— M — v Gradec. Dne 11. avgusta 1838 postal je stolni kustos, ter je pri tej priliki odloži službo škof. nadzornika. Umrl je v Gradcu 15. februarja 1853. V aktih se mu pripi- suje „die Erhaltung einer guten Schulordnung. 5. Schachner Ignac od 11. avgusta 1838 do 30. januarija 1847. Roj. v Hartbergu 11. julija 1793 bilje dne 31. marcija 1838 imenovan kanonikom v Gradcu, od koder je 1. 1847 prišel v pisarno v Ljubno. L. 1861 postal je stolni kustos, dne 31. avg. 1865 pa mu je podelil cesar red železne krone III. vrste. Umrl je 21. maja 1878. 6. Gruber Matija od 30. januarija 1847 do 2. junija 1854. Roj. v Hofgasteinu 1799, mašnik postal 1826. je bil 30. januarija 1847 imenovan kanonikom v Gradcu, ter je postal ob jednem škof. šol. nadzornik. Umrl je tamkaj 2. junija 1854. 7. Godi Janez Ev. od decembra 1854 do 1. sept. 1859. Roj. v Gleinstatten 1799, je postal mašnik 24. sept. 1823. Eno leto bil je kaplan pri Sv. Vidu pri Gradcu, potem 28 let katehet in ravnatelj (od 1. 1834) na izgledni glavni šoli v Gradcu. Bil je konzistorijalni svetovalec, učitelj katehetike in pedagogike v bogoslovju, učen mož, kateri je govoril več jezikov. Decembra 1854 postal je škof. nadzornik, katero mesto je oskr- boval v sekovski škofiji do novega šol. zakona 1. 1869. Dne 31. avgusta 1869 dobil je vitežki križec Franc Jožefovega reda ter umrl v Gradcu 18. febr. 1875. (Dalje prih.) Narodopisna razstava v Pragi. (Piše Janko Toman.) (Dalje.) Historicka sin (dvorana) je poleg Slavina najzanimiveja. Znesene je tu toliko snovi, kakor do sedaj še nikjer. Nemožno je bilo z razpostavljeno materijo zobraziti staro šolo, ker se nekatere reči popolnoma izmikajo nazoru, vendar pa to popolnoma nadomestujejo izloženi spisi, kateri natančno razpravljajo o mnogih vpra- šanjih stare šole. Ker bi o tem težko na- tančneje pisal in ker kaže to tudi našo staro šolo, naslanjal sem se popolnoma na spis V. Čihaka v „Pedagogicke Rozhledy". Spomini na staro šolo ne segajo daleč, razven posamnih izjem le do polovice mi- nolega stoletja; velika večina je pa še mlajša. Ta oddelek je uravnan tako, da po stenah vise historične mape šol in historični pre- gledi. Nekateri oddelki imajo učne predmete v starih šolah, drugej so uradne knjige, spisi in šolske listine, dalje reči, zadevajoče nravno odgojo, ostali zakonstvo in šolsko uravnavo. Razven spominov učiteljev bila je tu i šolska literatura. Na raznih mapah je bilo razvidno stanje šolstva o raznih časih. Na diagramih je bilo zaznamovano naraščanje ljudskih šol in razredov od 1795—1894, učiteljev od 1795 in učencev od 1859. Prvo mesto v starej šoli je zavzemal verouk, za katerega se je največ časa po- rabilo. Tu je bilo vse polno katehizmov, bibličnih zgodb in evangelij od 1778 1., mej njimi i jeden katehizem v rokopisu. Katehet je poučeval na teden tri ure, a učitelj je z učenci tri ure na teden po- navljal in bral iz katehizma; o sobotah so brali evangelij in pisali na tablo njega obseg. Učni jezik je bil pasterka. Abecedarji (puntičkari) učili so se na listku, sede v prvih klopeh brez zgornje deske. Nekaj takih listkov je bilo razpostavljenih, jeden v rokopisu, drugi tiskani. Stareji listki so brez petelina. Petelin zavzema srednjo dobo, kajti poznejši so brez njega z napisom: Abecedni listek. Najnatančneje sem si ogledal: „Dokonala slabikowany tabulka, podle ktere se mohou ditky w vvefejnich sskolach w slabikovvanj wsselikich syllab a slov bez slabikafe cvvičit, jakz se obyčejne stawa, hred pri slabikowany neroztrhali". Ta ta- bulka (od 1. 1775) ima na straneh v dveh vrstah črne soglasnike, sredi pa rudeče sa- moglasnike. To je bilo duhomorno delo, od kojega niso bili kmalu oproščeni, kajti je moral biti „napiljen", da je dobil slabikar (zlogovalnico). Kdor je dobil tega, smel je sedeti v klopi z desko. Zlogovalnic, abe- cednikov je tu mnogo raztavljenih, najsta- rejši iz 1. 1755. Vidi se, kako so skrbeli, da bi jim učenje olajšali. Da bi si „ložje" zapomnili velike črke, narisani so zraven i in I In um eivnvij 9A. Načrt za računanje na (Profesor L. Lav t ar.) XX- TJ-čni Ura Šolsko Ura prvo drugo tretje Ura neposredno posredno neposredno posredno neposredno posredno 1. 1+1 se ima na kratko na spomin učiti (za prišt. šte- vil 4 in 5) Vrsta: 1+5+1 = 2+5+1= itd. 1+5+2= 2+5+2= 3+5+2 = 1+5+3,2+5+3 Razstava števil do 20 na dva, do 30 na 3 dele a/ jedn., b) nejedn., vendar ne sme biti nobeden del večji od 10 (za 2 uri) Vrste: 312-8 = 302-8 = 292- 8 = itd. (3. Rchb. 32) 2. Mere v redu, na novo: cm in razde- litev 1 m = 10 dm, l