Leto XXXVII št. 48 Murska Sobota 5. decembra 1985 CENA 60 DIN NASLOV Odločili se bomo ZA — šole in ceste Občani in delovni ljudje občine Murska Sobota se že tretjič zapovrstjo pripravljamo na naš skupni referendum, skupne cilje in hotenja, s katerimi si želimo — in tudi moramo — uresničiti del naših srednjeročnih in dolgoročnih načrtov. Gre za ustvarjalni »za«, s katerim bo vsak naš občan, delavec, kmet, izobraženec, obrtnik, z najbolj neposrednim odločanjem in tudi s soprispevkom oblikoval in gradil tiste dobrine, ki so v današnjem času nujne in od katerih je odvisen nadaljnji vsestranski razvoj pokrajine ob Muri. Prepričan sem, da bo izglasovani »za« ponovno, že tretjič po vrsti potrdil, da se pomurski občan zaveda, da smo vse najpomembnejše dosežke uresničili le z veliko skupne volje in napori. Tako Danes v VESTNIKU: začetek novega podlistka — Feri Lainšček: Variete Lindan, sodobna kmečka povest Foto L. Klar DELAVCI MURE PONOSNI NA NAGRADO AVNOJA »TUDI NOVIM NALOGAM BOMO KOS!« Ida Potočnik: »Naši uspehi so rezultat pridnih rok, strokovnega vodenja in spodbudnega sistema nagrajevanja. Med 18 nagrajenci Avnoja, najvišjih priznanj za ustvarjalnost in delo splošnega pomena za SFRJ za leto 1985, je tudi 5.800 delavk in delavcev Tovarne oblačil in perila Mura iz Murske Sobote. Priznanje delovnemu kolektivu, enemu največjih jugoslovanskih tekstilnih proizvajalcev in največjemu izvozniku na konvertibilne trge v tej dejavnosti, je prišlo v prave roke, kajti v tej delovni organizaciji tudi pomembno sodelujejo v celotnem družbenem razvoju pokrajine ob Muri. »Rezultati, na katerih sloni ugled Mure, so plod tisočih delavk in delavcev, strokovnjakov in pravilnih poslovnih odločitev v zadnjih treh desetletjih. Naša visoka delovna storilnost je posledica pridnih rok, strokovnega vodenja organizatorjev proizvodnje, kot tudi sistemov nagrajevanja, ki spodbujajo in nagrajujejo kakovostno delo in rezultate«, meni predsednica centralnega delavskega sveta Mure Ida Potočnik. Izvoz je Murina trajna usmeritev. V letu, ko slavijo 60-le-tnico, bodo predelali 13 milijonov kvadratnih metrov osnovne tkanine in s tem ustvarili 18,8 milijarde celotnega prihodka. Z izvozom na konvertibilna tržišča bodo iztržili 7 milijard dinarjev ali 37,7 odstotka celotnega prihodka. Skupni letošnji izvoz bo dosegel vrednost 22,5 milijona ameriških dolarjev in bo za 8 odstotkov višji od lanskega. Letošnji dohodek bo 8,85 milijarde dinarjev, povprečni čisti osebni dohodek na delavca pa 49 tisoč dinarjev. »Nagrada Avnoja je priznanje za generacije, ki so ustvarjale današnjo Muro. Vsi zaposleni, samoupravni organi in vodstvo smo ob največjem družbenem priznanju Jugoslavije ponosni, nagrada pa je za vse nas spodbuda za nove delovne naloge. Prepričana sem, da jim bomo kos«, je sklenila Ida Potočnik. VP 30 USPEŠNIH LET TOVARNE MLEČNEGA PRAHU Uspehi jih niso uspavali Ob 30-Ietnici tovarne in 40-letnici organiziranega odkupa mleka so v soboški Tovarni mlečnega prahu sredi prejšnjega tedna pripravili slovesnost, ki so jo povezali s praznovanjem dneva republike. Tovarna, katere začetki segajo že v leto 1946, ko je takratno republiško podjetje Mlekopromet iz Ljubljane začelo v Murski Soboti načrtovati gradnjo mlekarne in sirarne, je dosegla velikanski razvoj, ta 150-članski delovni kolektiv pa se danes uvršča med najuspešnejše v Pomurju. V Tovarni mlečnega prahu so v devetih letošnjih mesecih ustvarili za 2 milijardi 124 milijonov celotnega prihodka, dohodek pa je znašal kar 366 milijonov dinarjev. Zmogljivosti mlekarne, ki je v začetku lahko predelala 20 tisoč litrov mleka dnevno, so se nenehno povečevale in v letu 1955 je tovarna že lahko predelala v mlečni prah 25 tisoč litrov mleka. Ker pa te zmogljivosti niso bile v celoti izkoriščene, so uvajali še nekatere nove izdelke, kot so jajca v prahu, kavni ek-strat, zgoščen vinski mošt, palačinke v prahu ter kondenzirano in evaporirano mleko. Danes v Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti predelajo dnevno že 100 tisoč litrov mleka, računajo pa, da ga bodo letos predelali 36 milijonov litrov. Sočasno z razvojem tovarne pa so skrbeli tudi za organiziran odkup mleka. Tako je tovarna v soboški in lendavski občini uredila 174 odkupnih postaj s hladilnimi napravami, kjer odkupujejo mleko zjutraj in zvečer, v tridesetih letih pa seje tako odkup mleka povečal večkot 20-krat. Danes oddaja mleko tej tovarni več kot 8.600 kmetij iz soboške in lendavske občine, dobra tretjina teh odda letno več kot 10.000 litrov, v zadnjem času pa se povečuje tudi število kmetij, ki oddajo letno več kot 20.000 litrov mleka. Doseženi uspehi pa tega delovnega kolektiva niso uspavali in smelo načrtujejo nadaljnji razvoj. Ob novih delovnih zmagah, ki sojih dosegli v zadnjih letih, jim sušilnica že predstavlja ozko grlo v proizvodnji, zato so se odločili za gradnjo nove linije, po kateri hodo poleg mleka vprahu izdelovali tudi otroško hrano. Z gradnjo bodo začeli prihodnje leto, naložba pa bo stala 1,5 milijarde dinarjev. l Kovač bomo nadalje bogatili ljudski rek. »da je vsak svoje sreče kovač« v smeri, da je to ljudsko spoznanje sicer naprej živo, toda ob novih kakovostih. Posebej učinkovito je le, če posameznik združuje svoje delo, interese in cilje s sočlovekom v krajevni skupnosti, delovni organizaciji in občini. Rezultati dveh občinskih samoprispevkov, ki so bili usmerjeni v družbeni standard, zdravstvo in šolstvo, so vidni in z zgledom prepričujejo. Še več. Ni Pomurca, ki ne bi bil ponosen, da je s svojo odločitvijo in prispevkom gradil kirurški blok, zdravstveno postajo, svojo ali sosednjo šolo, vrtec ali drug objekt z dolgega spiska zgrajenih objektov in tako izkazoval moč samoupravljanja in solidarnosti. To nam priznavajo tudi v širšem slovenskem prostoru, kar pa nujno terja še kaj več od zgolj priznanja. Vse, kar smo gradili s skupnimi močmi, je plod pridnosti, odrekanj in visoke socialistične zavesti naših delovnih ljudi. Taki rezultati so možni le, ko se trdno ve, kaj se hoče, kaj zmore, ko je složnost in trdna odločnost za spreminjanje razmer. Vzporedno z gradnjo objektov iz dveh občinskih samoprispevkov so tekle številne akcije za uresničitev krajevnih samoprispevkov. Ti so bili številnejši, bogatejši po vsebini in neposredni angažiranosti občanov. Dobili smo nove vodovode, vaške in kulturne domove, otroške vrtce, ceste, telefonska omrežja, transformatorje itd., s čimer smo spreminjali podob naših krajev. Zgledi, rezultati in težnje po spreminjanju in izboljševanju razmer so osnovni vzvodi za načrtovanje nadaljnjega razvoja. Izhajajoč iz gornjega, kot tudi odločitev občanov in delovnih ljudi, da s posebnimi namenskimi prispevki in ob pomoči širše družbene skupnosti v celoti dogradimo za vse nas najpomembnejši objekt, kirurški blok, so se vse družbenopolitične organizacije odločile, da dajo pobudo za tretji občinski samoprispevek, s katerim bi gradili šole in ceste. Zbori občanov in delovnih ljudi ter delegatske skupščine so usmeritev potrdili. To pomeni, da tudi mlajše generacije želijo nadaljevati odločitve očetov in starejših bratov. Zavedajo se, in zavedamo se vsi, nujnosti zmanjšanja velike prometne izoliranosti in dejstva, da je le znanje, povezano z moralno-etičnimi vrednotami tisto gibalo, ki nas lahko popelje v napredek. Program modernizacije cest je obširen, toda še vedno preskromen, če upoštevamo, da imamo v občini nad 75 odstotkov makadamskih cest. Program ne zajema vseh krajevnih skupnosti. Toda s programom občinske cestne skupnosti in predvideno modernizacijo regionalnih cest smo ga le uspeli uskladiti toliko, da v vsej občini pokrivamo najpomembnejše cestne povezave. Tudi program gradnje šol je obsežen, predvsem po številu šolskih objektov. Prednostno postavljamo v ospredje preostanek iz tekočega referendumskega programa. Največji poudarek dajemo gradnji telovadnic. Usmeritev je nujna, saj smo bili pred leti prisiljeni graditi le učilnice. Programska usmeritev občinskega samoprispevka se vklaplja v usmeritev srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja razvoja občine in jo tudi dopolnjuje. S tem programom se vključujemo v programe razvoja ozdov, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Zavedamo se, da v današnjih razmerah varčevanja in drugih zaostrenih gospodarskih razmerah nikomur ni lahko dajati del težko ustvarjenega dohodka, toda hkrati se tudi zavedamo, da je to edina pot za zgraditev objektov v načrtovanem času. Tako si izboljšujemo materialno osnovo, ki bo osnova za nadaljnjo hitrejšo gospodarsko rast. Kadar koli načrtujemo ali se odločamo o pomembnih stvareh, ki jih želimo uresničiti sedaj ali v prihodnosti, in tako je s programom samoprispevka, ne moramo mimo tistega, kar nas povezuje, še manj pa zanemariti potreb mladine. Če je mladina naše največje bogastvo in če je v otrocih in za njih smisel našega življenja, smo jim dolžni omogočiti, da se bodo vzgajali in izobraževali v sodobni šoli. Odločitev bo poplačana, če ne že prej, pa takrat, ko bo sama odločala o sebi in drugih in se bo lahko zgledovala po vzornikih — svojih starših. Odločitev je v naših rokah. 15. december bo tako ponovna preskušnja naše solidarnosti, hotenj in ciljev. Potrdimo, da glasujemo zase, za nas, za našo mladino. Stefan čahuk. predsednik OK SZDL M. Sobota 15.decembra referendum v soboški občini Obkrožali bomo ZA ali PROTI OSTAJA: »Tu smo, vaši smo!« Ko smo 10. marca 1983 v najem časniku razčlenjevali pomurske izkušnje s samoprispevki. se nam je med drugim zapisalo: »V obdobju od 1946 do 1965je bil samoprispevek urejen z zveznimi in republiškimi predpisi, od leta 1973 pa v celoti z republiškim zakonom. Sprva so šla zbrana sredstva skoraj izključno za asfaltiranje cest, gradnjo vodovodov, ureditev električnega omrežja ali kanalizacije v določenem kraju oziroma krajevni skupnosti, kasneje pa so se jim pridružili še občinski in slednjič kar regijski samoprispevki. Tako je zraslo na stotine šol, zdravstvenih in varstvenih domov. Odzvali so se tako rekoč vsi: delavci, kmetje, obrtniki in upokojenci. Nihče ni hotel biti ob strani. Samoprispevki so s tem z leti prerasli iz dodatnih načinov zbiranja dodatnih sredstev v stalno obliko namenskega zbiranja denarja, kajpada po svobodni odločitvi občanov.« Po razpoložljivih podatkih smo do konca leta 1983 v Sloveniji izglasovali 1767 samoprispevkov, od tega je bilo krajev nih 1035, v delu krajevne skupnosti je bilo izglasovanih 544, 53 samoprispevkov je zajelo več krajevnih skupnosti, 135 pa je bilo občinskih. In za kakšne objekte? Za šole 261, za vzgojno-varstvene zavode in domove za učence in študente 175, za zdravstvene, telesnokultume objekte in družbene centre 314, za ceste in mostove 1134, za električno omrežje in transformatorje 188, za vodovod in kanalizacijo 378 in za komunalno ureditev naselij 748. Med slovenskimi občinami krepko prednjači soboška, kjer so do konca leta 1983 izglasovali 223 samoprispevkov: 121 za del krajevne skupnosti, 99 krajevnih, 2 občinska in enega za več krajevnih skupnosti. V programih samoprispevkov je bilo 18 šol, 23 vrtcev in domov, 43 zdravstvenih in športnih objektov ter družbenih centrov, 157 cest in mostov, v 182 primerih so denar namenili za urejanje naselij, ostali programi so bili prav tako namenjeni komunalni infrastrukturi. Kljub določenim pomislekom in ugovorom, češ da gre za nekakšno nepriljubljeno davščino ali — kot tu in tam kdo ponerga — »prostovoljni morati«, se je samoprispevek v zadnjem desetletju trdno zasidral v okvir siceršnje solidarnostne naravna V predlogu sklepa o razpisu referenduma v soboški občini je tudi dograditev osnovne šole na Cankovi; ne naključno, kajti prostorska stiska v kuhinji, jedilnici in knjižnici je več kot očitna. Dnevno pripravijo v kuhinji 370 malic in čez sto kosil ter 20 zajtrkov. Ker je jedilnica premajhna, morajo pripravljeno hrano nositi na pladnjih v razrede, kar tudi iz higienskih razlogov ni najprimerneje. Tesno je tudi v bogato založeni knjižnici, saj lahko izbira med 8000 knjigami hkrati le šest učencev, kar je premalo, in tako odprt tip izposoje ni možen. Z dograditvijo novih pro Za dograditev šole na Cankovi nosti, ki jo smemo, pravzaprav moramo, vezati na vprašanje kakovosti življenja in skladnejšega regionalnega razvoja. Zakaj na vprašanje kakovosti življenja? Raziskava strokovnjakov na inštitutu za sociologijo pri univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani je z anketiranjem skoraj 2500 Slovencev na blizu 200 straneh — naslovili so jo Kvaliteta življenja v Sloveniji — razkrila, da pomeni kakovost življenja tako zadovoljevanje gmotnih kot socialnih in osebnih potreb ljudi. Torej je treba standard ljudi pojmovati v širšem smislu, tudi kar zadeva razmere za delo in življenje v delovnem in bivalnem okolju. In ali ni urejeno električno, telefonsko, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje eden temeljnih pogojev za spodobno, kakovostno življenje? Pa otroški vrtec, zdravstveni dom, športna dvorana? Zakaj vezati samoprispevek na vprašanje skladnejšega regionalnega razvoja? Menda nam gre vsem za to, da ne bi še naprej zaostajali za razvito Slovenijo, kar zadeva gospodarsko in- jrastrukturo in družbene dejavnosti. Če se že krešejo mnenja o tem, ali je Pomurje razvito, manj razvito ali nerazvito, pa ne more biti sporno, da je regija še vedno v dobršni meri — ob geografsko pogojeni odmaknjenosti— odrezana od matične republike, zlasti pri prometu blaga, ljudi in storitev ter pri informacijsko-ko-munikacijskih tokovih. Hkrati bi v pokrajini ob Muri morali biti pozornejši na skladnejši (policentričen) razvoj znotraj same regije, posameznih občin in krajevnih skupnosti. Kakorkoli zveni nenavadno je žal res, da so ljudje v posameznih vaseh in zaselkih v Prlekiji, Slovenskih goricah in na Goričkem prometno tako zelo izolirani, da se nehote ponujajo primerjave s časi Franca Jožefa in Marije Terezije. (!?) Ko bomo torej te dni v soboški občini obkrožali ZA ali PROTI samoprispevku, bi morali vse to imeti v mislih, kot tudi dejstvo, da se samoprispevkom ne bomo odpovedali, ker se jim niti ne moremo odpovedati vse dotlej, dokler spoštujemo in uresničujemo ustavo. V njej je kot gmotni vir razvoja krajevne skupnosti na prvem mestu zapisan samoprispevek. štorov, za katere bo s samoprispevkom potrebno zbrati 26 milijonov dinarjev, bodo tako skušali reševati najnujnejše, čeprav ostaja telovadnica tudi v prihodnje le želja, prav tako pa bo v bližnji prihodnosti potrebno poskrbeti tudi za vrtec. Slednji gostuje v nadstropju zadružnega doma, vanj se vključujejo v mešani skupini predšolski otroci od treh do sedmih let, v cankovskem oddelku pa imajo tudi osemdese-tumo pripravo na šolo, tako imenovano malo oziroma Cicibanovo šolo. V osnovni šoli je 309 učencev v šestnajstih rednih oddelkih in v dveh oddel- Nadgradnja šole v Kuzmi Za pravi labirint, v katerega se zaradi prostorske stiske spreminja osnovna šola v Kuzmi, bo edini pravi izhod nadzidava in zanjo so se odločili, predlog pa tudi os-vojiji, kot je razbrati iz sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Murska Sobota. Puk .na tej šoli na vrhu Goričkega namreč poteka dvoizmensko, kar za šolarje, ki se v jesenskih in zimskih dneh vračajo domov v temi, ni ravno prijetno, meni tajnik in računovodja šole Miran Kovačič. Stežka ga je bilo najti za mnogimi vrati, ki vodijo v utesnjeno pisarno, prav tako kot je težko organizirati pouk v takih prostorskih razmerah kot so na osnovni šoli v Kuzmi. Zato so razmišljali o rešitvi prostorske stiske že v tem srednjeročnem obdobju in niso uspeli, upanje .pa ostaja, zdaj bolj materializirano v znesku 35 milijonov dinarjev, kolikor jih potrebujejo za nadzidavo. Z njo bi rešili problem z učilnicami, ki jih je zdaj premalo. Šest jih je in deset oddelkov, poleg male šole in podaljšanega bivanja. Opravljajo ga v najetih prostorih krajevne skupnosti, razdalja med objektoma je 200 metrov, učenci pa se morajo po končanem pouku in vmesnih kosilih vračati v osrednjo zgradbo. Z nadzidavo le-te bo prostorska stiska odpravljena, bb ——MURSKA SOBOTA Da prizadeti otroci ne bodo še bolj prizadeti Osnovno šolo Prekmurske brigade v Murski Soboti obiskujejo lažje duševno in telesno prizadeti otroci iz celotne občine. Z njimi je vsekakor potrebno več delati in jim tudi nuditi več kot ‘ učencem v rednih osemletkah. Poleg ustrezno usposobljenih kadrov so nujno potrebni tudi primerni prostori, le-teh pa soboška četrta osemletka žal nima. V 20 letih delovanja so se morali seliti sem ter tja in še danes morajo gostovati izven matičnih prostorov, ki so jih sicer dobili v bivši srednji zdravstveni šoli. Imajo premalo lastnih učilnic in še posebno pogrešajo telovadnico. »Šola vsestransko skrbi za te otroke. Vsi imajo malico, večina pa tudi kosilo. To je še kako pomembno, saj ugotavljamo, da so ti otroci doma večinoma iz socialno ogroženih družin in da je med njimi vse več podhranjenosti. Tudi letos smo dobili od tovarne Mura blago, iz katerega , bodo učenci tekstilne usmeritve srednješolskega centra našim otrokom sešili topla oblačila, kot so plašči in hlače. Tako se trudimo na vse načine ublažiti težave naših učencev pri vožnji v šolo — okrog 75 odstotkov jih je namreč vozačev — in sploh pri obveznem usposabljanju. Naša osnovna naloga je, da tega otroka usposobimo, da se po šoli aktivno vključi v življenje. Program dela je prilagojen zmogljivosti posameznika. Predvsem pa je cilj usposabljanja blažitevin odpravljanje motenj oziroma posledic J. G. Branko ŽUNEC kih priprave otrok ter v dveh oddelkih podaljšanega bivanja. Učenci prihajajo na cankovsko osnovno šolo iz trinajstih vasi in treh krajevnih skupnosti, najdlje pa imajo tisti iz Fikši-nec, Benovec, StrukoveC' in Zenkovec. Tako je vozačev kar 136 in zaradi popoldanske izmene morajo skrbeti za red, tako da tisti, ki čakajo na šolski avtobus, ne motijo pouka. Razširitev knjižnice bo pripomogla, da si bodo lahko čas krajšali s prebiranjem knjig in izposojo v knjižnici in da bodo na ustreznejši način lahko pou-žili hrano pred bivanjem v šoli. B. Bavčar —— MURSKA SOBOTA Telovadnica za učence dveh šol Od novega referendumskega programa v soboški občini si Obetajo veliko tudi učenci osnovne šole Edvard Kardelj v Murski Soboti. Šola je letos stopila v 21. leto delovanja. Takrat so zgradili novo stavbo. Medtem so dogradili prizidek z nujno potrebnimi učilnicami, za telovadnico pa ni bilo dovolj sredstev. Potrebe so bile tudi drugod. Pouk telesne vzgoje, ki je pomemben za telesni in duševni razvoj učenca, so izvajali, oziroma ga še, kakor se znajdejo.Najbolj so veseli, kadar je lepo vreme. Takrat so pač lahko zunaj na igriščih. Sicer pa imajo v zimskih mesecih v najemu telovadnico TVD Partizan, ki je precej oddaljena, a tudi v njej ni dovolj prostora za vse učence — polegnjih hodijo tja k telovadbi tudi učenci OŠ Prekmurske brigade. Ko se dobro segrejejo, pa morajo nazaj po mrzlem v šolo. Zato si predvsem učenci razredne stopnje za silo pomagajo s šolskim hodnikom, skozi katerega pa vodi pot v kuhinjo in nekatere učilnice. Z novim referendumskim programom je predvideno, da bodo pri osnovni šoli Edvard Kardelj naposled zgradili tudi telovadi-co. Le-ta pa bo namenjena tudi za sosednjo šolo Prekmurske bri- motenj v razvoju ter razvijanje otrokove sposobnosti. Po končanem usposabljanju pa se trudimo mladostnika vključiti tudi v delo, kar pa je v sedanjih razmerah izredno težko,« je dejala ravnateljica šole Marija Gruškov-njakova. Letos so naposled začeli graditi prizidek pri osnovni šoli Prekmurske brigade, pri čemer gre za uresničitev naloge dosedanjega občinskega referendumskega programa. Kot kaže, bo prizidek nared do 2. polletja, po preselitvi v nove prostore pa bodo začeli preurejati staro zgradbo. Iz dosedanjih učilnic bodo naredili učno kuhinjo, knjižico, oddelek za delovno usposabljanje, šiviljsko učilnico in učilnico za tehnični pouk. Vrednost del za prizidek, v katerem bo 12 učilnic za okrog 150 otrok, in za preureditev sedanje stavbe je predvidena na okrog 128 milijonov 300 tisoč dinarjev. Tako bodo naposled imeli zagotovljene normalne razmere za svoje delo in za vključitev v šolo tudi tistih otrok, ki jih doslej zaradi utesnjenosti niso mogli sprejeti- Gneča v jedilnici osnovne šole na Cankovi je očitna in odločitev za dograditev razumljiva, tako da s pladnji in mesto gade in še za širše potrebe mesta. Zato bo telovadnica kar precej velika, merila bo okrog 2.200 kvadratnih metrov. Iz osrednje dvorane bodo lahko za potrebe telesne vzgoje (s pomočjo pregrad) naredili tri telovadne prostore. V njih bo kar 30 ur telesne vzgoje dnevno. Množična rekreativna dejavnost in druge oblike športne aktivnosti bodo zato lahko prile na vrsto šele v popoldanskem času. J. G. H DRUGA SOBOŠKA OSEMLETKA - V referendumskem programu za srednjeročno obdobje 1986—1990 je tudi dograditev Osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha v Murski Soboti, ki deluje v precej utesnjenih prostorih. Zlasti jim primanjkujeu-čnih prostorov za predmetno stopnjo in kabinetnih učilnic, ki bi omogočile uresničitev zastavljenih načrtov. Foto: L. Klar. NIC VEC TELOVADBE V AVLI Osnovna šola dr. Anice Rotdajč pri Gradu na Goričkem je tako od daleč imenitna zgradba, manj imeniten pa je občutek, ko vstopiš vanjo in se moraš v avli prebijati skozi vrvež mladih teles, ki telovadijo. Tisti na parterju so v nevarnosti, da jim stopi kdo na glavo, stoječi, ki preskakujejo »konja« in »kozo«, pa ogrožajo druge v avli, ki je obenem telovadnica. Vanjo pa skozi zaprta vrata kukajo še mlajši med šolarji, ki pouk končajo nekoliko prej in čakajo na avtobus pred vhodom v zgradbo. Pri tem jim vsaj v zimskih dneh ni toplo, in tako je dograditev telovadnice zares potrebna. Z njo bo avla začela služiti svojemu namenu, šola pa bo prostorsko izpopolnjena. »Vaditi v razmerah kot so zdaj je sila neprimerno,« je dejal predmetni učitelj telovadbe Viktor Napotnik, ko smo ga zmotili pri uri telesne vzgoje. V zraku je bilo čutiti vonj po prepotenih telesih, tako da ni naključje, da tudi zdravstvena služba ni zadovoljna s tem, da je pouk v avli. Predlagana rešitev v obliki preselitve v prostore zadružnega doma, ki je že častitljive starosti kot eden prvih povojnih v Prekmurju, ni prišla v poštev. Na šoli so jo upravičeno zavrnili in tako iskali rešitev v dograditvi telovadnice. Naložba bo predvidoma stala 22.400.000 dinarjev, sredstva za gradnjo pa naj bi zbrali tudi z novim samoprispevkom. Če kdo, potem bodo »za« gotovo glasovali starši tistih šolarjev, ki se poleg znanja v šoli naužijejo slabega zraka, in to pri uri telesne vzgoje, kjer naj bi bilo obratno — veliko novih moči po razgibavanju in sprostitvi. Del potrebnega denarja pa bo šoli vrnila tudi občinska izobraževalna skupnost, saj so ga posodili za dograditev podružnice v Dolencih, ter seveda sama krajevna skupnost Grad, ki je zainteresirana za boljši jutri svojega podmladka. Upajo le, da ta jutri ne bo pojutrišnjem in da bo nujno potrebna telovadnica čim prej zgrajena. B. Bavčar Vrednost naložbe za telovadnico je v programu ocenjena na 161 milijonov dinarjev. »Gre za dolg iz minulega oziroma iztekajočega se referendumskega programa in upamo, da bo naposled poravnan«, nam je ob koncu obiska na omenjeni šoli dejala ravnateljica Zinka Faričeva. « VESTNIK 5. DECEMBRA 1985 STRAN 2 DA BODO CESTE CESTE Ceste v soboški občini močno zaostajajo za načrtovanim razvojem. Prav od cestnega omrežja pa je odvisen nadaljnji razvoj prometa, gospodarstva in družbenih dejavnosti. Ceste namreč povezujejo posamezna območja s središči, bodisi krajevnimi ali občinskim, s čimer je omogočena hitrejša komunikacija. Urejenost cest pa tudi zmanjšuje preseljevanje oziroma izseljevanje ljudi iz določenih krajev, predvsem mladih. Za soboško občino, ki je pretežno kmetijska, je urejenost cest še toliko večjega pomena. Te so namreč močno obremenjene, zato je nujna hitrejša posodobitev določenih cestnih Odsekov. V tem smislu je tudi predlagan občinski samoprispevek za ceste. Zavedati se moramo, da je cestno omrežje v soboški občini zelo razvejano, ni pa prilagojeno sedanjim voznim razmeram. Le malokje v SR Sloveniji se lahko ponašajo s tako gostoto cest. Nekaj podatkov to dovolj zgovorno dokazuje: v soboški občini je 1506 kilometrov javnih cest; od tega le 620 kilometrov kategoriziranih. Poleg tega je 109,4 kilometra območnih cest, med katerimi je sicer 92 kilometrov asfaltiranih, vendar več ne ustrezajo naraščajočemu prometu. In če prištejemo še 489 kilometrov lokalnih cest, od katerih je le 140 kilometrov asfaltiranih, in 880 kilometrov riekategorizira-nih lokalnih cest, za katere so odgovorne krajevne skupnosti, ki pa nimajo dovolj sredstev za njihovo vzdrževanje, je lažja predstava o nadvse pereči cestni problematiki v soboški občini. Ne gre pa pozabiti tudi na magistralno cesto od Maribora do Lendave, ki je najdaljša ravno v soboški občini, ki je kljub asfaltni prevleki v slabem stanju. Vse to govori v prid odločitve o razpisu občinskega referenduma za samoprispevek za ceste v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990. Tako je s samoprispevkom, s sredstvi, ki se združujejo v republiški skupnosti za ceste, in solidarnostnimi sredstvi predvidena posodobitev 49,3 kilometra lokalnih cest v soboški občini. Ob tem ni treba posebej omenjati pomena urejenosti cest za prometno varnost in hitrejši razvoj celotne občine. Zato smo lahko prepričani, da bodo delovni ljudje in občani soboške občine na referendumu, ki bo 15. decembra, dali svoj glas za ceste. Milan Jerše DINAR NA DINAR -NOVA CESTA Zdaj pa čisto zares! Bolj poredko se zgodi, pa vendar. Osnovna šola Bakovci je letos prejela priznanje občinske izobraževalne skupnosti za nadpovprečne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja in razvijanja samoupravnih odnosov. Lepa spodbuda in tolažba hkrati. To bi dejal celo kdo, ki se na delo prosvetnih delavcev sploh ne spozna. Na srečo je teh bolj malo, zato se v kraju zavzeto pripravljajo na oba referenduma o občinskem in krajevnem samoprispevku. Potrebujejo nekakšno zaokroženo šolsko poslopje pa še primerno telovadnico. Pouk je v petih stavbah, ena je novejša, prva eno-razrednica pa ima spoštljivih 113 let. Kakšna je notranjost, kakšne so možnosti za učenje, za poučevanje?! V starejših stavbah so dobesedno nagneteni, vendar se 22 prosvetnih delavcev trudi, da pouk poteka, kar se le da nemoteno. Kako se počuti 260 učencev? O tem pred glasovanjem temeljito razmišljajo starejši. Hočejo nekaj sodobnejšega, ker se dobro zavedajo, da so sedanje razmere nevz- držne. Žal morajo tudi inšpekcijske službe pogosto kaj prezreti. Za gradnjo sodobnih učnih prostorov se zavzemajo tudi v KS Do-kležovje, kjer hkrati — tako kot v Bakovcih — poudarjajo, da je treba s samoprispevkom zagotoviti sredstva za asfaltiranje ceste Bakovci—Dokležovje. Morda bo po- treben še kakšen majhen dogovor. Prepričevanja pa na eni in drugi strani niso več potrebna, ker gre le za dober kilometer asfalta. Kako daleč sega potrpežljivost, lahko vidite na posnetku Dušana Antolina. Samo 113 let je stara ta »učilna zidana« ... J. Stolnik MODERNIZACIJA CESTE IVANCI-MLAJTINCI ŽE PLAČUJEJO KRAJEVNI Krajani Ivanec se že nekaj let zavzemajo za modernizacijo cestne povezave z Mlajtinci v dolžini 2 km, saj je v zelo slabem stanju. Že pred leti so sami začeli urejati cesto in navozili okrog 3.000 ku-bikov gramoza in prostovoljno izkopali obcestni jarek v dolžini 4 km. Pričakovali so pomoč širše družbene skupnosti in leta 1979 je modernizacija tega cestnega odseka tudi prišla v osnutek programa cestno-komunalne skupnosti občine Murska Sobota, vendar je zaradi zmanjšanja programa izpadla. Za modernizacijo cestnega odseka Ivanci—Mlajtinci pa občani Ivanec že sedaj plačujejo krajevni samoprispevek. Po besedah predsednika vaškega odbora Ivanci Martina Horvata pa bodo poleg sredstev samoprispevka pomagali pri modernizaciji ceste tudi s prostovoljnim delom. Zadovoljni so, da je modernizacija ceste prišla v predlog referendumskega programa za naslednje srednjeročno ob- SAMOPRISPEVEK Cesta Ivanci—Mlajtinci. dobje, kajti cesta, ki je najkrajša pot z Mursko Soboto, je v slabem stanju, hkrati pa zelo obremenjena, saj dnevno pripelje v kraj 12 avtobusov. Prejšnja teta pa je bila cesta tudi zelo obremenjena s to- vornim prometom, saj je v bližini gramoznica. Pričakujejo, da bodo krajani Ivanec — kot tudi drugih krajev — izglasovali samoprispevek, saj brez te solidarnosti ni mogoče pričakovati napredka. F. M. Vaščani Domajinec gradijo most. Kar dva meseca so bili brez. Največ denarja in dela so prispevali sami. Foto: B. Peček MODERNIZACIJA CESTE BAKOVCI —DOKLEŽOVJE—IŽAKOVCI-MELINCI SKUPEN DOGOVOR OBMURSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Čeprav so krajevne skupnosti obmurskih krajev načrtovale modernizacijo ceste Bakovci — Dokležovje—Ižakovci—Melinci v dolžini 6,5 km v svojih programih že pred leti, je zagorela zelena luč šele pri načrtovanju modernizacije cest iz sredstev referendumskega programa v naslednjem srednjeročnem obdobju. To je kajpak spodbudilo obmurske krajevne skupnosti, ki so življenjsko zainteresirane, da cesto čim prej asfaltirajo, k še večji aktivnosti. Predstavniki krajevnih skupnosti Bakovci, Dokležovje, Ižakovci in Melinci so namreč imenovali poseben gradbeni odbor, hkrati pa so se dogovorili, da bodo vse štiri krajevne skupnosti — skupaj s farmo Nemščak — prispevale enak delež pri modernizaciji ceste. Sicer pa smo obiskali predstavnike obmurskih krajevnih skupnosti, ki so nam povedali: ALOJZ SMODIŠ - Bakovci: »Predvidevali smo, da bo modernizacija ceste, ki povezuje obmurske kraje, prišla v sedanji srednjeročni program cestno-komunalne skupnosti občine Murska Sobota, vendar je izpadla. Naposled je bila uvrščena v program modernizacije cest referendumskega programa za naslednje srednjeročno obdobje. Zato srno zadovoljni in pripravljeni prispevati svoj delež, da se cesta čimprej asfaltira. Ta cesta je pomembna za naš kraj, ker pomeni boljšo povezavo s sosednjimi naselji, še pomembnejša pa je za občane krajev, ki jo uporabljajo za prevoz na delo v Mursko Soboto. Zato mislim, da ne sme biti dvoma, da referendum ne bi uspel, kajti brez sredstev samoprispevka si ne moremo predstavljati napredka v šolstvu in komunalni dejavnosti.« FRANC GREGOR — Dokležovje: »Doslej smo vselej izpadli iz programa modernizacije cest v soboški občini, zato je skrajni čas, da so načrtovalci obmursko cesto uvrstili v predlog referendumskega programa za naslednje srednjeročno obdobje. Za Dokležovje je ta cesta izrednega pomena, ker se vsak dan vozi na delo v Mursko Soboto okrog 350 ljudi, če pa k temu še prišteje druge krajane, se ta številka poveča na 500. Vsak dan gre skozi naše naselje 38 avtobusov, da ne govorim o tovornjakih in osebnih avtomobilih. Potem so tu še otroci, ki obiskujejo šolo v Bakovcih. Cesta je v zelo slabem stanju, zato je skrajni čas, da se čim prej asfaltira, pri čemer smo pripravljeni dati svoj pomemben delež. Prepričan sem, da bo referendum uspel, 'saj modernizacija te ceste ni samo v interesu občanov našega kraja temveč širšem.« CIRIL GREGOREC - Ižakovci: »V naši krajevni skupnosti smo že vrsto let zainteresirani in smo iskali možnosti, da bi to obmursko cesto asfaltirali, ker je to najkrajša in najboljša povezava z občinskim središčem Mursko Soboto zaradi prevoza mladine v šolo in delavcev na delo. Žal pa nam doslej ni uspelo združiti toliko sredstev, da bi lahko cesto modernizirali. Zato smo veseli, da je modernizacija ceste Bakovci—Dokležovje—Ižakovci—Melinci v predlogu re- ferendumskega programa za naslednje srednjeročno obdobje. Ta cestni odsek pa ni pomemben samo za naš kraj, temveč pomeni boljšo povezavo z drugimi obmurskimi kraji in tudi obema občinskima središčema — Mursko Soboto in Lendavo. Prepričan sem, da bo referendum uspel, saj se ljudje zavedajo, da brez samoprispevka ne bo napredka.« FRANC KOVAČ — Melinci: »Modernizacijo te ceste imamo v programu že več let, vendar nikoli doslej nismo mogli združiti toliko sredstev, da bi jo lahko asfaltirali. Tudi tokrat je težko prišla v predlog referendumskega programa, zato smo tem bolj zadovoljni, hkrati pa zahvalni tistim, ki so pokazali razumevanje pri načrtovanju naslednjega referendumskega programa. Cesta je za nas velikega pomena in ljudje se tudi zavedajo, da jo lahko moderniziramo samo s sredstvi samoprispevka, torej s solidarnostjo. Zato mislim, da ne sme biti dvoma, da referendum ne bi uspel, in da bodo ljudje tudi tokrat pokazali razumevanje. Tudi med obmurskimi krajevnimi skupnostmi smo se dogovorili, da bomo solidarnostno združili sredstva — vsi v enakem deležu.« F. Maučec GORNJI ČRNCI-GERLINCI—FIKŠINCI—ROGAŠOVCI Če zima ne bi pohitela in bi se pri delu malo podvizali, bi bil del ceste do Gerlinec in Gornjih črnec že asfaltirana. Tako pa se delo prenaša v naslednje leto. Z novim samoprispevkom pa naj bi zbrali tudi sto milijonov dinarjev za asfaltiranje celotnega 10-kilometrskega odseka ceste Gornji Črnci—Gerlinci—Fikšinci—Rogašovci. Gradnja bo etapna, je dejala članica medkrajevnega sveta za zahodno Goričko Hilda Vogrinčič. Poudarila je, da omenjena cesta povezuje tri krajevne skupnosti (Cankovo, Pertočo in Rogašovce) in tako bodo vse tudi prispevale svoj delež. Najprej naj bi izgradili 1.400 metrov ceste, za tem še štiri kilometre in tako dalje do 1987. leta. Cesta je namreč zelo prometna, saj pelje po njej kar trinajstkrat na dan avtobus, številnim ljudem je vez z delovnim mestom v Murski Soboti, prav tako pa so od nje odvisni šolarji, saj vozi po njej tudi šolski avtobus otroke v šolo iz oddaljenih Fikši-nec do Cankove, bb Foto: Š. Celec NAPREDEK OBČINE, KRAJEVNE SKUPNOST! JE V NAŠIH ROKAH ZkZkZkZkZkZkZkZkZkZkZk ZkZkZkZkZkZkZkZkZkZ.NZ^kZkZkZkZkZkZkZkZkZkZkZk Z vestnik 5. decembra 198S **" 1 ' -i—z - t—:——2 — - STRAN 3 GLASUJEMOGLASUJEMOGLASUJEMOGLASUJEMOGLASUJEMOGLASUJEMOGLASUJEMOGL -— RATKOVCI-------------------- ŠE NITI METRA ASFALTA Težko je verjeti, da so v občini Murska Sobota še take krajevne skupnosti, kjer ni niti enega metra asfaltirane ceste. In s tem se >ponaša< KS Ratkovci, v katero se povezujejo še Lončarovci,’ Kan-čevci in Ivanovci. Vse to so manjše vasi, ki imajo le nekaj nad 500 prebivalcev. Večina se jih ukvarja s kmetovna-jem, mlajši pa so zaposleni v Pletilstvu v Prosenjakovcih ali pa se vozijo na delo v Mursko Soboto. Najpomembnejša prometna žila za- Cesta Ratkovci—Kančevci—Andrejci je vedno bolj prometna. Vzdržujejo jo v glavnem tako, da jo s plugi zorjejo in tako zravnajo jame. Cestni robovi pa so zato vse višji. (Foto: J. G.) PAVEL HORVAT - PREDSEDNIK SVETA KS BOGOJINA----------- Brez telovadnice so naši otroci prikrajšani V predlogu sklepa o razpisu za uvedbo samoprispevka v občini Murska Sobota je v programu gradnje šolskih objektov tudi dograditev telovadnice pri osnovni šoli v Bogojini. Gre za prepotreben objekt, ki ga pogrešajo že 24 let, odkar je bila zgrajena nova osnovna šola. In kako so krajani sprejeli odločitev načrtovalcev gradnje šolskih objektov s sredstvi tretjega referendumskega programa? O tem smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Bogojina Pavlom Horvatom. »V Bogojini je bila zgrajena nova osnovna šola leta 1961, pri čemer so občani sami izdelali opeko ter prispevali les, prevoze in delovno nje je cesta št. 5677 oziroma 4210, to sta odseka Andrejci— Kančevci in Kančevci— Ratkovci—Prosenjakovci. Že v tem srednjeročnem obdobju je bilo v programu občinske cestne skupnosti načrtovano, da bodo ta odseka modernizirali, vendar pa očitno za vse ni bilo dovolj denarja. »Upamo, da bomo končno tudi mi dobili asfalt, in prepričan sem, da bo na našem območju referendum za občinski samoprispevek uspel. Ker je v programu zapisano, silo. Pomeni, da so sami prispevali nadpovprečen delež. Zal pa je bil objekt zgrajen brez telovadnice, zaradi česar so prikrajšani predvsem otroci. Manjkajo pa še tudi nekateri drugi prepotrebni prostori. Število otrok na naši šoli narašča, pouk je v dveh izmenah, tako da je prostorska stiska vsako leto večja. Pouk telesne vzgoje je na prostem oziroma v razredu, kar vsekakor onemogoča razvijanje ra-, zličnih aktivnosti. Ker je torej dograditev telovadnice in drugih manjkajočih prostorov prišla v predlog referendumskega programa, je bilo občanom našega šolskega okoliša do neke mere zadoš da bodo asfaltirali le 4,1 kilometra dolg odsek, to pomeni, da bo večji del vasi Ratkovci še dalje ostal brez asfalta. Potrebno bi bilo modernizirati še kak kilometer ceste. Če ne bo šlo drugače, smo se dogo-’vorili na zboru občanov, bomo v vasi še posebej zbirali prispevke do 30 tisoč dinarjev na gospodinjstvo,« je menil eden izmed naših sogovornikov v Ratkovcih Erik Deutsch. J. Graj čeno za njihov nadpovprečni prispevek pri gradnji šole v primeijavi z drugimi, zlasti še, ker krajevna skupnost Bogojina doslej ni dobila pomoči iz sredstev dosedanjih samoprispevkov. Zgraditev telovadnice pri osnovni šoli bo Pečarovci Kako povezati Pečarov-ce z glavno cesto proti občinskemu središču? Bili sta dve različici. Del krajanov se je zavzemal za posodobitev ceste proti Moščan-cem, drugi pa proti Šala-mencem. Prvo varianto je podprl zbor v Moščancih, v Pečarovcih pa je bila večina za drugo varianto, ki jo je podprla tudi krajevna skupnost Puconci. Predlog so utemeljili s tem, da jih z Moščanci oziroma Mačkovci vežeta le sedež krajevnega urada in krajevne skupnosti, sicer pa so bolj vezani na Puconce, kamor hodijo tudi učenci v šolo, nekateri pa v službo. Zato je predlagatelj uvrstil v referendumski program drugo različico, to je asfaltiranje okrog 3,4 kilometra dolgega odseka proti Šala-mencem. J. G. nedvomno velika pridobitev za sedanje in prihodnje šoloobvezne otroke in za pouk telesne jzgoje. Gotovo pa bo lažje tudi delo učiteljev telesne vzgoje. Pri gradnji telovadnice bo svoj delež prispevala tudi krajevna skupnost v denarju in delovni sili. Občani KS Bogojina so na dveh minulih referendumih častno opravili svojo volilno dolžnost, čeprav niso dobili nobene pomoči. Zato tembolj upamo na dober odziv tudi tokrat, tako pri nas kot v drugih krajih soboške občine. Vsi skupaj se namreč moramo zavedati, da brez solidarnosti ne bomo mogli zadovoljevati naših potreb.« F. Maučec ---DOMANJŠEVCI - BLIŽE Tudi v Domanjševcih si od novega občinskega referendumskega programa obetajo pomembno pridobitev. Predvideno je namreč, da bodo asfaltirali odsek (1,1 km) ceste proti Križevcem. Tam imajo krajevni urad, pošto, boljšo ponudbo v trgovinah in tja hodijo nekateri v službo (obrat Pletilstva iz Prosenjakovce). Z modernizacijo omenjenega cestnega odseka sicer še ne bodo dobili asfaltne povezave s središčem kra Domanjševski cestar Karel Breskoč in domačin Ludvik Šanca se zavzemata za solidarnost. (Foto: J. G.) jevne skupnosti in z Mursko Soboto, toda temu cilju bodo vendarle nekoliko bliže. Ostalo jim bo le še okrog 3 kilometre makadama. Lani pa so uspeli asfaltirati cesto skozi vas, tako da so se prahu že rešili. Vendar se je pri tej akciji žal zataknilo, ker 13 gospodinjstev noče primakniti svojega deleža, za katerega so se dogovorili. Gre za prispevek od 20 do 30 tisoč dinarjev. Nekateri so morda CILJU res v denarnih težavah, toda večina >kljubuje< iz drugih (subjektivnih) razlogov. Kljub vsemu v Domanjševcih pričakujejo, da bo referendum uspel. »Tudi jaz bom seveda glasoval ZA, ker drugače ne moremo pričakovati napredka, če tudi sami ne bomo kaj prispevali. Za asfaltiranje ceste skozi vas sem lani odštel celo plačo. Ni mi bilo lahko, toda moramo biti solidarni,« nam je dejal cestar Karel Breskoč, ki smo ga srečali prav na tistem delu ceste, ki je predvidena, da jo bodo asfaltirali. Prav tedaj se je vračal peš iz Križevec tudi 68-letni Ludvik Šanca, ki nam je povedal, da so se na zboru občanov zavzeli za uvedbo samoprispevka, žal pa udeležba na sestanku ni bila najboljša. »Mislim, da moramo podpreti tudi to akcijo, ker bo tudi nam prinesla napredek.« JOŽE GRAJ PRED REFERENDUMOM ZA KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK DINAR NA DINAR — NOVA CESTA ŠTEFAN GRABAR iz Por-dašinec: »Seveda smo zadovoljni, ker je predvideno, da bodo asfaltirali tudi cesto Motvarjevci—Pordašinci— Prosenjakovci. Po njej se vozijo šolarji, delavci, to je naša povezava s središčem krajevne skupnosti Prosenjakovci, kjer imamo krajevni urad, pošto, šolo, zdravstveno ambulanto, sedež kmetijske zadruge in tovarno. Mi smo načrtovali, da bomo to cesto asfaltirali že v tem srednjeročnem obdobju. Mislim, da bo referendum pri nas še enkrat uspel, vendar če ceste spet ne bomo posodobili, potem bo v prihodnje težko prepričati ljudi, naj glasujejo ZA. j. G. LUDVIK NOVAK, Ivanovci : »V naši krajevni skupnosti imamo sprejet že drugi samoprispevek za modernizacijo cestne povezave Andrejci — Ivanovci—Kančevci—Ratkovci. Tako smo zbrali okrog 700 tisoč dinarjev namenskih sredstev; žal ostajajo na žiroračunu pri službi družbenega knjigovodstva neizkoriščena, inflacija pa jih je skoraj razvrednotila. Ce bi jih lahko vezali, kot smo predlagali, bi dobili vsaj obresti. Ne vem, zakaj so takšni predpisi, da tega ne moremo storiti. V referendumskem programu je tudi predvidena posodobitev cestnega odseka Andrejci—Ivanovci in mislim, da bi asfaltni trak morali podaljšati vsaj do Ku-keča. Se vedno pa bo večji del naše vasi oddaljen od asfaltne ceste okrog 2 kilometra.«. J. G. Sobočane čakajo obsežne naloge NOVE ASFALTIRANE CESTE — Tako kot je bilo pred leti v naselju Prekmurske brigade v Murski Soboti, bo v naslednjem srednjeročnem obdobju slovesno tudi v drugih krajih soboške občine. Foto: M. Jerše. Hkrati z referendumom za občinski samoprispevek, ki bo v nedeljo, 15. decembra, se bodo prebivalci mesta Murska Sobota odločali tudi o podaljšanju krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let. Ce bo referendum uspel — o čemer pa nihče ne dvomi — se bodo lotili programa, vrednega 439,8 milijona dinarjev. Računajo, da bodo z 1-odstotno prispevno stopnjo zbrali nekaj več kot 126 milijonov dinarjev. Skoraj 86 odstotkov tega denarja bodo namenili za izboljšanje oskrbe z vodo in ureditev kanalizacijskega omrežja, as faltiranje mestnih ulic in pločnikov ter posodobitev javne razsvetljave. Z zbranim denarjem bodo sofinancirali tudi gradnjo večnamenske telovadnice pri osnovni šoli Edvarda Kardelja in dograditev osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha. Nekaj sredstev pa bo ostalo še za obnovo grajske zgradbe in ureditev grajske dvorane v gledališke namene, kakor tudi za ureditev prostorov za dnevno bivanje otrok na Lendavski cesti jug v Murski Soboti. Gre za sofinanciranje posameznih del, h katerim bodo svoje deleže dodali še drugi zainteresirani oziroma nosilci posameznih dejavnosti. Če denarju, ki ga bodo prebivalci pomurskega središča v prihodnjih petih letih zbrali s samoprispevkom, dodamo še denar drugih, se Sobočani lotevajo programa, ki je skupaj vreden 439,8 milijona dinarjev. Pripravljenost za združevanje denatja s samoprispevkom je velika. Upati je torej, da bo referendum čez deset dni uspel. S tem pa bi Sobočani precej lažje odpravili tudi najbolj pereče teža- M. Jerše KAREL BEDIČ iz Dolenec: »Pri nas že težko čakamo referendum, ker nas zanima, ali bodo tudi drugje pripravljeni solidarnostno združevati sredstva — takrat tudi za naše potrebe — tako kot smo mi bili vedno pripravljeni prispevati del sredstev za reševanje drugih skupnih problemov. V Dolencih sicer že zdaj zbiramo samoprispevek za posodobitev okrog 4,5 kilometra ceste do Šalovec. Kmetovalci prispevajo 15 odstotkov od katastrskega dohodka, zaposleni pa 2 odstotka od osebnih dohodkov. Poleg tega smo pripravljeni zbirati še dodatna sredstva in s prostovoljnim delom pomagati pri gradbenih delih. Pravzaprav smo marsikaj že postorili, ko je bila pri nas mladinska delovna brigada. Asfaltna povezava do Salo-vec pa bo za nas velikega pomena.« J. G. ZAZAZAZAZAZAZAZAZAZAZA ZAZAZAZAZAZAZAZAZAZAZA ZAZAZAZAZAZAZAZAZAZAZA ZA STRAN 4 VESTNIK 5. DECEMBRA 1985 GLASUJ§MOGLASUJEMOGLASUJEMOGLASUJEMOGLASUJEMOGLASUJEMOGLASUJEMOGL MODERNIZACIJA CESTE MARKIŠAVCI —MURSKA SOBOTA Pričaku jejo solidarnostno pomoč Cesta Markišavci — Murska Sobota. V minulem srednjeročnem obdobju je bilo v občini Murska Sobota od predvidenih 34,10 kilometra cest asfaltiranih 22,26 kilometra. To so naslednje ceste: Petrovci—Križevci (4 km), Otovci—Vidonci (6 km), skozi Pertočo (2 km), Ša-lovci—Čepinci (6,4 km), skozi Domanjševce (2,4 km), Moravci—Gornji Moravci (2,66 km), dodatno je bila asfaltirana cesta Satahovci— Krog (1,7 km) in narejena asfaltna prevleka na cesti od regionalne ceste do Puconec (850 metrov). V naslednjem tednu pa bodo asfaltirali še -cesti Sebeborci—Andrejci (1 km) in Cankova— Gornji Črnci (1,5 km). Asfalt pogoj za prekategorizacijo prehoda v Kramarovcih? V predlogu programa za asfaltiranje cest v naslednjem referendumskem obdobju je tudi modernizacija 2-kilometrske ceste Markišavci—Murska Sobota, ki je eden redkih neasfaltiranih pristopov v občinsko središče. Ta odsek ceste je zaradi močne obremenitve osebnega in tovornega prometa v zelo slabem stanju, ljudje pa se veliko vozijo po njej zaradi najkrajše povezave z Mursko Soboto. »V krajevni skupnosti Puconci, zlasti pa v Markišavcih, smo si že dalj časa prizadevali, da bi cesto asfaltirali, vendar nikoli ni bilo dovolj denarja. Zato smo bili malce presenečeni, ko smo zasledili v predlogu referendumskega programa za naslednje srednjeročno obdobje asfaltiranje te ceste in ker je širša družbena skupnost pokazala interes in razumevanje,« pravi Milan Erjavec, predsednik skupščine KS Puconci. Krajani Markišavec pa pri modernizaciji cestne povezave z Mursko Soboto pričakujejo solidarnostno pomoč drugih krajev, iz katerih uporabljajo to cesto, saj je taka tudi politika v krajevni skupnosti Puconci, ko si občani pri različnih akcijah sosednjih krajev pomagajo. Ker je bila prav krajevna skupnost Puconci v preteklosti deležna precejšnje pomoči, dobili so sodobno osnovno šolo s telovadnico, nekaj cest in drugo, vodilni v krajevni skupnosti pričakujejo, da ne bo občana, posebno še v Marki- šavcih, ki ne bi z razumevanjem na referendumu zaokrožil ZA. F. M. FRANC MARIČ, delavec iz Nor-šinec: »Predvsem na avstrijski strani je vedno več navdušenja za prekategorizacijo prehoda v Kramarovcih iz maloobmejnega v meddržavnega. Omenjeni prehod je namreč edini, ki veže okraj Feld-bach na sosednji strani meje z našo pokrajino,« je dejal delegat samoupravne interesne skupnosti za ceste iz krajevne skupnosti Rogašovci, Geza Kisilak. Misel na prekategorizacijo je prisotna že dalj časa, Avstrijci ponujajo celo denarno pomoč, toda očitno ta ne bo potrebna, saj je v predlogu sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v soboški občini zapisano, da bo 1,1 kilometra mejnega prehoda moderniziranega. Zato bo potrebno zbrati I I milijonov dinarjev, kar je za Krama-rovce preveč, s pomočjo celotne krajevne skupnosti Rogašovci, v katero se vas ob meji vključuje,: pa bo šlo nekoliko lažje. Ker pa so na avstrijski strani vse ceste, ki vodijo do mejnih prehodov z Jugoslavijo asfaltirane, bo kazalo na naši strani poskrbeti vsaj za eno in tako skrajšati razdaljo za motorizirane potnike z obeh strani meje. Po predlogu predstavnika sisa naj bi asfaltiranje mejnega prehoda v Kramarovcih potekalo hkrati z deli na cesti Fikšinci— Rogašovci, ki je tudi v referendumskem programu, saj bi bila dela takrat, ko so stroji že enkrat na terenu, cenejša. Kasneje ali pod drugimi pogoji bi težko prišlo do posodobitve, bb Kdo je oproščen plačevanja krajevnega samoprispevka? V sklepu o razpisu občinskega referenduma za uvedbo samoprispevka za obdobje 1986—1990 so v 7. členu navedeni zavezanci plačevanja samoprispevka, kot tudi osnove, od katerih se obračunava samoprispevek. Enako oziroma podobno določajo tudi sklepi krajevnih skupnosti o razpisu krajevnih referendumov za uvedbo samoprispevka. Oprostitve oziroma dohodkov občanov, na katere se ne sme uvesti samoprispevek — tako občinski kakor tudi ne krajevni — sklep o razpisu referenduma podrobno ne določa. Sklicuje se na 12. člen Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), ki navaja dohodke in druga nadomestila, ki jih ni mogoče obremeniti s samoprispevkom. Navedene oprostitve v zakonu so obvezne, lahko pa se s sklepi o uvedbi tako občinskega kakor tudi krajevnega samoprispevka določijo še večje oprostitve. Po določilih 12. člena Zakona o samoprispevku se samoprispevek ne more predpisati na naslednje prejemke občanov: 1. Socialnozdravstvene pomoči; 2. priznavalnine; 3. invalidnine; 4. na prejemke, ki jih dobivajo občani po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne; 5. na dodatek za pomoč in postrežbo; 6. na pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Po 1. januarju 1986 bo ta znesek pokojnine znašal 31.019 din; 7. Od starostnih pokojnin kmetov, ki jih dobivajo po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov; 8. od štipendij učencev in študentov; 9. od nadomestil za telesno okvaro; 10. od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma delovni praksi; 11. na osebni dohodek delavcev in občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Znesek je določen z zakonom in znaša sedaj 21.500 din (minimalni osebni dohodek). »Krajani so pripravljeni veliko prispevati!« V občinskem referendumskem programu za srednjeročno obdobje 1986—1990 je tudi 1,5-kilometr-ski cestni odsek med Mursko Soboto in Noršinci. Gre za relacijo od soboške avtošole do odcepa ceste proti Rakičanu. Ta cesta je močno obremenjena, saj se po njej vozijo številni učenci in delavci. Med njimi je tudi Franc Marič, ki se vsak dan vozi na delo v Mursko Soboto, »Moram povedati, da je bila ta cesta že v programu za srednjeročno obdobje 1981 — 1985, ko naj bi na tem območju zgradili tudi industrijsko cono. Ker pa se to spričo zaostrenih gospodarskih razmer ni uresničilo, smo vedeli, da omenjena cesta ne bo asfaltira- FRANC MARIČ, delavec iz Nor-šinec. Samoprispevek se lahko uvede tudi v delu. V delu so samoprispevka oproščeni zavezanci: • 1. Noseče žene in matere, ki imajo otroke stare do 7 let; 2. občani, ki so zaradi invalidnosti in bolezni nesposobni za delo; 3. otroci do 15. leta starosti; 4. moški, stari nad 60 let, in ženske, stare nad 55 let. na v predvidenem obdobju. Zato smo v dogovoru s krajevno skupnostjo Martjanci in občinsko skupnostjo za ceste najeli 1,1 milijona dinarjev posojila in zbrali vse obveznice za ceste v naseljih Noršinci in Mlajtinci. Tako smo uspeli asfaltirati 1 kilometer in 200 metrov ceste, čeprav so bile želje krajanov mnogo večje in sir bili pripravljeni prispevati več denarja in prostovoljnega dela. Vedeti je treba, da je cesta Murska Sobota—Noršinci močno obremenjena, saj se po njej vsak dan vozijo delavci iz štirih naselij v Mursko Soboto, pa tudi šolarji. Poleg tega se po cesti prevaža veliko gramoza iz Ivanjec. gost pa je tudi promet z Goričkega do rakičanske bolnišnice. Ker je ta cesta sedaj v referendumskem programu. je želja vseh krajanov, da se to čimprej uresniči. Posebno zato. ker so sp r krajevnih skupnostih Martjanci in Tešanovci odločili za 25-odstotno udeležbo za gradnjo omenjene ceste.« M. Jerše GLASOVALNA MESTA-------------------- ZA GLASOVANJE O OBČINSKEM REFERENDUMU, ki bo * nedeljo, 15. decembra 1985 Občinska volilna komisija v Murski Soboti je določila za glasovanje o občinskem referendumu za uvedbo samoprispevka naslednja glasovalna mesta: 001 Bakovci 1 - vaški dom 076 Pečarovci — gasilski dom 002 Bakovci 2 — vaški dom 077 Puconci - krajevni urad 003 Krog - vaški dom 078 Bokrači — gasilski dom 004 Černelavci 1 - zadružni dom 079 Brezovci - gasilski dom 005 Černelavci 2 - otroški vrtec 080 Dolina — gasilski dom (k volišču 2 spada zaselek 081 Gorica - gasilski dom Pušča) 082 Lemerje — gasilski dom 006 Veščica - gasilski dom 083 Markišavci - gasilski dom 007 Rakičan — vaški dom 084 Polana - gasilski dom 008 Beltinci 1 - osnovna šola 085 Predanovci - gasilski dom 009 Beltinci 2 — osnovna šola 086 Šalamenci - gasilski dom 010 Bratonci — vaški dom 087 Vaneča - gasilski dom 011 Dokležovje - vaški dom 088 Bodonci — gasilski dom 012 Gančani - osnovna šola 089 Puževci- gasilski dom 013 Ižakovci — • vaški dom 090 Beznovci — gasilski dom 014 Lipa - vaški dom 091 Strukovci - gasilski dom 015 Lipovci - gasilski dom 092 Vadarci — vaški dom 016 Melinci - vaški dom 093 Zenkovci- gasilski dom 017 Bogojina - osnovna šola 094 Grad - zadružni dom 018 Bukovnica - vaški dom 095 Dolnji Slaveči — vaški dom 019 Filovci - zadružni dom 096 Kovačeve! - gasilski dom 020 Ivanci - osnovna šola 097 Kruplivnik - osnovna šola 021 Martjanci - vaški dom 098 Motovilci — vaški dom 022 Andrejci - vaški dom 099 Radove! — vaški dom 023 Ivanovci - vaški dom 100 Vidonci - vaški dom 024 Krnci - vaški dom 101 Kuzma — krajevna dvorana 025 Mlajtinci - vaški dom 102 Dolič - zadružni dom (na tem glasovalnem mestu glasujejo tudi občani 103 Gornji Slaveči - gasilski dom Lukačevec) 104 Matjaševci - gasilski dom 026 Moravske Toplice 1 - gasilski dom 105 Tdkova — • gasilski dom 027 Moravske Toplice 2 - vaški dom 106 Rogašovci- kulturni dom 028 Nemčavci — vaški dom 107 Jurij - osnovna šola 029 Noršinci - vaški dom 108 Fikšinci - stara šola 030 Sebeborci - gasilski dom 109 Kramarovci - gasilski dom 031 Suhi vrh - vaški dom 110Nuskova- gostilna MEKIŠ 032 Tešanovci- vaški dom 111 Ocinje— - gasilski dom . 033 Vučja gomila - vaški dom 112 Pertoča — združni dom 034 Prosenjakovci - gasilski dom 113 Serdica — gasilski dom 035 Berkovci — gasilski dom 114 Sotina - kulturni dom 036 Čikečka vas —. gasilski dom 115 Večeslavci - stara šola 037 Fokovci - gasilski dom 116 Ropoča- vaški dom 038 Ivanjševci - gasilski dom 117 Cankova — vaški dom 039 Kančevci- gasilski dom 118 Domajinci — vaški dom 041 Motvarjevci - gasilski dom 119 Gerlinci - gostilna FLEGAR 041 Motvarjevci - vaški dom 120 Gornji Črnci - gasilski dom 042 Pordašinci - vaški dom 121 Korovci — gasilski dom 043 Ratkovci - gasilski dom 122 Krašči - gostilna VOGRINČIČ 044 Selo - gasilski dom 123 Skakovci — vaški dom 045 Središče - gasilski .dom 124 Topolovci - Viktor ŠNURER, št. 8 046 Križevci - zadružni dom 125 Tišina - vaški dom 047 Domanjševci - vaški dom 126 Borejci — gasilski dom 048 Kukeč vaški dom 127 Gederovci - osnovna šola 049 Panovci - gasilski dom 128 Gradišče - • zadružni dom 050 Košarovci - gasilski dom 129 Krajna — gasilski dom 051 Šalovci 1 - zadružni dom 130 Kupšinci — stara šola 052 Šalovci 2 - Štefan ŠEBJAN 131 Murski Črnci - gasilski dom (na glasovalnem mestu 2 132 Murski Petrovci - gasilski dom glasujejo občani Šalovec od 133 Petanjci - vaški dom št. 199 dalje) 134 Rankovci - gasilski dom 053 Budinci — bivša šola 135 Satahovci - gasilski dom 054 Čepinci - zadružni dom 136 Sodišinci — gasilski dom 055 Dolenci - vaški dom 137 Tropovci — gasilski dom 056 Hodoš — zadružni dom 138 Vanča vas - gasilski dom 057 Krplivnik - gasilski dom Murska Sobota 058 Markovci - osnovna šola 139 Krajevna skupnost. Partizan 1 - TVD Partizan 059 Gornji Petrovci - gasilski dom 140 Krajevna skupnost Partizan 2 - 1VD Partizan 060 Adrijanci - vaški dom 141 Krajevna skupnost Turopolje 1 - osnovna šola 2 061 Boreča - gasilski dom 142 Krajevna skupnost Turopolje 2 - osnovna šola 2 .062 Lucova — gasilski dom 143 Krajevna skupnost Park 1 — osnovna šola 1 063 Martinje - gasilski dom 144 Krajevna skupnost Park 2 - osnovna šola 1 064 Neradnovci — gasilski dom 145 Krajevna skupnost B. Kidriča - dom upokojencev 065 Peskovci - gasilski dom gasilski dom 146 Krajevna skupnost A. Kardoša 1 — 066 Stanjevci - skupne službe sis, Titova 24 067 Šulinci — gasilski dom 147 Krajevna skupnost A. Kardoša 2 — . 068 Ženavlje - zadružni dom skupne, službe SIS. Titova 24 069 Mačkovci - zadružni dom 148 Krajevna skupnost Lendavska 1 - Elektro 070 Dankovci - gasilski dom 149 Krajevna skupnost Lendavska 2 — 071 Kuštanovci - gasilski dom gostišče ZVEZDA, Lendavska ul. 072 Moščanci - gasilski dom 073 Otovci - gasilski dom Za glasovanje o referendumu bodo občani 074 Poznanovci - oasi'ski dom , dobili posebna obvestila z navedbo glaso- \^75 Prosečka vas - gasilski dom 1 valnega mesta in vpisa v volilni imenik. J ZAZAZAZAZAZAZAZAZAZAZA ZAZAZAZAZAZAZAZAZAZAZA ZAZAZAZAZAZAZAZAZAZAZA ZA VESTNIK 5. DECEMBRA 1985 STRAN 5 ne zgodi se vsak dan Cisto okolje in poceni energija Elektrika je po naftni krizi ponovno postala energetsko zelo zanimiva, vendar pa so časi velikih elektrarn minili. Tako vsaj menijo nekateri strokovnjaki, ki opozarjajo na ekološko vprašlji-vost termoelektrarn in jedrskih elektrarn. Pravijo, da je bodočnost v malih električnih centralah, kot pogonsko gorivo pa naj bi namesto ekološko škodljivih snovi vpeljali ali odpadne surovine, kot je primer v lesarski industriji, višek tehnološke toplote ali alternativne energetske vire, od sonca do vetra. Elektrika iz jedrskih elektrarn se je izkazala za dokaj vprašljiva, saj je še nekaj nerešenih tehnoloških vprašanj, nevarnost pred onesnaženjem okolja je dokajšnja, posebno vprašanje pa so tu Konjem cena raste — vse pogosteje jih kupujejo tudi tisti, ki se ne ukvarjajo s konjskim športom. Poljsko trgovsko podjetje je prodalo nekemu Američanu pasemskega žrebca za nič manj kot 1,5 milijona dolarjev. Rekord vseh rekordov pa je dosegel lepotec Nijinsky II (na sliki), ki so ga na licitaciji v lexingtonu prodali za 13,1 milijona dolarjev. KNJIGA DESETLETJA JE ŽE MED NAMI ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA • GEODETSKI ZAVOD SRS di radioaktivni odpadki. Se bolj sporne so termoelektrarne, ki jih kurijo s premogom, saj danes ni treba več nikogar prepričevati o škodljivosti teh energetskih objektov na okolje: povzročajo umiranje gozdov, uničujejo kulturne spomenike, načenjajo zdravje ljudi, ko onesnažujejo zrak. Kljub vsemu pa je elektrika v vrhu pričakovanj in načrtov, le da naj bi jo pridobivali na bolj varčen in ekološko manj nevaren način. Lep primer novih energetskih obzorij so ZDA, kjer zdaj postavljajo okrog 785 malih elektrarn, ki bodo začele delovati čez nekaj let. Za njihov pogon bodo izrabili moč vetra, sonca, geotermalno energijo, male vodne pretoke in biomaso. Zaradi zanima nja za takšne male elektrarne se dviguje proizvodnja opreme, izboljšuje se tehnologija, kar vse na koncu vodi tudi do tistega najustreznejšega — do dokaj poceni, a ekološko čiste energije. Izdelava manjših energetskih obratov je vse cenejša, hkrati pa so sodobne vetrne, sončne, vodne, plimovanjske elektrarne vse bolj učinkovite. DA O VEGETI NE GOVORIMO — Pišta, kmalu boš lahko tudi v naših gostilnah jedel »butlguiaž«. — Kaj pa je spet to? — Boš že videl in okusil. Zelje smo že uvozili iz Avstrije, če bo šlo vse po sreči, pa bo v njem tudi kaj domačega mesa ... Pa malo »Vegete« zraven, seveda ... drugje smo prebrali V vesolju so zvezde, ki so tisočkrat večje otf Sonca. X XX V zadnjih sto letih se je iz Evrope izselilo na druge celine okoli 100 milijonov Evropejcev. XXX Če te boli zob, zabij v hrastovo deblo žebelj — pa bo minilo —-v to so verjeli stari Angleži. VARČNA HIŠA Japonci so znani varčevalci. Njihovi avtomobili požro manj bencina kot drugi, električni aparati, ki jih naredijo, so prav tako energetsko nezahtevni, vsakršno porabo razumno omejijo na najboljšo možno mero. Nič nenavadnega ni torej, če so ta svoj način življenja in sposobnost prenesli tudi v gradbeništvo in skonstruirali super varčne zgradbe. Gradbeno podjetje Obajaši gumi je izdelalo prototip takšne izjemno varčne hiše, in sicer so postavili v mestecu Kijose, nedaleč od Tokija, trinadstropno poslovno zgradbo. Zgradba je narejena iz betona, vendar vsa prekrita s steklenim zidom. Posebnost tega zidu Naši sosedje Italijani so opravili več raziskav, da bi ugotovili, kakšen je vpliv televizije na otroke in mladoletnike, saj je ta sodobni medij postal nekakšno srce modernega doma in mu otroci in odrasli posvečajo veliko svojega prostega časa. Ni rečeno, da italijanske izkušnje sovpadajo z našimi, a nekaj podobnosti se bo najbrž našlo. Zaradi tega so njihova odkritja zanimiva tudi za nas. je, da so ga konstruktorji nagnili pod kotom 5 stopinj in s tem dosegli, da poleti v visokem dnevu odbija sončne žarke, se pravi, da stavbo hladi, pozimi pa toplotne žarke vsrkava in s tem stavbo ogreva. Toda to je le ena od energetskih varčevalnih iznajdb. Na streho so jih načrtovalci spravili še nekaj: različne sončne celice, zbiralce deževnice, agregate za izrabo vetra in razlik med nočno in dnevno temperaturo. Vse skupaj je zgradbo naredilo tako varčno, da se nobena na svetu ne more primerjati z njo. Je torej,absolutni energetski varčevalec. Zanimivo pri tem pa je, da gradnja ni bila bistveno dražja, saj stane le za petino več kot podobne poslovne zgradbe, ki so energetsko precej bolj požrešne. Cinizem ne velja za lepo značajsko črto in prej škodi kot koristi človekovemu značaju. A ne samo značaju, tudi zdravju ni prav koristen, kot kažejo novejša odkritja nekaterih medicinskih raziskovalcev. Na univerzitetnem medicinskem središču Duke so raziskovali tako imenovani osebnostni tip A, ki naj bi bil bolj podvržen srčnim in koronarnim obolenjem kot tip B, za katerega je značilno, da se ne razburja, da da duška svojim čustvom, da ljudem bolj zaupa in sploh živi bolj umirjeno življenje. Po mnenju raziskovalcev je cinizem »najbolj strupena sestavina »osebnosti tipa A. Od tistega časa, ko so raziskovalci prvič podelili ljudi na osebnosti tipa A in B ter določili poglavitne črte njihovih značajev, so prišli do ugotovitve, da vse osebnostne črte niso enako »zaslužne« za nastanek srčnih in žil- Presenetljivo je, da najmlajši (3 do 6 let) preživijo od 4 do 6 ur na dan pred televizijo. In tako jim televizija jemlje čas vse do najstniških let, ko sicer še vedno prežde precej časa pred svetlikajočim se ekranom, vendar pa ne gledajo več otroških in mladinskih oddaj, marveč si vzamejo v zakup večerni program, ki je namenjen predvsem odraslim. Več kot polovica italijanskih otrok tako spremlja neustrezen program, v katerem 9 Kazen za ščipanje Uslužbenke manchestrskega mestnega sveta so ustanovile posebno skupino, ki bo nadzorovala moške. Dogaja se, da vznemirjajo sodelavke, namigujejo na odnose, ki niso v nobeni zvezi s službenimi dolžnostmi, in jih celo ščipajo v zadnjice. Zato so pometale proč vse plakate in koledarje z razgalje- nirni lepoticami, nesramneže pa bodo dale na seznam, ki ga bodo obesile na vidno mesto, da bodo vsem na očeh. e.-,2 £ = “ & g g 3 i C C HA A c c E « A c >N . JZ «2 « m Z12 C oj-« = E “ A „ « x E = K O " «* C « . C CD I r* iu ’ £ Z * C O cm o. >15 » t * Cinizem je zdravju škodljiv nih obolenj. Ob analizi okoli 1.500 bolnikov z znamenji ateroskleroze, so kot eno od poglavitnih značajskih lastnosti odkrili sovražnost. To odkritje potrjujejo tudi starejša, ki prej niso zbudila toliko zanimanja, ker porast koronarnih obolenj ni bil tolikšen. Tako je 225 psihiatrov že pred 25 leti med testi odkrilo, da je bilo kar petkrat več primerov srčne kapi med ljudmi s sovražnostjo v svojih značajih kot pri ljudeh z manj izrazito jeznim značajem. Raziskovalci z Duka so »sovražnost« temeljiteje pretipali. S testi so ugotavljali, da ne gre toliko za jeznoritost kot za cinizem. ne manjka nasilja, spolnosti, napadalnosti in podobnega. Od tu naprej niso več potrebne nove raziskave, saj so že dosedanje pokazale, da ob gledanju svojemu razumevanju neprimernih oddaj mladostnik srka vase podobe in sporočila in jih potem nezavedno' ali tudi zavedno prenaša v svoje obnašanje, otroško igro', odnose med vrstniki in do ostalega okolja. o g e = 5 A «3 “ Laboratorijske raziskave so ugotovitve potrdile. V krvi ljudi z izrazitim cinizmom so odkrili večjo količino tistih hormonov, ki so jih raziskovalci podobnih medicinskih študij okrivili za tvorbo škodljivih oblog na žilah. Ali naj to pomeni, da se je mogoče ogniti srčni kapi in si tako podaljšati življenje že samo s tem, da se človek potrudi in spremeni svoj značaj, se pravi, da postane manj ciničen? Zdravniki odgovarjajo, da je to sicer mogoča, vendar zelo dolga in običajno že prepozna pot do zdravja. Za ljudi z aterosklerozo so pač bolj primerna zdravila, pravilna prehrana in telesne vaje, sprememba značaja, kolikor je sploh mogoča, pa pride za nameček kot dobrodejna, ne pa edina pot. Kot pomagalo, ne kot zdravilo. NAŠI KRAJI KOT NA DLANI Očitno bo le redka slovenska družina ostala brez tega nezmotljivega kažipota po rodni deželi .. Ob izjemnem številu 48.000 prednaročnikov bo le še manjši del naklade ostal na voljo rednim kupcem, zato opozarjamo vse, da si pravočasno zagotovijo knjigo desetletja! ATLAS SLOVENIJE bo neomejeno uporaben doma, v šoli in naravi. Na 336 straneh formata 20,5 x 30 cm prinaša ta trajno zanimiva knjiga 109 dvostranskih kart v merilu 1:50.000, 180 barvnih fotografij, 18 letalskih posnetkov, satelitski posnetek Slovenije in spremna besedila, vezana pa je v po-lusnje. Odkrili dragocenosti SPOROČILO PREDNAROČNIKOM ATLASA SLOVENIJE Vsi prednaročniki s poravnanimi obveznostmi in naročniki po povzetju boste knjigo prejeli takole: — takoj lahko prevzamete ATLAS SLOVENIJE v knjigarni, kjer ste ga naročili; — ATLAS SLOVENIJE, ki ste ga naročili pri založniškem poverjeniku založbe Mladinska knjiga, po pošti ali povzetju, boste prejeli po pošti; — knjige, naročene v šoli, bo za vas prejel šolski poverjenik. RAZPOŠILJANJE ATLASA SLOVENIJE SE JE ŽE ZAČELO. ZARADI IZJEMNO VISOKEGA ŠTEVILA PREDNAROČNIKOV RAČUNAMO, DA BO MOGOČE DOSTAVITI VSE NAROČENE KNJIGE V NEKAJ DNEH. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE, ČE KNJIGE NE BOSTE PREJELI MED PRVIMI. ČE STE ZAMUDILI PREDNAROČNIŠKI ROK, NE ZAMUDITE NAKUPA ATLASA SLOVENIJE, DOKLER JE ŠE NA VOLJO! v morju Dolga desetletja so v obalnih vodah Bahrain-skega otočja v Perzijskem zalivu nabirali bisere, vendar sta zaradi tankerjev in razlite nafte vse bolj onesnaženo morje ter rastoča industrija umetnih biserov pred okrog 20 leti zatrla starodavno opravilo. Nedolgo tega pa so sklenili, da bodo ponovno oživili tovrstno dejavnost. V ta namen so biologi in potapljači pregledali morsko dno in presenečeni odkrili, da ležijo na dnu ponekod tudi do 20 let stare školjke bisernice, ki gotovo skrivajo v sebi čudovite bisere, podobne tistim, zaradi katerih je Bahrain postal znan že pred tisočletji. Asirski zapisi, stari 4.000 let, govore o biserih iz Perzijskega zaliva, velikih kot ribja očesa. Leta 1522 je prav želja po lepih naravnih biserih spodbudila Portugalce, da so otok zavzeli in ga imeli v lasti do začetka 17. stoletja. Poslej so na otoku vladali vladarji iz družine Al Khalifa. Vrednost perzijskih biserov dokazujejo tudi cene. Velik naraven biser stane tudi do 15.000 dolarjev. Toliko je namreč odštela neka ameriška boga-tašinja za en sam samcat biser iz Perzijskega zaliva. Novoodkrita nahajališča biserov so torej pravi zaklad, ki ga morajo samo spraviti na dan, potem pa še prodati tistim kupcem, ki imajo dovolj debele denarnice za takšne naravne dragocenosti. V našoj državi cejni sta dvej, ka lejva, dela prava ne vej. Tresti dinarof je žemla v krčmej, za tč novce v Bosni sta dvej. V Pomurju kmečki turizem cvete, krstitke, gostiivanje — vse gor jemle. Edni majo domače koline, čibar pri hiži nej repa svinjine. Pred kučof raste malo jurke. pri sousidi petriš, repa, murke. Pek domači kriij pripravi, s Kapele, Radgone vijno se spravi. Kmečki turizem tak pun je vsega, glavno je tou ka porcije nega. Kajiši je zakon, oblast dobro zna, strijca pa viijca tiij sakši ma. STRAN 6 VESTNIK 5. DECEMBRA 1985 za vsakogar’ nekaj RADIO MURSKA SOBOTA Kokoš v vinski omaki 5 NAJ Vsako sredo v oddaji 21 232 Lestvica tega tedna: 1. Zgodba za tri letne čaše — Doroja 2. Part time lover — Stevie Wonder 3. Woody boogie — Baltimora 4. Zvečer v mestu — Pankrti 5. Blue night shadow — Two of us Okusna jed, ki je pravšnja v teh mrzlih jesenskih dneh. Za pripravo ' potrebujete: Pol litra piščančje juhe, eno kokoš, 5 dkg slanine (razrezane na kocke) 3 žlice olja, 5 dag čebule, 2 dag moke, timijan, lovorov list, sol, poper, limonin sok, pol kozarca rdečega vina. Kokoš razsekamo na kose in dušimo na olju, seveda z dodatno sesekljano čebulo. Sredi dušenja posujemo z moko, primešamo začimbe in prilijemo juho. Naposled omako obogatimo z limoninim sokom in rdečim vinom. Nič nas ne sme presenetiti Sosvet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Dopisnice z glasovi pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1,69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 nas, ali oddajo 21 232. OTROK IN KNJIGA Knjiga ima v življenju sodobnega otroka pomembno vzgojno in izobraževalno nalogo. Toda otrokom moramo dati njihovi razvojni stopnji ustrezno knjigo, da jim bo res mogla koristiti. Dobre knjige se odlikujejo,po estetski in leposlovni vrednosti besedila, prilagojenega različnim starostnim stopnjam, in po estetski vrednosti ilustracij. Slikanica je prva otrokova knjiga. Med drugim in tretjim letom damo otroku zapognjenko, to je slikanico, ki je brez besedila in prikazuje s slikami predmete in živali otrokovega okolja. Zahtevnejša zapognjenka ima že pre--proste verze, ki pojasnjujejo prizore na slikah. Pri četrtem letu naj otrok dobi slikanico, ki je vezana v knjigo. Ta ga bo spremljala, dokler ne bo začel v šoli sam brati. Tedaj nastopi tudi čas, ko otroci z užitkom poslušajo pravljice, ki jim jih pripovedujejo odrasli. Ko začne otrok brati sam, naj dobi knjigo z malo besedila, natisnjeno z velikimi črkami. Občutek, da je otrok uspešno prebral prvo knjigo ga bo spodbudil k nadaljnjemu branju. Kaj pa stripi? Branje stripov ie med šolskimi otroki zelo razširjeno. Kot pri vsakem čtivu je treba tudi tu ločevati dobre in slabe stripe. Vsi stripi niso slabi. Priporočljivi so za otroke, ki so se šele naučili brati, oziroma vsem, ki imajo težave s samo tehniko branja. Nikakor pa ni prav, da bi otroci ostali samo pri tem, manj zahtevnem branju. Knjiga za vsak dom ZDRAVILNE RASTLINE Majaron Majaron so poznali že v starem Egiptu. Posvetili so ga bogu rodovitnosti. Danes ga poznamo predvsem kot dišavno rastlino, BELGIJSKI ORJAK Domovina današnjega belgijskega orjaka je pokrajina Flandrija. Belgijci so posvetili večjo pozornost teži kot zunanji obliki, zato je postal ta kunec največji med vsemi, saj tehta od 8 do 10 kg. Vse bolj se uveljavlja tudi pri 30LEI naših rejcih, prav zaradi teže in plodnosti. Idelana teža odraslega kunca je 6,5 do 7 kg. Belgijski orjaki zelo hitro rastejo, saj tehtajo ' 4 mesece stari 3,6 kg. Samica je zelo plodna in nemalokrat povrže tudi dvanajst mladičev. Zaradi izredne .velikosti potrebuje belgijski orjak več prostora, torej večjo kletko. Tudi krme porabi več kot drugi kunci. Ker mladiči v prvih mesecih zelo hitro rastejo, potrebujejo v krmi veliko beljakovin (oves, ječmen, regrat, detelja). Le s tako hrano lahko dosežemo normalen razvoj mladičev. Zaradi zahtevnosti gojenja belgijskega orjaka ta pasma ni primerna za gojitelje začetnike. Moj mali svet v kuhinji vendar pa je cenjen tudi kot zdravilna zel. Majaron je zelo priljubljena dišava, ki jo v srednjeevropski kuhinji zelo pogosto uporabljamo. Z njim odišavimo krompirjeve juhe, jedi iz drobovine, enolončnice, dušeno svinjino in ovčje meso ter klobase. Ponekod je zelo priljubljena majaronova omaka. Ponudimo jo h kuhani govedini ali govejim, zrezkom. Zanjo potrebujemo: 2 žlici olja, 2 žlici moke, pol žlice majaronovih pleve, ž’’ ' kisle smetane, limonin sok in sol. Majaron se uporablja tudi v kozmetiki, še zlasti, v zeliščnih zobnih kremah. Majaron lahko gojite tudi doma. Zahteva dobro, sveže gnojeno prst in veliko sonca. Sejemo ga marca v zabojček, v maju ga presadimo na vrt. Razdalja med sadikami naj bo 15 cm. Rastlina je zelo občutljiva na mraz, zato ga v hladnejših krajih raje gojimo v zabojčkih. Uporabljamo zelišče brez korenin, nabiramo pa ga od junija naprej. Rastlino prvič porežemo, ko začne cveteti. V lepem poletju ga porežemo trikrat. Povežemo ga v šopke, ki jih obesimo v suh, zračen prostor. Moj mali svet Letos je bil pri Vestniku in Radiu Murska Sobota ustanovljen sosvet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki bo vsebinsko usmerjal pisanje o tej tematiki za oba medija. Za predsednika sosveta je bil izvoljen Franjo Šonaja, s katerim smo se tokrat pogovarjali. — S kakšnim namenom je bil ustanovljen sosvet za SLO in DS in kakšna naj bi bila njegova vloga? »Rubrika Nič nas ne sme presenetiti v Vestniku je bila uvedena.na pobudo Pokrajinskega odbora za Pomurje v soglasju svetov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vseh pomurskih občin. Cilj rubrike je, da pisno čimveč prispeva k družbenosamozaščitne-mu usposabljanju, usposabljanju delovnih ljudi in občanov, Samoupravnih organov in skupnosti ter njihovih organov, teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in drugih sil SLO in DS. Rubrika ima po sklepu skupščine Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota poseben samoupravni organ —SOSVET, katerega sestavljajo delegati družbenopolitičnih organizacij, društvenih organizacij in drugih struktur, odgovornih 'za obrambne in zaščitne naloge. Sosvet je pripravil osnutek programa rubrike in ima več sodelavcev — strokovnjakov s posameznih področij SLO in DS, ki naj bi s svojimi prispevki, usmeritvami, nasveti in priporočili popestrili rubriko.« — Kakšna pa je sicer osnovna vsebinska usmeritev rubrike z SLO in DS? »Posebna pozornost v rubriki za SLO in DS bo osredotočena na številne vire in vzroke za nesreče, elementarne nesreče, strokovne nasvete, kako ravnati, v posameznih okoliščinah, da se zaščitijo ljudje in premoženje. Prav zato posebej pozivam vse občane, naj redno berejo prispevke v rubriki Nič nas ne sme presenetiti in naj v njej tudi sodelujejo s svojimi prispevki.« F. M. KURJE OKO Kurje oko je oblika žulja v koži na nožnih prstih ali na podplatih. Kurje oko povzroči trajnejši pritisk ali trenje zaradi neprimerne obutve. Kurje oko je okroglo, trdo in na pritisk boleče. V globino prodira podaljšek oroženele povrhnjice. Kurje oko se lahko vname in včasih tudi ognoji, zato je strokovno zdravljenje vsekakor potrebno. Zdravijo tako, da odstranijo roževinasto plast in treba se je začeti primerno obuvati. Ro-ževino razkrojijo s kakšno kislino ali mazilom. Zdravilo je treba zelo previdno položiti na kurje oko in ga po potrebi uporabljati več dni zaporedoma. Kožo okrog kur- jega očesa je treba zavarovati s kakšnim mazilom ali kremo, da bi je kislina ne razjedla. Po zdravljenju je treba noge kopati v vroči kopeli in nato odstraniti oko tako, da zdravega tkiva ne ranite do krvi. Kurje oko pogosto odpravljajo z ljudskimi zdravili: čebulnim sokom ali čebeljo zadelavino. Kurje oko odstranjujejo tudi s električnim tokom (z izžiganjem). Kurje oko na podplatu je zelo boleče in ga večkrat ni mogoče odpraviti z zdravilnimi pripravki. V takem primeru bo pomagalo obsevanje ali kirurški nož. Knjiga za vsak dom (nnl OPEKARNA MARIBOR • ~______________________________ 1 RADVANJE £ D M B H V F I HI 11*14 Maribor, Streliška 16 a PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km MONTAŽNI STROPOV! »NORMA« Telefon S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI (062) 39-911 Z enakimi ugodnostmi lahko dobite naše strope v vseh trgovinah z gradbenim materialom veletrgovine Potrošnik Murska Sobota. NASA RISBA — VAS PRIPIS REŠIT EV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Piatnik, Indiana, starter, Akra, Rn, La, Duce, N, dativ, Iri, rja, sij, Dal, tvari, raketar Olivera, JI, avto. SESTAVIL MARKO NAPAST EKONOMIJA SLIKA Z VODNIMI BARVAMI DRUGA NAJVEČJA LUKA Z ZRN OTOK V ALEUTIH SARAJEVSKI NOGOM TRENER (IVICA) IT. IME BENETK PIŠČALKA IZ GLINE MESTO V BOLGARIJI ORNAMENT SLOVENSKI PISATELJ (TONE, »UKANA«) AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA SHRIVER FRANC. ŽUPAN TROPSKA OVIJALKA VELIKA UJEDA ZORMAN IVO ŠVICARSKI PISATELJ POVELJNIK RUSKE PROTIREV. VOJSKE ALUMINIJ ATOL V TUAMOTU DRŽAVNA BLAGAJNA ROMUNIJA NAJVEČJI IT. NAFTNI KONCERN PRITISK DEL OBRAZA PRISTANI- ŠČE V EGIPTU MEGLI • PODOBEN PLASTAST OBLAK POD V SOBI JAPONSKO MESTO IVAN PREGELJ NOČNO ZABAVIŠČE V VEČJIH MESTIH ODBOJKAR SKI KLUB DEL PLUGA TUDI LAVINA - VESTNIK 5. DECEMBRA 1985 STRAN 7 1 30 LET JUGOBANKE ŠIROM 1’0 JUGOSLAVIJI IN V SVETI SO DANES POSLOVNE ENOTE JUGOBANKE KI NUDIJO SODOBNE BANČNE STORITVE OBČANOM IN ZDRUŽENEMU DELU. ZAČELI SO V BEOGRADU 29. JUNIJA 1955, LETA, KO SO USTANOVILI PRVO SPECIALIZIRANO JUGOSLOVANSKO BANKO ZA ZUNANJO TRGOVINO. NJEN NAMEN JE BIL POMAGATI GOSPODARSTVU PRI RAZVIJANJU DENARNIH ZADEV S TUJIMI PARTNERJI. KMALU ZATEM, IN SICER 21. DECEMBRA, JE BILA USTANOVLJENA PODRUŽNICA V LJUBLJANI- SKRB ZA ZUNANJO TRGOVINO, INDUSTRIJO. KMETIJSTVO !N TURIZEM Začeli so s sedmimi uslužbenci in že naslednje leto jih je delalo 93. To leto je 22 zunanjetrgovinskih podjetij zaupalo svoje posle podružnici v Ljubljani, ki je obenem vodila evidenco za vsa slovenska zunanjetrgovinska podjetja. Dodeljevala je tudi olajšave za uvoz opreme za posodabljanje proizvodnje, omogočanje večjega izvoza in zmanjševanje odvisnosti od uvoza. Zbirala je prosta sredstva zunanjetrgovinskih organizacij, odobravala kratkoročna posojila, plačevala naložbena dela v tujini in financirala izvoz opreme. Opravljala je še vse druge bančne posle doma in v tujini. Do leta 1961 je predhodnica JUGOBANKE opravljala 38,4 odstotka plačilnega prometa Slovenije. Leta 1965 pride do prelomnice. Vse bolj začne JUGOBANKA izdajati jamstva. Leto pozneje ima 54 ustanoviteljev, slovenskih delovnih organizacij. Poleg vlaganja v industrijo je JUGOBANKA delavna tudi pri razvoju kmetijstva in turizma. 1967. LETA PREIMENOVANJE V JUGOBANKO Notranjost JUGOBANKE v Murski Soboti. V letu 1967 pride do bančne reforme. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino se preimenuje v JUGOBANKO, poslovno banko splošnega tipa. Postane depozitna banka gospodarstva in začne tudi z razvojem poslovanja z občani. Spreminja odnos do upravljanja z denarjem. Izvršilni in kreditni odbor JUGOBANKE v Ljubljani sta prevzela velik del pristojnosti, ki jih je imela do tedaj centrala v Beogradu. JUGOBANKA se vse bolj razvija. Leta 1973 je sprejet samoupravni sporazum o organiziranju JUGOBANKE s sedežem v Ljubljani. Leta 1977 se je način odločanja in upravljanja v JUGOBANKI korenito spremenil. V organe upravljanja so voljeni le delegati upravljavcev oziroma članov banke. Tega leta se je združilo tedanjih 15 sedežev JUGOBANKE v JUGOBANKO - ZDRUŽENO BANKO. Obenem je bila v Ljubljani ustanovljena temeljna banka. SREDSTVA JUGOBANKE 1955. leta je JUGOBANKA gospodarila s 65 milijoni dinarjev. Konec lanskega leta pa se je vsota povzpela na 2.126 milijard JUGOBANKA ima svoje poslovne prostore v Murski Soboti v ulici Staneta Rozmana 4. dinarjev. Glavni viri so depoziti članov banke, sredstva občanov in najeta posojila doma in v tujini. JUGOBANKA DOMA INNA TUJEM V domovini ima JUGOBANKA 434 organizacijskih enot. Zaposluje 11 tisoč uslužbencev in ima 24 temeljnih bank. V tujini ima 22 predstavništev in 1.524 kore-spondentskih bank v 130 državah. V SR Sloveniji ima pri JUGOBANKI dinarske hranilne vloge 180.519 občanov, devizne hranilne vloge 85.774, tekoče račune 14.445, žiroračune 9.022, potrošniška posojila 31.659 in stanovanjska posojila 12.166 občanov. Prek JUGOBANKE izplačuje v Sloveniji osebne dohodke 320 organizacij združenega dela za 78.627 delavcev. POSLOVNE ENOTE JUGOBANKE TB LJUBLJANA JUGOBANKA - TEMELJNA BANKA LJUBLJANA Ljubljana, Titova 32, tel. (061) 310 388, teleks 31228 POSLOVNA ENOTA MARIBOR, Razlagova 11. tel. (062) 27 551, teleks 33277 Likvidature poslovne enote Maribor: MARIBOR, Cankarjeva 11, tel. (062) 27 172 MARIBOR, Glavni trg 18, tel. (062) 24 190 PODRUŽNICE CELJE, Titov trg 7, tel. (063) 23 438 CELJE, Miklošičeva 1, tel. (063) 23 715 JESENICE, M. Tita 20, tel. (064) 81 576 KRANJ, Cesta JLA 14, tel. (064) 28 271 LJUBLJANA, Pražakova, M. Pijadova 29, tel. (061) 311 926 LJUBLJANA Šiška, Celovška 106, tel. (061) 557 679 LJUBLJANA Bežigrad, Titova 64, tel. (061 j 327 066 MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 5, tel. (069) 21 833 NOVA GORICA, Kidričeva 7, tel. (065) 23 520 NOVO MESTO, Komandanta Staneta 38, tel. (068) 24 209 PTUJ, Prešernova 1, tel. (062) 711 781 SEŽANA, Partizanska cesta 7, tel. (067) 73 139 SODOBNA KMEČKA POVEST LAINŠČEK _ \ pj LINDAN Čez tihotno ravninsko krajino je že prenekate-ri dan neprizanesljivo tolkel mrzel jesenski dež. Redko, grmičasto jelševje je upogibalo veje, visoka, že zdavnaj odcvela trava se je polegla, po globačah so brez žubora iskale pot kalnice in kopičile skladovja orumenelega Ustja ter dračja. Skozi dežno sivino so prežala temna čela pritlikavih hiš, ki so se potuhnile, naslanjajoč se na krošnje sadnega drevja. Mokroto je nagrizal edinole tanek dim iz dimnikov, in včasih je zavonjalo po pravcatem razkošju skrbno pogrnjenih domačijskih miz. Ljudje so posedali na zapečkih, se sklanjali k oknom, zaskrbljeno ozirati v nebo, ali pa so tavali pod napušči, se spogledovali, zmahovali in kvan-tali, češ, sam Gospod je dvigni! roko od nas, in zdaj bomo sejali, ko bo že prepozno, ali pa bodo ostale ledine. Ta skrb je bila večja, kakor jo je bilo moč razbrati z obrazov, kajti bila je edina, in to tista, ki pomeni preživetje. Tudi v edini vaški gostilni so žvenketali le kozarci. Možakarji so nagnili klobuke nad obrvi, vlekli dlani v rokave, kakor bi jih zeblo, čeprav je točaj že navsezgodaj podkuril v pečici, da je postalo skoraj zatohlo. Strmeli so skozi šipo na prepra-no makadamsko cestišče, cuzali iz trebušastih šile in naročali s pogledi. Točaj, suhcat možak, opravljen kakor za sedmino, je prestopal zdaj za šankom, zdaj pred oknom, presipava! drobiž iz dlani v dlan in ga vedno znova prešteval. »Prav nič ne kaže,« je včasih odkima! v nebo, in takrat so se tudi ostati spomniti, da pravzaprav čakajo na konec deževja. Vzdigniti so glave, pokramljali o močvari, ki sili v zorano, o zibanicah, ki se že delajo na cestah, in o krompirju, ki je že skoraj segnil v zemlji. »Če bo kdo krepni!,« so meniti, •mu še jame ne bo moč skopati.« Tedajci jih je vznemirilo prav čudno približujoče se brnenje. Prisluhnili so, se spogledali in se nato vprašujoče ozrli v točaja, ki je široko odprl vrata in se kakor kužek prihulil spod napušča. »Sam vrag,« se je namrdnit in obrisat težke kaplje, »neki čudni avtomobili.« Možakarji so kakor na ukaz drug za drugim zaropotati s stoli, se zgnetli k šipi, najbolj radovedni pa so celo pomolili klobuke v dež. »Cirkus prihaja!« se je nekako skoraj po otročje razveselil upokojeni učitelj VHiem. »Cirkus!« so posmehljivo dahniti in še sami stopiti na piano. »Pa bo res ta pravi cirkus!« so pametovali škileč na kolono treh tovornih avtomobilov, ki se je prav počasi premikata po poštiji. Prvi je vozil kombi z velikim spranim napiskom na strehi, za njim dva dolga, kakor pisanice pomalana tovornjaka. »Vari... vati... variete...« je zlogoval točaj, »variete, to je francoska beseda,« je povzdigoval glas upokojeni učitelj, a so ga preglasili: »Francozi!« »Le kako bi Francozi zašli k nam? Saj ni vojna!« Končno se je kolona ustavila prav pred gostilno. Iz prvega avtomobila je stopit starejši moški, si v naglici potegnil kapuco čez dolgolaso glavo in jim pomahat. Nihče mu ni stopit bliže, te učitelj VHiem se je zrinit malce v ospredje. »'Srdan I« je pomahal moški, ko se je približal. »Župana iščemo!« Možakarji so se spogledali. »Župan — to je vendar predsednik krajevne skupnosti,« jim je pojasnil VHiem. »A, Ficka!« so rekli v en glas. »Variete bomo postavili« se je belozobo zasmejal kuštravec. »Stopi že nekdo po Ficka« se je zasuka! točaj in se zrini! nazaj v gostilno. Nekateri so stopili za njim in odpili, kot da bi se pravkar pripetilo nekaj nadvse razburljivega, drugi so pozabiti na mdčo in se zvedavo sprehodili okoli avtomobilov, dolgolasi tujec pa se je oklenil upokojenega učitelja Vi-Hema in prestopaje se pod napuščem čakal, da se vrne Katajnski najmlajši, ki je odpeta! po predsednika krajevne skupnosti, mlinarja Ficka. Da so iskali prav tak manjši kraj, je pravi! da jih tod naokoli ljudje lepo sprejemajo, da pa bodo verjetno imeli težave s terenom... Potem so si ga že upati vprašati in jel je pojasnjevati, da variete Lindan prinaša v njihovo vas same enkratne, po vsem svetu znane in cenjene akrobatske, žonglerske in glasbene nastope. »Veliko cirkusov sem že videl,« je vedno znova opozarja! VHiem, toda tujec ga je le ošini! izpod čela. Skoraj kričal je že in poziva! na prvo predstavo, ko je izza vogala ves zaripel v samem predpasniku pridrajsa! mlinar Ficko. Da ga vse to prav nič ne briga, da kraj nima primernega vaškega zemljišča v te namene, je robantil že vnaprej, pa tudi sicer da se to tako ne dela: vnaprej bi ga morati obvestiti, že zdavnaj vložiti prošnjo, dobiti dovoljenje. Možakarji so utihniti, stakniti glave in se čuditi; ampak, če se je sam Ficko postavil po robu, potem tu gotovo nekaj smrdi. Zaman so tudi iz drugih avtomobilov prilezli pisano oblečeni možje, zaman so nejeverno mahali z nekakšnimi potrditi in se široko smehljali — kakor je privihraj tako je Ficko tudi odce-peta! nazaj v mlin. Da bo poklical policijo, ki naj vso to godljo preveri, je še rekel Tujci so posedli v avtomobile in jih parkirati ob robu cestišča, možakarji pa so se zgnetli nazaj v gostilno in vsi po vrsti naročili novo Šilce. Kakor da še niso prav doumeli, kaj se je pravkar zgodilo. »Le čemu ne pusti ljudi,« je zmajevat VHiem, »to je vendar njihov kruh.« Zvečine so mu pritrjevali, nekateri so meniti, da Ficko že ve, kakor je zmeraj prav vedel, tretji so modrovali, da je cirkus prišel samo zato, da bi otroke opeharit za denar. ' i »Ali je v tem posranem zaselku že kdaj gostoval kakšen variete, vas vprašam ?« je ves osramočen vzkliknil upokojeni učitelj in se zmagoslavno smehljal, ko so odkimavali. »Vidite! Zato pravim: veseliti bi se morati, da so se umetniki spomnili na nas.« »Dajte, dajte, gospod šolnik« je ugovarja! točaj. »Večkrat sem gledal te stvari na televiziji. Vem kaj je to. Ampak, tile!« je ušpiči! stoki kazalec skozi šipo, »to so sami cigani! Kar oglejte si jih!« Možakarji so stegnili vratove drug čez drugega in si prizadevali, da bi razbrali obraze za avtomobilskimi stekli. V drugem je sedela starejša belolasa gospa in si v majcenem zrcalcu nenehno popravljala šminko, v tretjem pa sta se z nekakšnimi čudnimi kretnjami prerivala in suvala mlajši moški in ženska. »Cigani so — ni dvoma,« so menili. »Cigani, cigani, vi ste cigani,« je rojil VHiem. »Cirkusanarji so vendar z vsega sveta. Lahko so Indijci, Arabci... pomislite, lahko so celo sami afrikanarji.« »Afrikanarji so črni kot biks!« je ustrelil Katajnski, bivši učenec bivšega učitelja VHiema. »Ti mi boš pravil, ti!« je zdaj že skoraj planil starec. »Do šestega razreda si prilezel — pa še dotlej ne bi, če ti ne bi pogledal skozi prste!« Tako so modrovali vse do poznega popoldneva, ko so oni v avtomobilih končali posvet, ko je iz druge pomaiane ropotije v spremstvu čokatega mladeniča pricapija! v gostilno tresoči se starec. Spoštljivo je pozdravit, se celo priklonil na vse strani in potrpežljivo počakal da mu je točaj prinesel sto! Nato mu je nekako šepetaje naročil pijačo za vse in razvezal velikansko usnjeno mošnjo. »Dragi gospodje,« je rekel prav tako tiho. »Jaz sem oče Valent, direktor tega slavnega varieteja, ki je prepotoval svet po dolgem in počez. Povsod so nas sprejeli širokih rok in se čudili naši umetnosti, ki ji ni enake ... Zatorej s svojo staro glavo ne morem razumeti...« »Hja,« je VHiem zamahnil čez možakarje in se presedel Možje, ki so sedeli tujemu starcu iz oči, v oči, so povesili poglede in se oprijeli šile. »Mi nimamo ničesar s tem,« so rekli. »Ficko je tako odločil in on naj odgovarja,« so zlezli v suknjiče, kakor bi sedeli na zatožni klopi. Tedajci je direktor gibčno vstat, visoko dvigni! desnico z mošnjičkom in pozvončkljal: »Razglasite po vasi: kdor da na razpolago zemljišče — torej, travnik, pašnik ali njivo — da na njem za nekaj dni postavimo šator, mu bo variete Lindan bogato poplačal. Smo se razumeli — gospodje?« !n je še!. Mladenič, ki je spremljal sivolasega starca, se je zavrte! na peti, pristopi! k točaju in mu iz na-prstnega žepa potegni! bankovec, ter ga položil predenj: »Še eno rundo za gospode!« Možje pa so pili in se prerekali o denarju, ki je zrasel v točajevem žepu. Naslednji dan dež ni niti za kapljico ponehal in tudi cirkusanarski avtomobili se niso premaknili niti za mezinec. Po vasi se je motat glas o nenavadnih gostih in o velikanskem plakatu, ki je z gostilniških dveri ponuja! bogato nagrado za zemljišče: ženske so sitnarile, da bi tistih nekaj par vendarle prav prišlo, možje so tuhtali in se bali zamere pri Ficku in odbornikih, otročaji pa so bežali od doma in si ogledovali čudesa, ki so jih ponujali poslikani avtomobili in tuji ljudje, ki so odgrnili zavese na avtomobilskih oknih in živeli svoje življenje, kakor da jih vse skupaj pravzaprav ne zanima. Ženski sta napeli vrv do sosednje slive in razobesili perilo, čeprav je deževalo, moški so zakurili ob cesti, spletli streho iz količev in vej ter nataknili na raženj neko žival bolj zajca kakor svinjo, otročaja pa brcljala naokoli in se igrala v luži pod največjim tovornjakom. Možje so Iz same radovednosti že navsezgodaj prihacali na Šilce in se posedli ob oknu, od koder so kot želve motrili čudne goste. Zmrdovali so se nad takim, ciganskim, življenjem, odtehta-vali, kaj ti pri vsem tem pomaga to, da sšmo meso obračaš na ražnju in vidiš svet, ugibali, kdo bo tisti srečnež, ki si bo. upal odstopiti kakšen travnik ali nezorano njivo. »Vidiš, prekprekleto,« je vzdihoval stari Maks, »zdaj bi pa vseeno prav prišlo, če bi imel človek kakšno ped zemlje«. Kmetje so pili, kakor da ga niso slišali, upokojeni učitelj, ki so se mu še od včerajšnje pijanosti svetlikale oči, pa je potrkal s kozarcem ob mizo in pokaš-Ijal: »Kdo vam je pa kriv, da ste pustHi.šolo v sosednjo vas! Če bi bila šola, bi bilo tudi igrišče — ha, dragi moji, potem ne bi bilo problemov!« Kdo ve, ali se ne bi sporekli zadelj šole, kakor so se že večkrat, če ne bi vstopil poštar Markov in že z vrat navidez malomarno smrknit: »Vrajoski bo dal Travnik!« »Vrajoski?« so kriknili. »Žena mi je povedala,« je pojasnjeval »pravi, da se je že dogovori! z onimi...« »Cincavec!« je skoraj zacvilil Žlarski, sicer teden kmet. »Le kdaj je lazil okoli njih?« »Ponoči!« so ugotavljali, »prav gotovo, ponoči. Naskrivaj! Derež prekleti! Driskač poganski.« »Bogionaj zdravi pameti,« si je oddahni! VHiem. »Zdravi pameti?« so osupnili. »Ta smrdčia, ta gnllec, pa pri zdravi pameti!« (nadaljevanje prihodnjič) STRAN 8 VESTNIK 5. DECEMBRA 1985 Radijski in televizijski spored od 6. do 12. decembra PETEK SOBOTO NEDEUR PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 —- Aktualno danes (sobotna reportaža, Iz društev, Iskanje-znanje-ustvar-janje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon :21-232). 8.45 TV v šoli. 10.35 TV v .šoli. 12.30 Poročila. 17.35 Poročila. 17.40 A. Vučo: Prigode skupine »Pet petelinčkov«. 17.55 Sokoli, 6. del angleške lutkovne nadaljevanke. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Misliti ustvarjalno: ustvarjalna osebnost, 2. del izobraževalne oddaje. 20.05 Nastanek človeške vrste: Človek se za stalno naseli, angleška dokumentarna serija. 21.00 Ne prezrite. 21.15 C. McCullough; Pesem ptic trnovk, 9. del. 22.10 TV dnevnik II. 22.20 Po volji višje sile, francoski film Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Tv dnevnik. 17.45' Zgodbe iz nepričave, otroška serija. 18.15 In tudi letos, izobraževalna oddaja. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ilirska glasba. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Izkušnje: Vsi na tujem, dokumentarna oddaja. 21.50 Nočni kino: Pošast, italijanski film (do 23.30). | TV LJUBLJANA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami ih pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem vaju, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (minuta za varstvo okolja, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-23®. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (Šport, Priporočajo vam...), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (Gospodarska tema, Predstavljamo vam, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (Pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — »21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV ZAGREB Prvi program 8.45 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Pravljice, 18.15 Tudi letos, 18.45 Obrisi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vdove (Tv film), 21.00 Zabavna oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.00 V petek ob 22.00. 8.05 Poročila. Otroška matineja — ponovitev oddaj. 12.50 Spoznano—neznano: Eureka in mi. 13.30 Poročila. 15.55 Vrt otrok, 1. del češkoslovaškega mladinskega filma. 16.55 Poročila. 17.00 Beograd: PJ v košarki — Partizan :Cibona, prenos. 18.25 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Čebelarski muzej Radovljica. 20.00 V zadnjem trenjem trenutku, avstralski film. 21.40 Zrcalo tedna. 22.05 Videogodba — 9. oddaja. 23.00 Poročila. Vin-kovci: PJ v nogometu Dina-mo(V):Hajduk Oddajniki II. TV mreže: 14.10 Človek — dvoživka, sovjetski film. 15.40 Zlati slavček ’85 — 1. del festivala otroške zabavne glasbe. 16.40 Babica, 2. del češkoslovaškega mladinskega filma. 18.00 Retrospektiva dram A. Popoviča: Črni petek. 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.30 Spomini — feljton. 21.15 Poročila. 21.25 Športna sobota. 21.50 Šest žena Henrika VIII: Jane Seymour, 3. del angleškega niza. 23.20 Poezija TV LJUBLJANA 8.25 Poročila. Otroška matineja. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 CERVANTES, 6. del španske nadaljevanke LJ. 13.25 Sestriere: svetovni pokal v alpskem smučanju slalom (ž), prenos 2. teka. 14.20 Mostovi. 14.55 C. McCullough: Pesem ptic trnovk, ponovitev 8. dela avstralske nadaljevanke. 15.45 Mozaik kratkega filma, Dolina, angleški film. 16.15 Poročila. 16.20 Njegovo visočan-stvo O’Keefe, ameriški film. 17.45 Tv kavarna. 18.50 Knjiga. 20.00 J. Vipotnik—J. Drozg: Rodna letina, 3. — zadnji del nadalj. U. 21.00 Športni pregled. 21.45 Beseda da besedo — pogovor z Georgom Peres-som. 22.15 Propagandna oddaja. 22.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 19.30 TV dnevnik. 20.00 Spomini, 3. del jugoslovanske dokumentarne serije BG 2. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Festova kinoteka: Skrivnost Ka-sparja Hauserja, zahodno-nemški film (do 22.45) TV ZAGREB TV ZAGREB TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.15 Modna revija, 21.20 Zabavna oddaja, 22.05 Umetnine. Prvi program 8.40 Tv v šoli, 16.35 Kritična točka, 16.05 Narodna glasba, 16.35 Tv koledar, 16.50 Šport: Skelton, 17.00 Košarka: Partizan—Cibo-na, 18.25 Kultura, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Po sledeh izsiljevanja (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Fest. reklamnih filmov. Prvi program 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Grizli Adams, 15.05 Sestanek brez dnevnega reda, 17.15 Prelomnica (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bogata letina (drama), 21.00 Športni pregled, 21.50 Reportaža, 22.20 Dnevnik. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV MADŽARSKA 9.00 Šolska TV. 9.45 Ponovitve: Naš vsakdanji kruh; Zvezdniki J. Lemmo-nu. 15.10 Šolska TV. 16.35 Nevarne vode, kratki film. 17.00 Spored za 3 dni. 17.05 JanosEgri. 18.00 Koledar, magazin. 18.40 Vikend program, najava. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.45 J. Kodolanyi: Zapor, TV film. 22.00 O gledališču. 22.10 Sodobniki A. Jozsefa. 23.10 TV dnevnik, himna. Prvi program 9.00 Poročila, 9,.05 Tv v šoli, 13.05 Poročila, 14.10 Spored za otroke in mladino, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 23.00 Avstrijski kviz. Prvi program 10.00 Dopoldanski spored v nedeljo, 14.50 Film, 16.25 Spored za otroke in mladino, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.45 Dok. oddaja, 22.50 Nočni studio. TV MADŽARSKA I TV MADŽARSKA TV KOPER 14.15 Tv npvice. 14.20 Rinaldo Rinaldini'— Tf. 14.45 Mala zgodovina glasbe. 15.00 Film: Sinbad pomorščak igrajo: Maureen O’Hara, Antony Quinn, rež. R. Wallace. 16.30 Risanke. 17.30 Poslednja oaza — dok. oddaja. 18.00 Nasvidenje štorklja — T. f. 18.20 Pacific international airport — Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Odprt prostor. 20.3C Marco Visconti — Tv nadaljevanka — II. del. 21.35 Dogodki in osebnosti 20 stoletja: Francisco Franco. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Film: Cadet Rouselie igrajo: Francois Perier, Dany Robin režija: A. Hunebelle 8.00 Vikend program. 8.20 Ponovitve. 9.10 Vikend program. 9.40 Ponovitve. 10.35 Vikend program. 11.40 Ponovitve. 13.30 Vikend progam. 14.10 Poje Olivia Newton-John. 14.40 Vikend program. 15.10 Vikingi, 6. del. 15.40 Vikend program. 18.20 Koncert. 19.30 TV dnevnik. 20.00 । Melodije z onega sveta, francoski film (A. Delon). 122.00 Vikend program do 24.00, vmes ob 22.50 TV dnevnik, himna. TV KOPER 13.00 Val D’Isere, smučanje — svetovni pokal. 14.15 Tv novice. 14.20 Rinaldo Rinaldini — Tf. 14.45 Mala zgodovina glasbe. 15.00 Film: Cadet Rou-selle igrajo: Francois Perier, Dany Robin, režija: A. Hune-16.30 Risanke. 16.45 belle. Film. 19.00 Rinaldo Rinaldini' - Tf. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Po sledeh prednikov. 20.30 Otello — Opera. 22.45 TVD vsedanes. 22.55 Tihi don — Tv nadaljevanka. 23.30 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (Kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, Prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 8.50 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.40 Poročila. 17.30 Poročila. 17.35 Podstrešj’e, poučnozabavna oddaja. 17.45 Vsak petek nov začetek — 3. del nanizanke TV Sarajevo. 18.15 Videospot: Muca-maca. 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Video-godba (za JRT). 19.30 Tv dnevnik L 20.10 P. Andreo-ta: Neuničljiva Marija, 5. del francoske nanizanke. 21.10 Aktualno. 22.15 Tv dnevnik IL ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.30 Beograjski Tv program. 18.55 Premor. 19.00 Športni grafikon. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pota spoznanj. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Dinastija, 76. del ameriške nadaljevanke. 22.05 Pesmi posvečene Zagrebu in univerziadi (do 23.05). TV ZAGREB Prvi program 8.05 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Mali šla-ger, 18.15 Posvetovalnica, 18.45 Video-parada, 10.15 Risanka, 19,30 Dnevnik, 20.00 Poljub (drama), 21.15 Argumenti, 21.45 Izbrani trenutek, 21.50 Dnevnik. /© ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA 8.50 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila. 16.35 Šolska Tv: Plavanje I, Oficir kopenske vojske. 17.30 Poročila. 17.35 Litvanjski komorni orkester. 18.05 Biblijski miti: Kralj Salamon. 19.25 18.40 19.30 Peter Zasavski obzornik. Spored za mlade. Tv dnevnik I. 20.05 Ljubojev: Sebe in usode, drama TV Novi Sad. 21.45 Omizje. 23.45 Poročila. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.45 Split: Košarka (pokal evropskih prvakov), Ju-goplastika—Barcelona, prenos. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert za Unicef v počastitev 40-letnice. 21.00 Žrebanje Lota. 21.05 Včeraj, danes, jutri. 21.20 Dušan Vukosavič—Diogen, dokumentarna oddaja. 22.05 Glagolica, 1. del izobraževalne oddaje. 9.15 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila. 17.30 Poročila. 17.35 Spored za otroke. 18.25 Dolenjski obzornik. 18.40 Ščepec širnega sveta: Nageljnove žbice. 19.30 Tv dnevnik L 20.05 Mednarodna obzorja. 20.55 Film tedna: Ryanova hči, angleški film. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Flipper, otroška serija. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Ohridski staro-gradski biseri. 19.30 Tv dnevnik. 20.00- Športna sreda. 22.15 Tv dnevnik. Opomba: 20.00 Košarka — Pokal evropskih prvakov: Cibo-na—Simac. TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 8.55 Tv v šoli, 16.00 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Mi in Tv, 18.15 Knjiga, 18.45 Rock festival, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Notranjepolitična oddaja, 20.55 Alice v gradovih (film). Prvi program 8.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Flipper, 18.15 Znanost, 18.45 Ohrid, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v. šoli. 12.00 Poročila. 16.35 Šolska Tv: Plavanje I, Oficir kopenske vojske. 17.30 Poročila. 17.35 Spored za otroke. 18.25 Obalnokraški obzornik. 18.40 Delegatska tribuna. 19.30 Tv dnevnik L 21.20 C. P. Snow: Tujci in bratje, 7. del angleške nadaljevanke. 22.15 Tv dnevnik li. 22.30 Retrospektiva domače Tv drame: J. Kersnik—A. Inkret: Agitator. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Vroče—hladno, otroška serija. 18.15 Medicinska arhi-; tektura. 18.45 Goli z evropskih nogometnih fgrišč. 19.00 Mali koncert. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tass lahko objavi, 8. del sovjetske nadaljevanke. 21.05 Poročila. 21.10 SP v umetnostnem drsanju za mladince-moški prosto. TV ZAGREB 8.00 Vikend program. 8.25 Spored za otroke. 9.45 Vikend program. 11.15 Glasbeni butik. 12.15 Vikend program. 14.55 Poročila. 15.20 Vikend program, tema: AIDS. 16.10 Spored za prihodnji teden. 17.25 Vikend program. 18.00 Del- l ta. 19.00 Teden, aktualne | reportaže. 20.00 ' Vikend | program. 20.10 Srečanje z I D- Kellerjem, 21.35 Šport in glasba. 22.25 Radovedna kamera. 22.55 Poročila, himna. j Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v “sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Policijska postaja Hill Street, 22.05 Zaton nekega carstva. Drugi program 17.15 Svet sanj, 18.30 Hardcastle in McČormick, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.00 Novo v kinu, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Schilling, 22.05 Moja prva ljubezen. Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.0 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dok. oddaja, 21.15 Dallas, 22.00 Iz filmskega sveta. Drugi program 15.45 Iz parlamenta, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Bill Cosby, 18.30 Hardcastle in McCormick, 19.30 Čas v sliki, ,20.15 Kviz avstrijskih rekordov, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Klub 2. Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Film, 21.55 Šport. Prvi program 8.50 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Vroče — hladno, 18.15 Znanost, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Pot v središče znanja (kviz). TV AVSTRIJA TV MADŽARSKA ljubljanska banka Pomurska bank« TV MADŽARSKA Ni sporeda TV KOPER 8.50 Šolska TV. 9.50 Žrebanje lota. 10.00 Golgota, pon, sovj. filma. 15.10 Šolska TV. 16.30 TV univerza, pon. 8. (zadnjega) dela. 17.10 Kaj naj postanem? Poklicna posvetovalnica. 17.50 Ne le za žene. 18.05 Spored za 3 dni. 18.20 Mojstrske arije. 19.05 Mini studio ’85. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Človek, ki je prišel od daleč, 6. del. 21.15 Studio ’85. 22.15 Dok. film. 23.00 TV dnevnik, himna. TV KOPER | 12.15 Primomercato — predstavitev in prodaja. 14.15 Smučanje: Val D’Isere in Sestriere — Svet, prvenstvo. 15.00 Velike izdaje. Igrajo Michel Bouquet, Juliette Čarre rež.: L. Grospier-re. 16.30 Risanke. 17.30 Veliki greben — T. f. 18.00 Nasvidenje štorklja — Tf. 18.30 Opera narave — dok. oddaja. 19.00 Nepokorjeno mesto — Tv nanizanka. 20.30 Kitajec v Scotland Yardu — Tf. 21.30 Tihi don — Tv nadaljevanka. 22.00 Tatort — Tf. 23.30 Vzrok je vedno enak — dok. oddaja 14.15 Tv novice. 14.20 Rinaldo Rinaldini — Tf. 14.45 Mala zgodovina glasbe. 15.00 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja. 15.45 Glasbena oddaja: Mimmo Cavallo. 16.30 Risan-। ke. 17.30 Poslednja oaza — dok. oddaja. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — odd. v živo. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slov. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Namizni tenis. 20.30 Športni pregled. 21.00 Film: Dobro zapolnjen dan — I. del igrajo: J. Dufilho, A. Falcon režija: Jean L. Tritignant. 22.00 TVD vseda-nes. 22.10 Film: Dobro zapolnjen dan — II. del. 22.40 33. Festival filmov v gorah TV KOPER 14.15 Tv novice. 14.20 Rinaldo Rinaldini — Tf. 14.45 Mala zgodovina glasbe. 15.00 Dobro zapolnjen dan — film igrajo: J. Dufilho, Andre Falcon rež.: Jean L. Tritignant. 16.30 Risanke. 17.30 Veliki greben - Tf. 18.00 Nasvidenje štorklja — Tf. 18.30 Pacific international airport — Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slov, jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 V precepu — Tf. 21.40 Veliki raziskovalci — dok. oddaja. 22.40 TVD — vsedanes. 22.50 Richelieu — Tv nadaljevanka 3. nadaljevanka. 23.45 Odbojka Drugi program 15.45 Iz parlamenta, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Kviz, 18.30 Hardcastle in McCormick, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sejmišče zanimivosti, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Poljski mladostniki, 22.30 Vrelišče (film). Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dal-li, 21.50 Na meji (tv film), 22.40 Kultura. TV MADŽARSKA Drugi program 15.45 Iz parlamenta, 17.00 Šport, 17.30 Računalniški tečaj, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Hardcastle in McCormick, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.50 Klub 2. 9.00 Šolska TV. 9.55 Delta, pon. 10.20 Petrocelli, pon. 11.10 Promenadni koncert. 15.00 Šolska TV. 15.30 Priljubljene melodije. 16.15 Studio Szeged. 16.55 Major Zeman, češki film. 18.20 Preko gozda do človeka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zvezdniki na ledu. 20.20 Umetnina tedna. 20.30 Vihar v epruveti, TV film za starejše od 18 let. 21.45 Spoštljivi. 22.45 TV dnevnik, himna. /O ljubljanska banka Pomurska banka TV KOPER 14.15 Tv novice. 14.20 Rinal-- do Rinaldini — Tf. 14.45 Mala Rodovina glasbe. 15.00 Film: Živi, dekle, živi igrajo: Aldo Reggiani, Rossano Brazzi režija: L. Artale. 16.40 Risanke. 17.30 Poslednja' oaza — dok. oddaja. 18.00 Kolo sreče — Tf. 18.30 Pacific international airport — Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Rugby time. 20.30 Nogomet: Pokal Uefa. 22.10 TVD vsedanes. 22.20 Film: Obredi Igrajo: Hal Halbrook, Robin Gammel režija: P. Carter TV MADŽARSKA 9.00 Šolska TV. 9.30 Golgota, pon. sovj. filma. 14.35 Šolska TV. 15.05 Strogo nadzorovani vlaki, češki č/b film. 16.40 Delavnica kratkih filmov. 18.00 Družbeni dogovor, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Derrick, nemška serijska kriminalka. 21.00 Panorama, svetovnopolitični magazin. 22.00 Beseda, glasba, slika. 22.50 TV dnevnik, himna. TV KOPER 13.00' Smučanje — Villars: Svetovno prvenstvo. 14.15 Tv novice. 14.20 Rinaldo Rinaldini — Tf. 14.45 Mala zgodovina glasbe. 15.00 Film: Nekdo mora umreti Igrajo: Serge Nicola-escu, Arthur Berger rež.: S. Ni-solaesco. 16.30 Risanke. 17.30 Veliki greben - Tf. 18.00 Kolo sreče — Tf. 18.30 Pacific international airport — Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Velike razstave. 20.30 Film: Hazard in nasilje igrajo: Yves Montand, Katharine Rosa režija: P. La-bro. 22.05 TVD vsedanes. 22.15 Eurogol. 22.50 Al Paradise — Variete VESTNIK 5. DECEMBRA 1985 STRAN 9 PETEK, 6. december — Miklavž SOBOTA, 7. december — Ambrož ” NEDELJA, 8. december -Marija PONEDELJEK, 9. december — Valerija TOREK, 10. december — Smiljan SREDA, 11. december — Danijel ČETRTEK, 12. december — Ivana Kino, »••••••••••••••••••a Oho, pri vas pa me še ne poznate! Sem VESTNIK--------------- in že 37 let prinašam vašemu sosedu novice iz Pomurja v besedi in sliki ter komentiram aktualna dogajanja.. . Kar sem napišite svoj naslov, izrežite in ob prvi priliki dajte pismonoši; Ime in priimek...................... kraj bivališča...................... pošta............................... Nasvidenje čez teden ali dva! »PARK« MURSKA SOBOTA 6. decembra ob 17. uri hong-kongški film: ZMAJ BRUCE LEE in ob 19. uri ameriški film: HUNDRA; 8. decembra ob 15. uri hong-kongški film: ZMAJ BRUCE LEE ter ob 17. in 19. uri ameriški film: HUNDRA; 9. decembra ob 17. in 19. uri japonsko-angleški film: SREČEN BOŽIC, GOSPOD LAWRENCE; 10. decembra ob 19. uri zahod-nonemški film: KATRIN ŠERI in ob 17. uri Japonsko angleški film: SREČEN BOŽIČ, GOSPOD LAWRENCE; 11. decembra ob 17. in 19. uri nemški film: KATRIN SHERRY; 12. decembra ob 17. in 19. uri angleški film: PAZI, DA NE BO GNEČE. GORNJA RADGONA 6. decembra ob 18.30 ameriški film: JAZ SEM POROTA in ob 20.30 francoski film: OČIM; 7. decembra ob 19. uri ameriški film: JAZ SEM POROTA; 8. decembra ob 17. uri ameriški film: JAZ SEM POROTA in ob 19. uri film: OČIM; 11. decembra ob 17. in 19. uri gostuje satirično-erotični geg teater iz Beograda s predstavo SEK-SPLOZIJA; 12. decembra ob 19. uri japonsko-angleški film: SREČEN BOŽIČ, GOSPOD LAWRENCE. KMETOVALCI! Cenjene pridelovalce oljaric obveščamo, da smo začeli s predelavo semen. Naročila za predelavo sprejemamo ustno ali po telefonu. Vsem dosedanjim strankam želimo VESELE, SREČNE IN ZDRAVE NOVOLETNE PRAZNIKE. Za obisk se priporoča Geza Šiftar, Polana 2, p. Puconci, telefon 22 951. Prodam PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE Z BOJLERJEM PRODAM. Stara cesta 66, Ljutomer. In-662 STAREJŠO HIŠO (elektrika, vodovod) in nekaj zemlje v okolici Kapele prodam. Naslov v upravi lista. M-5240 TRAKTOR ZETOR. 42 KS, prodam. Ivancvci 60. M-5241 ZASTAVO 750, letnik 1981, prevoženih 40.000 km, prodam. Informacije po 17. uri telefon: .23-583. M-4243 BOROVO HLODOVINO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-5244 KOMBAJN ZMAJ UNIVER-ZAL (kosa 3,60) ugodno prodam. Veščica 54, p. M. Sobota. M-5246 TRAKTORSKI LOK PRODAM. Kustec, Dolnja Bistrica 160 B. M-5247 PEČ EMO CENTRAL, 20.000 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-skopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol., 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije 4.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 60 din. Tiska ČGF Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. kalorij, novo, nerabljeno, prodam. Vaneča 14. M-5248 TRAKTOR URSUS s plugi in jermenico, v dobrem stanju, in traktor STEYR s plugom prodam. Telefon zvečer: 74-313. M-5249 ZASTAVO 101 prodam. Žižki 107, p. Črenšovci. Ogled po 16. uri. M-5250 BREJO KRAVO prodam. Po-znanovci 53. M-5251 LADO 1200 S, letnik 1984 avgust, enoosno traktorsko prikolico, skoraj novo, vrtalko TORNA T 2 in stroj za izdelavo betonskih cevi GALETI prodam. Informacije po telefonu: (069) 79-616. m-5252 TRAKTOR IMT 558 s koso in kabino prodam.Skakovci 60, p. Cankova. M-5253 MEŠANI GOZD, 8 a, prodam. Kruplivnik 75, p. Grad. M-5254 DOBIMO SE V -CAFE BARU TRI J f J Lendavska 19 'b Murska Sobota DVE PARCELI ZA POČITNIŠKO HIŠO (ena je starejši vinograd, druga pa starejši sadovnjak) blizu Moravskih Toplic prodam. Naslov v upravi lista. M-5255 MOTOKULTUVATOR HONDA S 600, z vsemi priključki, prodam. Telefon od 6. do 14. ure; 73-235. M-5256 PLINSKO PEČ IN ŠIVALNI STROJ V KOVČKU prodam. Veščica 22, Murska Sobota, telefon; 21-726. M-5258 SILAŽNI KOMBAJN SKEM-PER, primeren tudi za manjše traktorje, prodam. Vaneča 37. M-5259 TESAN LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Telefon: 48-215. M-5261 KARAMBOLIRANO ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do junija 1986, prodam. Gradišče 1, telefon: 76-416. M-5262 ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je 22. novembra v 65. letu za vedno zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak Jože Kramar iz Mlale Polane Ob boleči izgubi našega dragega moža se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in darovali za svete maše, njegov grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žaio-stinke in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marta in vsi, ki so ga imeli radi DARKU MIHOLIČU iz Turnišča, Štefana Kovača 63, ki je pri vojakih v Zaječarjit, želijo ob praznovanju 20. rojstnega dne vse najboljše, predvsem pa izpolnitev vseh življenjskih ciljev in čim hitrejšo vrnitev v domači kraj — mama, oče, stari starši in brat Alojz. STISKALNICO ZA SENO IN SLAMO (Kola), srednjetlačno, prodam. Turnišče, Štefan Raja 15, telefon: 70-297. M-5263 CISTERNO CREINA, 3000 1, brezhibno, in nove dvobrazdne pluge prodam. Štefan Maučec, Gančani 78. M-5264 USNJENO SEDEŽNO GARNITURO LAHTI prodam. Informacije po 14. uri: (B69) 21-75. M-5265 SENO IN OTAVO, večjo količino, prodam. Franc Votek, Fokovci 69. M-5267 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM TER VSEM INVENTARJEM, priključki, 8 ha obdelovalne zemlje in 2 ha gozda prodam. Franc Votek, Fokovci 69. M-5267 RAU KOMBI 220 z enim mrvil-nikom, obračalnik SIP za seno in škodo 120 L, staro šest let, prodam. Sodišinci 19. M-5269 ŠKODA, letnik 1974, v nevoznem stanju, registrirana do aprila 1986, naprodaj. Nemeš, Dolenci 55. M-5270 KRAVO, staro pet let, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam. Šalamenci 3, p. Puconci. M-5271 RENAULT 4, letnik 1983, prevoženih 31.000 km, prodam. Gostilna Gjergjek, Tišina. M-5272 BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Informacije po telefonu: 82-530. M-5273 ZLOŽLJIVE STOPNICE (7 x 110) nove, in motorno kolo MZ 150, registrirano do 20. maja 1985, prodam. Jože Raduha, Odranci 51, p. Črenšovci. M-5274 ELEKTRIČNO KITARO FRA-MUS in WAH PEDAL prodam. Franc Kerman, Strehovci 66, p. Dobrovnik. M-5275 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. Gornji Petrovci 43. M-5277 DVE BUKVI ZA POSEK (ZA DRVA) in 4 m3 suhih drv prodam. Martinje 50. M-5279 DIATONIČNO PROSTOTON-SKO HARMONIKO, 3-vr-stno,prodam, Feliks Lebar, Vuč-ja vas 22, p. Križevci pri Ljutomeru. VARNOSTNO KABINO ZA MALI FERGUSON, novo, prodam. Veržej 86. M-5282 TRAKTOR STEYR, 28 KS, zelen, prodam. Puževci 42, p. Bodonci. M-5283 PREDSETVENIK ROTEX ’ KULTI, širina 2,5, malo rabljen, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-5284 ELEKTROMOTOR Z REDUKTORJEM IN ŠIBJE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-5285 TOVORNI AVTO FAP SK-13. dva pogona, in 6-tonsko avtomobilsko prikolico, oboje registrirano do oktobra 1986, posamezno ali skupaj ugodno prodam. Tibaut, avtoprevoznik, Hotiza Ložič 166. M-5286 VINOGRAD V JUROVŠČAKU, 30 arov, prodam, Informacije na naslovu: Josip Sstojko, Hlapčina 147, 42-313 Martin na Muri. Le-476 MOPED COLIBRI T-14 prodam. Veržej 39. IN-663 TRAKTOR FERGUSON 540 s koso in kabino prodam. Geriinci 82, p. Cankova. M-5288 MOTOR IN REZERVNE DELE ZA ZASTAVO 128, letnik 1982, prodam. Šercerjevo naselje 2, telefon: 069 23-504. M-5289 ČZ ENDURO 175 prodam ali zamenjam. Ivanci 4, p. Bogojina, telefon: 76-252. M-5290 ZASTAVO 750, neregistrirano, in kolo s pomožnim motorjem PUCH prodam. Murski Petrovci 2. M-5291 PUJSKE PRODAM. Satahovci 58 b. M-MM PEUGEOT 304, letnik 1970, ugodno prodam. Telefon 21-357 do 15.ure. M-5292 TRAKTOR STEYR z jermenico, 28 KS, prodam. Ogled možen vsak dan. Turnišče, Stefana Kovača 138. M-5294 KRZNENO JAKNO št. 46, zajček, prodam. Naslov v upravi li- ♦ sta. M-5295 1 m3 HRASTOVIH IN SMREKOVIH PLOHOV (5 in 8 cm), prodam.Grah, Korovci 33, p. Cankova. M-5296 TRAKTOR FERGUSON 42, angleške izdelave, ugodno pro-dam.Franc Raduha, Banovci 29. M-5297 OMARO, kavč, mizico in dva fotelja prodam. Ogled možen zvečer. Jože Horvat, Miklošičeva 22, telefon 22-387. M-5298 TELICO, brejo osem mesecev ter traktor IMT, 39 KS, s koso in kabino prodam. Krog,Brodarska 19. M-5299 KRAVO, staro 4 leta, brejo 7 mesecev, prodam. Andrejci 19. M-5301 KRAVO, visoko brejo, staro 6 let, kontrola A ali visoko brejo telico, prodam.Križevci v Prekmurju 38. M-5302 AMI 8, letnik 1976, registriran, ugodno prodam.Bakovci, Prečna 6 a, ali tel. 76-070. M-5303 Traktor STAYR, tip 180, prodam. Tropovci 33. M-5305 PEVSKO OZVOČENJE MON-TARBO, 100 W, prodam.Bala-žic, Renkovci 12 f. M-5306 RENAULT 4, letnik 1979, prodam. Černelavci, Gedarovska 18, popoldan. M-5307 PEUGEUT 304 S, prodam. Ku-konja Boris, Lendavska 31, M. Sobota ali tel. 23-170. M-5308 Kupim V prejšnji številki Vestnika smo objavili razpis za Integral TP Viator Ljubljana, tozd Promet in delavnice Lendava, ki ga dopolnjujemo z naslednjim besedilom: Kandidati naj pošljejo prošnje z dokumenti o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh od dneva objave na naslov: INTEGRAL, tozd Promet in delavnice, Lendava, Industrijska cesta 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od vložitve prošnje. DELAVSKA UNIVERZA GORNJA RADGONA OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO za PRODAJO OSEBNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA 101 C, leto izdelave 1981, v prevoznem stanju, izklicna cena je 250.000 din. Prometni davek plača kupec. Dražba bo 19. 12. 1985 ob 15. uri na Delavski univerzi Gornja Radgona, Trg svobode 4. Pred začetkom dražbe je potrebno vplačati 10-odstotni polog. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MURSKA SOBOTA Na podlagi 15. seje skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Murska Sobota z dne 21. oktobra 1985 objavljamo RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA PROGRAM V LETU 1986, KI JIH BO SOFINANCIRALA OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MURSKA SOBOTAH — Razvoj novih izdelkov iz odpadkov živilske industrije. — Izdelava predinvesticijske dokuinentacije za gradnjo testne postaje za proizvodnjo biopliria na Živinorejsko-veterinar-skem zavodu za Pomurje Murska Sobota. — Izdelava investicijske dokumentacije za prvo vrtino termalne vode v Murski Soboti. — Možnosti porabe geotermalne Energije v prehrambeni indu-.striji Pomurja. — Dolgoročni enotni sistem reševanja odpadnih snovi Pomurja. 1. PRI RAZISKOVALNEM PROGRAMU ORS M. SOBOTA LAHKO SODELUJEJO: — raziskovalne organizacije, ki so registrirane kot raziskovalne organizacije, — organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki imajo v svojem sestavu organizacijsko enoto, ki se ukvarja z raziskovalnim delom in izvaja ustrezen raziskovalni program ter ima zagotovljeno ustrezno opremo. 2 PRIJAVA NAJ VSEBUJE: 1. prijavitelja naloge 2. naziv naloge 3. izvajalca naloge 4. opis naloge in pričakovane rezultate 5. izhodišča in metode dela 6. program dela s terminskim načrtom 7. finančni predračun za leto 1986 in za celotno nalogo 8. sestava financiranja naloge: . — lastna sredstva — drugi možni sovlagatelji — Raziskovalna skupnost občine M. Sobota — Raziskovalna skupnost republike Rok za prijavo je do vključno 3. 1. 1986. Prijave pošljite na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Murska Sobota, Titova 24. A KMETIJSKI KOMBINAT Mr RADGONA n.sol.o. ' PRODAJA NA GRED ZA MOTOR ZA TRAKTOR STEYR, tip 180 (žaba), ali cel traktor v nevoznem stanju kupim. Pečarovci 77, p. Mačkovci. M-5242 MEŠANI GOZD KUPIM. Jože Zver, Lipa 42. M-5278 BLOK ZA TRAKTOR STEYR, 180 a, 30,22 KWm letnik 1956, kupim. Naslov v upravi lista. M-5281 30. decembra 1985 ob 8. uri bo v sobi 14 na SODIŠČU V MURSKI SOBOTI JAVNA PRODAJA STANOVANJSKE ZGRADBE Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN PARCELE, velikost približno 11 arov, v Beltincih. Primemo za obrt. Ugodni prodajni pogoji. Informacije dobite v sobi 102 ali 203 na sodišču v Murski Soboti. JAVNI DRAŽBI NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA TOZD GOZDARSTVO - Izklicna cena 1 traktor IMT 558, letnik 1972 400.000.— 1 stroj za izvleko lesa Igland (dvobobenski vitel in odrivna deska) 200.000,— TOZD KMETIJSTVO ČRNCI Izklicna cena 1 keson za tovornjak TAM 5500 35.000,— Interesenti morajo pred dražbo položiti 20-odstodno varščino od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati in odpeljati. Osnovno sredstvo prodajamo po sistemu videno-kupljeno, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti. TOZD RADGONSKE GORICE Izklicna cena 1 stanovanjsko hišo s stavbiščem 300 kv. m — Police 37 944.343 — 1 gospodarsko poslopje s stavbiščem Police 94 215.622 — 1 stanovanjsko hišo s stavbiščem 272 kv. m — Orehovci 3 a 1.021.788,— 1 stanovanjsko hišo s stavbiščem Črešnjevci 33 688.192 — 1 stanovanjsko hišo s stavbiščem 317 kv. m — Gasilska 8, Gor. Radgona 515.101.— Interesenti morajo pred dražbo položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. Ob sklenitvi kupne pogodbe plača kupec prometni davek in vse stroške, nastale s prenosom lastništva. Pogodbo je potrebno skleniti v 30 dneh od dneva dražbe, kupnino pa plačati v 45 dneh. Če kupec v določenem roku ne sklene kupne pogodbe, bomo menili, da je odstopil od nakupa in mu vplačana varščina zapade. Dražba bo v nedeljo, 15. 12. 1985, ob 10. uri na upravi KK Radgona, Jurkovičeva 3, Gornja Radgona. Vse informacije o dražbi dobite po telefonu 069 74 321, int. 25 in 37. STRAN 10 VESTNIK 5. DECEMBRA 1985 Prodam ŠKODO 100 L, registrirano do februarja, prodam, lahko tudi po delih. Halabarec, Presika 8 b, p. Ljutomer, popoldne. M-5309 TRAKTOR IMT 558 prodam. Veščica 55, p. M. Sobota. M-5310 ENO BREJO IN ENO MLADO OVCO, prodam. Korovci 29, p. Cankova. M-5311 RENAULT 4, prodam. Ženavlje 23 ali tel. 78 028. M-5312 ITISON, 5 x 4,5 m, nov, prodam. Dolga ulica 77, Moravske Toplice. M-5313 KOKERŠPANJELKO, čistokrvno, staro 11 tednov, brez rodovnika, oddam v dobro rejo. Telefon: 21 583 po 16. uri. M-5314 MOTOR za avto AMI in druge dele prodanj. Evgen Žekš, Šala-menci 21, Puconci ali tel.: 72 621. M-5315 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za obnovo ali počitniško hišico, s sadovnjakom pribl. 30 a, elektriko in vodo v hiši, prodam. Naslov v upravi lista. M-5317 SOBNO POHIŠTVO prodam zaradi selitve. Ogled v soboto, 7. 12. 1985 od 9. do 11. ure, Kidričeva 4, M. Sobota. M-5319 STAREJŠO OSTREŠJE 5 x 18 m, primemo za skedenj ali garažo, prodam. Ivan Duh, Lipa 91. M-5320 PREDNJO VEZNO PLOČEVINO, 2 blatnika, prage in robnike za Z-101, prodam. Ivanjci 33, p. Bogojina. M-5321 ELEKTRIČNO KITARO, prodam. Tešanovci 81. M-5322 SEDEŽNO GARNITURO -trised s pomožnim ležiščem in dva fotelja — zelo ugodno prodam. Kristl, Križevci pri Ljutomeru 77. M-5323 WARTBURG, v voznem stanju, ugodno prodam. Naslov na upravi lista. M-5324 BIKCA, približno 230 kg, in slamoreznico prodam. Puconci 75. M-5325 VESTNIK bere vsak teden čez 80.0000 ljudi v Razrro IZDELUJEM TRAKTORSKE KABINE ZA STEYR 540, 430 IN ŠTORE - UNIVERZALNE VARNOSTNE LOKE. Karel Svetec, Černelavci, Lendavska 17, telefon 22 943. M-5266 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za L in 2. letnik Gimnazije M. Sobota, za šolsko leto 1979/80 in 1980/81. Stanislav Zver, Lipa 42, p. Turnišče. M-5276 GARAŽO V MURSKI SOBOTI VZAMEM v NAJEM. Naslov v upravi lista. M-5280 V SPOMIN 30. novembra je minilo deset let, odkar nas je prezgodaj zapustil, star komaj 17 let, naš dragi in nepozabni sin, brat in vnuk Emil Žerdin iz Velike Polane Iskrena hvala vsem tistim, ki se ga še spominjate, posto-jite ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ? ZAHVALA Po težki in neozdravljivi bolezni nas je 22. novembra v 53. letu starosti zapustila nadvse draga žena, mama in stara mama Ema Železen roj. Banfi iz Sodišinec Ob bridki izgubi naše žene, mame in stare mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivu Mure, Gostinskemu podjetju Maček iz Ljubljane in govorniku KS za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Sodišnici, Šalomenci, Ljubljana, 25. novembra 1985 Žalujoči: mož Koloman, hčerka Zdenka z družino, hčerka Marta in sin Stanko ter vsi njeni Minila žalostna so leta tri, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu rože le cveto, ki z grenkimi solzami jih svežima. V SPOMIN 4. decembra so minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Geza Malačič iz Kančevec Boleča je resnica, da te ni več, toda v naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni. Žalujoči: žena Gizela, sinova Geza in Janez z družinama ter hčerka Jolanda z družino iz Avstrije ZAHVALA Komaj v 8. letu življenja nas je moral za vedno zapustiti naš dragi sin, brat in vnuk Peter Časar iz Lipe Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali vence, šopke in v dobrodelne namene ter ga pospremili k mnogo preranemu grobu. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, predstavniku KS, tov. ravnatelju in pionirki osnovne šole za ganljive besede ob odprtem grobu ter pevcem in pionirskemu zboru za odpete žalostinke. ŽALUJOČI: mama Irma, oče Jože, brat Jožek, stara mama in drugo sorodstvo ........... .................... ...—k' -..... — ' -- ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in sestra Irma Abraham roj. Soos s Hodoša Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti,, ji darovali vence in cvetje, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Najlepša hvala patronažnemu osebju zdravstvenega doma za pomoč med dolgoletno boleznijo in vsem, ki so ji z obiski lajšali bolečine. Hvala tudi duhovniku Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Hodoš Ediju Kercsmarju za besede slovesa ob odprtem grobu in gasilcem. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Murska Sobota, Hodoš, 25. november 1985 Žalujoči: sin Albert z ženo Rozsiko, vnukinja Eva, vnuk Attila z ženo Vido, pravnukinja Tanja in brat Lajcsi z družino Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni nas je v 76. let starosti zapustila draga žena, mama in stara mama Ana Kološa roj. Matuš iz Dolenec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem tistim, ki ste drago pokojnico pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede. Žalujoči: mož Ludvik, sin Karel z ženo Jožico, hčerka Irma z možem Ernestom ter vnuka Iztok in Silvo Že leto dni te zemlja krije, na tihem bregu mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN Boleč je spomin na 1. december 1984, ko je prenehalo biti plemenito in dobro srce našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata Štefana Kološe iz Kančevec •Ne mine dan ne ura brez bolečine in solz. Dom, ki si ga imel tako rad, je ostal prazen, odet v žalost. Zakaj ti kruta usoda vzame, kar si imel najraje in te zagrne z osamljenostjo? Ostali so le lepi spomini. , Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči: VSI TVOJI NAJDRAŽJI Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka ki skrbela je za nas? ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Alojz Solar iz Matjaševec 58 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam na kakršenkoli način pomagali, njegov grob zasuli z venci in cvetjem, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala zdravnikom in osebju internega oddelka. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu, ter kolektivoma Modnega salona obrat Grad in Špedtransa M. Sobota. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, hčerke Greti, Terezija, Štefka, Gizela in Anica z družinami ter drugo sorodstvo Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno si samo. (O. Župančič) ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka Franca Gyoreka zidarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem drugim, ki so nam v najtežjih trenutkih vsestransko pomagali, darovali vence in cvetje, izrekli ustno ali pisno sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govorniku za ganljive poslovilne besede, moškemu zboru za odpete žalostinke in čč. duhovščini za opravljeni obred. Hvala tudi delovnim organizacijam SGP Pomurje, Integral Lendava, Blisk M. Sobota in Dimnikar Beltinci za darovane vence. Beltinci, M. Sobota, Koper Žalujoči: žena Tončka, sin Franc in hčerka Marija z družinama, sinova Stanko in Janez ter drugo sorodstvo VESTNIK 5. DECEMBRA 1 »85 STRAN 11 I---------—; V BESEDI IN SLIKI OB DNEVU REPUBLIKE ČEP1NCI Podelili državna odlikovanja Predsednik soboške občinske skupščine Martin Horvat je ob letošnjem dnevu republike ob navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnega življenja podelil petim posameznikom visoka državna odlikovanja. V krajšem nagovoru je poudaril, da je predsedstvo SFRJ odlikovaio tovarišico in tovariše, ki so veliko prispevali k razvoju naše družbe in za to prispevali veliko prostega časa hkrati pa izrazil zadovoljstvo, da imamo ljudi, ki so pripravljeni storiti kaj več kot so njihove službene obveznosti, kar je še posebno pomembno v današnjem času. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo sta prejela Angela Čisar in'Franc Kolarič, red dela s srebrnim vencem pa so dobili Bela Ban-fi, Emerik Hanc in Karel Ma-kovecki. Ob tej priložnosti pa so izročili tudi odlikovanje red republike z bronastim vencem Mariji Lah-Viid, ki je bila odlikovana ob 60-letnici delovne organizacije Mura. F. M. Praznik republike so še posebej slovesno proslavili v najsevernejši krajevni skupnosti naše ožje domovine, to je v Čepincih, Markovcih in Budincih. Končno so namreč dobili asfaltno povezavo do Šalovec in dalje do občinskega središča. Zato so pripravili minuli petek, na dan republike, v Čepincih proslavo, na kateri so proslavili novo delovno zmago in rojstni dan naše domovine. Slavnostni govor je imel podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota Edo Perhavec, ki je med drugim poudaril, da je modernizirana cesta plod odločitve občinske skupščine, da je treba povezati manj razvite in obmejne krajevne skupnosti z asfaltiranimi cestami in hkrati rezultat prizadevanj ter prispevka domačinov in širše družbene solidarnosti. To, kar so pridobili v čepinski krajevni skupnosti, pa pričakujejo še v številnih krajih soboške občine, zato bo ponovno treba oddati svoj ZA za tretji občinski samoprispevek. Predsednik sveta krajevne skupnosti Cepinci Aleksander Abraham je ob tej priložnosti dejal, da se tega dobro zavedajo in da so tudi oni pripravljeni s svojo solidarnostjo pomagati drugim. Dela pri posodobitvi ceste Ša-lovci —Markovci—Cepinci (6,38 km) in ureditvi avtobusnih postajališč so stala blizu 65 milijonov dinarjev. O načinu zbiranja Lastovke za praznik republike Člani slovenskega društva Lastovka v Ingolstadtu so v soboto, 30. novembra, priredili proslavo ob letošnjem dnevu republike. Zbranim je govoril predsednik občinske konference Socialistične zveze v Murski Soboti Stefan Čahuk, kulturni program pa so prispevali recitatorji slovenskega dopolnilnega pouka, male šole in Ljubljanske banke, nastopil pa je tudi ansambel Fleš. Lastovke so tega dne imele tudi občni zbor. Foto: Walter Schneweis , — — SZOMBATHELY' Proslavili rojstvo nove Jugoslavije Tudi porabski Slovenci so proslavili 29. november — rojstvo nove Jugoslavije. Zdaj že četrto dvojezično proslavo v počastitev tega praznika je pripravila katedra za slovenski jezik in književnost na visoki učiteljski šoli v Szombathelyu, udeležili pa so se je tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja iz Porabja oziroma Železne županije in delegacija iz Slovenije, ki so jo predstavljali profesorji in učenci srednje dvojezične šole iz Lendave. Najprej je o pomenu praznovanja dneva republike spregovoril vodja katedre dr. Karel Gadany, ki je med drugim dejal, da nova Jugoslavija vodi politiko dobrososedskega sodelovanja in si nasploh prizadeva za prijateljstva med narodi in mir na svetu. Poudaril je tudi pomen zgodovinskega zasedanja Avnoja v Jajcu in velik delež jugoslovanskih narodov in narodnosti v boju proti fašizmu. Zatem je spregovoril v slovenskem in madžarskem jeziku Lajos Bence iz Lendave, ki je med drugim poudaril pomen sodelovanja med dvema šolama, oziroma med Pomurjem in Železno Županijo, pri čemer tvorita most povezovanja narodnostni skupnosti na obeh straneh meje — slovenska v Porabju in madžarska na naši strani. Sledil je pester dvojezični kulturni program, ki so ga izvajali študenti visoke učiteljske šole in učenci srednje dvojezične šole iz Lendave. Praznovanje pa so sklenili z otvoritvijo razstave likovnih del študentov pedagoške akademije iz Maribora, s katero szombathelyska učiteljska ustanova sodelu-je že več kot 10 let. s J. Graj Udeležencem proslave ob dnevu republike v Szombathelyu govori vodja slovenske katedre in partijski sekretar visoke učiteljske šole dr. Karel Gadany. (Foto: J. G.) JE BELA CESTA UGLAJENA ... Tudi v Čepince zdaj vodi asfaltna cesta. Obenem so asfaltirali okolico doma, za kar so prispevali denar Potrošnik, Certus, ABC Pomurka in vaška skupnost Cepinci. Gojitveno lovišče Kompas Gornji Petrovci pa je za otvoritev prispevalo čez 50 kg težko košuto. (Foto: J. G.) sredstev in poteku modernizacije je na proslavi spregovoril tajnik samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota Stefan Šeruga, ki je povedal, da so se dela začela že leta 1981, ko so na trasi delali brigadirji MDA Goričko, ki so se tja vrnili tudi naslednje leto. Skupaj so opravili okrog 48 tisoč delovnih ur v vrednosti nad 10 milijonov dinarjev. V krajevnih skupnostih Cepinci in Salovci so zbrali okrog 6 milijonov dinarjev, republiška skupnost za ceste je primaknila blizu 9 milijonov dinar- jev, manjkajoči denar pa je zagotovila občinska skupnost za ceste. Domačini so sodelovali tudi s prostovoljnim delom. Zdaj jih čaka še urejanje bankin. Za proslavo so domačini pripravili tudi pester kulturni program. Izvajali so ga učenci osnovne šole Šalovci, vojaki čepinske karavle in mešani pevski zbor Cepinci—Markovci. Ta dogodek pa bo ostal v lepem spominu tudi 7 prvošolčkom podružnične osnovne šole Markovci, saj sojih ob tej priložnosti sprejeli v pionirsko organizacijo. JOŽE GRAJ Na Melincih odprli nov vrtec in prenovljeno šolo »Nekoč zaostala kmetijska vasica, stisnjena k reki Muri, je zrasla v sodobno vas. Asfaltirane ceste, lepe, moderne hiše, napredno kmetijstvo,* zaposlitve, vse to je porok, da na Melincih napredek ne bo zastal. Zato, ker so ljudje delavoljni, občutljivi za napredek in razvoj. Plod tega dela in želja za boljši jutri sta novi otroški vrtec, ki ga slavnostno predajamo mladi generaciji, ter prenovljena šola z novo opremo in sodobno kuhinjo.« To je poudaril v svojem nagovoru Avgust Farkaš — ravnatelj Osnovne šole 17. oktober Beltinci, ki je bil slavnostni govornik na proslavi ob dnevu republike ter otvoritvi novega vrtca in prenovljene šqle na Melincih. Dan republike so tako na Melincih proslavili s pomembno delovno zmago, ki je rezultat skupnih prizadevanj, združevanja moči in sredstev. Po večletnih prizadevanjih, so tako Melinci dobili oddelek otroškega vrtca, ki ga tačas obiskuje 18 malčkov. Sredstva za obnovo podružnične šole so združili Skupnost otroškega varstva in Občinska izobraževalna skupnost Mur- ska Sobota, Vzgojno-varstveni zavod Murska Sobota, Osnovna šola 17. oktober Beltinci in Krajevna skupnost Melinci. Pomemben pa je pri tem delež krajanov Melinec, ki so ga prispevali s prostovoljnim delom, prevozi in materialom. Pri urejanju vrtca in kuhinje, zgradba pa je dobila lep videz tudi od zunaj, so krajani Melinec opravili okrog 530 prostovoljnih delovnih ur. Posebej pa velja pri tem pohvaliti prizadevnost vodstva krajevne skupnosti. Na proslavi s pestrim kulturnim programom, v katerem so sodelovali malčki iz vrtca, učenci os,-novne šole in mladina, so bili poleg krajanov predstavniki občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, Zavoda za šolstvo, skupščine občine, Vzgojno-varstvenega zavoda in šole. Otrqški vrtec in prenovljena šola z novo opremo na Melincih sta zgovoren dokaz, da se z razumevanjem, združevanjem moči in sredstev da veliko narediti tudi v današnjih težavnih razmerah. Feri Maučec — VELIKA POLANA*------------------------------------— Nova samopostrežnica Številnim pridobitvam, ki so jih dosegli v iztekajočem se srednjeročnem obdobju v krajevni skupnosti Polana, se pridružuje še ena: pred dnevom republike so dobili sodobno samopostrežno trgovino z bifejem. Naložba je Mercatorjev tozd Univerzal Lendava stala 63 milijonov dinarjev, delavci Marlesa in Gradbenika pa so 420 kvadratnih metrov velik objekt postavili in uredili vsa potrebna druga dela v 100 dneh, to je 20 dni pred določenim rokom. Otvoritev trgovine so v Veliki Polani povezali s praznovanjem dneva republike. Trak je prerezal predsednik skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak, ki je bil tudi slavnostni govornik, medtem ko so kulturni program pripravili učenci osnovne šole Miško Kranjec iz Velike Polane. Š. S. Sodobna samopostrežna trgovina z bifejem, ki jo je v Veliki Polani zgradilo trgovsko podjetje Univerzal. Foto: Š. Sobočan ZADNJA VEST ČETVERČKI IZ MURSKIH ČRNEC! Za zakonca Zdenko in Slavka Savlova iz Murskih Črnec pri Murski Soboti bo ostalo letošnje praznovanje dneva republike še dolgo v zelo prijetnem spominu. V noči od sobote na nedeljo je namreč Zdenka v novi porodnišnici Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani povila kar četverčke. Uroš, Aleš, Sonja in Sandra so se rodili- predčasno, zato so pod strogim nadzorstvom dežurne ekipe zdravnikov in babic. Deklici tehtata 1.100 in 1.410 gramov, dečka pa 1.415 in 1.580 gramov. Mamica Zdenka je bila v nedeljo popoldne še nekoliko utrujena, a seveda srečna. Čestitkam ob tem pomembnem dogodku v družini Šavel iz Murskih Črnec se pridružujemo tudi v uredništvu Vestnika! — še Zbor delovne skupnosti skupne strokovne službe sisa materialne proizvodnje občine Lendava a) razpisuje prosta dela in naloge za dobo 4 let - VODJO STROKOVNE SLUŽBE SISA MATERIALNE PROIZVODNJE OBČINE LENDAVA b) objavlja dela in naloge — STROKOVNEGA DELAVCA ZA SAMOUPRAVNO STANOVANJSKO SKUPNOST OBČINE LENDAVA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod a: — višja ali visoka izobrazba ekonomske, organizacijske, pravne, upravne, gradbene ali druge ustrezne usmeritve; — opravljanje del in nalog za eno izmed interesnih skupnosti materialne proizvodnje; pod b: — višja ali visoka izobrazba družboslovne ali tehniške usmeritve; pod a in b: — pet let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili; — aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, dd samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe; — pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi; — organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog skupnosti. Kandidati naj pošljejo prošnje z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na Skupno strokovno službo sisa materialne proizvodnje občine Lendava, Partizanska ulica 52, z oznako »za razpisno komisijo« v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku. Zdravilišče Radenska, n. sol. o., Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Naravno zdravilišče prosta dela in naloge PRIPRAVA VSEH VRST SLAŠČIC IN DESERTOV Pogoji: KV slaščičar ali kuhar in 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče Radenska Radenci, kadrovsko-socialna služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh po poteku objavne-ga roka. IMP PANONIJA, Industrija kmetijske mehanizacije in montaže TOZD BLISK, montaža in obdelava kovin MURSKA SOBOTA OBJAVLJA prosta dela in naloge OBRATNEGA TEHNOLOGA I Pogoji za zasedbo: — višješolska izobrazba tehnične smeri, — 36 mesecev delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba tehnične smeri in z delom pridobljena delovna zmožnost za opravljanje del in nalog obratnega tehnologa. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnimi izkušnjami v kadrovsko službo IMP Tozd Blisk M. Sobota, Bjedičeva 3 v 8 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku objave. GRADBENO PODJETJE TEMELJ, p. o. CANKOVA po sklepu delavskega sveta proda na JAVNI DRAŽBI a) OSNOVNA SREDSTVA: 1. Kombi Zastava 1500, nevozen — 1 kos 2. Nakladalec Carlo Pešci EC 6 — 1 kos 3. Konzolno dvigalo — 2 kosa 4. Vibrator WACKER — 1 kos 5. Črpalka TOMOS — 1 kos 6. Planirna deska — 1 kos 7. Razni deli za kosilnico BCS, traktor FERGUSON b) STAVBNO POHIŠTVO: — vidni podboji, slepi podboji in razna okna — keramične ploščice Dražba bo 8. 12. 1985 ob 9. uri v skladišču delovne organizacije na Cankovi. Ogled je možen eno uro pred začetkom dražbe. Prometni davek plača kupec. ABC Pomurka — KG Rakičan na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri temeljni organizaciji TMK M. Sobota objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas — snažilke in delilke malic v tozdu. Kandidatka mora poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da ima končano osnovno šolo in — da ima najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke pošljejo na naslov: Kadrovska služba pri Delovni skupnosti ABC Pomurka. KG Rakičan, v 8 dneh od dneva objave oglasa.