUjeviČ. Med trumo mladih dam in napol raz-posajenih mladih ljudi, ki so tvorili običajno spremstvo Julljs Mihajlovne in med katerimi je veljela U razposajenost za veselost in cinizem po groiu za duhoviUst, sem opazil par novih oseb: zelo priliznjenega potujočega Poljaka, nemikega-doktorja, zdravega starca, ki ae je vsak trenoUk glasno in hlastno smejal svojim lastnim dovtipom, ln končno ie Čisto mladega kneiiča ls Petrograds, avtomatsko figurico s senčico diplomaUke poze ln lilsimi viaokim ovratnikom. Juliji Mihajlovnl se je videlo, da vieoko ceni tega gosU in je kar v strshu sa svoj salon. *Cher monsieur Karmaelnoff," je Izpregovo-ril Stepen Trofimovič, slikovito sedeč na dlvani in gostoleč namah ne sUbie od Ksrmazinova, "cher monsieur Karmaslnoff, življenje človeka naie prejšnje dobe ln znanih vam prepričanj se mora tudi po dvajsetih letih dozdevati enolično .." Nemec se je glasno in pretrgano zaamejal, ss-rssgetsl, bi rekel Človek, očivldno meneč, da je povedsl Stepen Trofimovič nekaj straino 8p»ei-nege. Moj msnec gs js pogledsl s podčrtano oauplostjo, ne da bi se onega kaj prijelo. Tudi knez ga je pogledal, obrnil ae k Nemcu s vsem svojim ovratnikom Ur naeUvil ičipalnik, dasi bres nsjmanjie radovednosti. "Se mora dozdevati enolično," je aalaU ponovil Stepen Trofimovič, razteza je besede kar mogoče široko in neprisiljeno. "Takino je bilo moje ftivljenje v vsej tej četrtini sUletja, et eomme on trouve psrtout plus de moinea que de raisoa, in se jes sam popolnoma strinjam a tem, ae js pač obrnilo tako, (U v vsej tej četrtini stoletja .. "Cest eharmaut, lea moiaes." je icpnUa Julija Mihajlovne. obrnivfc ss Varvari Petsuvni ki ja sedeU zravea nje. Vervartf Petrama je odgovorila s ponosnim pogledom. Tods Karraaamov ni prenesel nape h a franeoake frsse Ur ja naglo ia krčeviU paaagel Stepanu Trofimoviču v besedo: "Kar se mene tiče, aam v tem o žiru poorirjen ia sedim ie sdaj sedmo leU v Karlsruhe. In ko je mestni svet preteklega leta sklenil poloiiti nov,, vodovodno eev, sem ssčutU V svojem sreu, da mi j« to ksrlsruhiko vodovodno vprsianjs dražje in milejie od vseh vprašanj moje m1W domovtae... V vsej dobi Ukosvanih tukajinjih reform " "Primora« sem ssčuatvoviai fe vami, četudi a težkim areem." je vadihaU »tepsn Trofimovič. pomembno aklanjaje gUva. Julija Mlhajlovna je triuasfiraU: razgovor Js prihajal globok la dobival smer. "Cev sa odvajaa> nesnage f Js glasna po-vpraial doktor. FRANK SIMOK mmi COMPANT, ' 5 P. O. Bes 37, * Pittsbvrgk, Pa. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a . "r/_ -_'' Za kuhanje piva doma imamo v zalogi slsd. hmelj, slsdkor in vse druge potrebščine. Poskusite in ičsjte, ds je doms pri nss, se prepri------ „ kuhsai vedno ls nsjboljši nejii. Dobiti je tudi zbi steklenic in rstnih loncev, itd. in nsjee-Ito sodov, Mi vem dostavimo naročilo po po iti, točno v vse krsjs. Groeerijsm, sladčičsrjem in v pro dsjalne železnine damo primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po tnformscijs nst FRANK OGLAR, S401 Suparior Avanua, Cleveland, O. ANCHOR DONALDSON IZ CHICACE V ZAGREB IN LJUBLJANO Poirbna voinja ampremljana po JOHN KAMPOTIČU od Cuaare Liao Chiuce oni«, ls Ntw Vorfca dn. IS. auja a CtuuH črt. par*Ikon "MAURETANIA" (7»» i.vljcv dola—4 vijaki) N.JkitraJU parnik Mi IVitU. la Cklcaaa dno IS. amja pa Waha^ LaafcMMSNM MHSMSfc Nob*alh .llnaati—Nli pa prilik. Potniki naj kopijo listka pri Cnnard Uaa sastopnikik kjerkoli. POOBLASTILA dala MATIJA inVDSB is 12 LIT, ss rojske po osU Amerikj On is mora vedeti, kako se pooblastila izdelujejo. Piii ma in razloži evojs zadevo, pa ti bo na redil vse pravilno, da ti as bo mogoče griinl prodan g nepravll alm pooblastilom. Njegov naslo\ je 6227 Bvtlsr Bt, PitUburg, Ps (AdvsrtJ BAKRENE KOTLE Vaa pMtr.Sna oprava. Irlnailm. Malt EstracU. Hmaij. rasna ».n«. aa iadalave rasnik aa opa^nik pijadi Rom. Briajavaa Kim.iJ. taaaja la Sraea. Pilita pa ..nik VICTORIA SVPPLY CO 654 Mortpn Bldg., Naw York Najboljša prilika sa od-kod v DOMOVINO a velikim parnikom PRESIDENT W1L3PN DNE 20. $