Obljuba dolg dela ilo je 18»6. leta, kadar je etrašna fcolera nže drngič raorila po našej de-želi.   Tu in taui je razn? kraje takJ nemilo  pritiskala,  da so Ijuilje po fnekaterih hišah vsi  pomrli  in da je. potem priSIo imčnje t tuje roke. Groza je bilo ia strah.
Ivadar Bog olOTeSki rod % jednacimi boleztiimi tepe, tedaj se Ijndj6 ne-iako plaho ozirajo in s potrtim srcem pohajnjo. Sikdar nf sliSnti, da bi pi-janci kriCali po krrmah ali ponočnjaki prepevalt po vasSh in ceatah. A ka-tereija bi to res ne pretrcsnilo, ako Ijnrli, ki so nekoliko ar poprej bili Se jdravi in rtrsti. vidi skOraj potcm letMe v mrlvdfiniGi, kamor so jih prinesli nže trde in hladne! Rodoviua je zdaj šg zdrava in vsa vkupe, a predno pre-teče nekaj Casa, jinie se ta ali (m od krča srijali, kakor ljuta kafia, ako slopiS
196                                        ^^™
nanjo, ter izdahne bvojo dušo y mnkah. V tacih bedab se Ijudj6 še spomioajo Boga, prostie ga, \zdihaj<jč k njemu iu mu obljube delajtič. A kar človek obljnbi, to je dolžan tndi stvoriti. Naj vam zatorej, otrooiui ljubi! po?6m neko resnično dogodbo.
Kakor smo uže poprej dejali, 1855. 16ta je grozofita kolera bila tndi v nekej vasi na Notranjskem. Tam naglo vzboli gospodar in poprosi, d& bi mu šli po duhotoika, naj bi ga izpovedal in pričesiil (obhajal). Duhovnik, da-si nepresUiDO klican od bolnika do bolnika, naglo pride k njeinu. Kadir se je bil izpoveda! io prič^jstH, ostane dubovDi pasth* Se nokaj časa pri bol-niku, ki je vzdihoval in jcSal. Kadar mii krf, Bfkoliko odleže, izpvegororf kmet: ncee duhovni! prosim vas, molite zilme, da zopet ozdravim. Če mi Bog povrne blago zdravje, to hoCem na svojej njivi pri Ičščevji pokg ceste sezidati lepo kapelico na čast Matere Božjc." Duhovnik mu to odsretnje, ker ga je moida poznal, in mu vell: voiel ne bodi oljljube, ee ne mislite res tndi stvoriti, kar ob^tote. Obljnba dolg dela. Nildor uij siljen obitati nioesar; ali kdor kaj obljubi, treba da /.vrsi, kai' je obljuljil, ako nuhče imeti sinrtuega greba." A niož. je reiider obiHal in obiital, sezidati kapnlico, ako se mu povroe zdravje.
Iies jo prebOlel, in kadar je malo okreval, začel je takiij pesck in ka-menje voziti na njivo pri Ii53i!evji. Sosedi, vrlo blagi ijndjiS, vid^či, da sam n6 bode moge] ?semu kaj, ker je bila v dolgeh jako opešala ujega še pred nekaterimi Uti rodovita in dobra zeuilja, poaudijo mu rokti in tndi novce k zidanju rečeae kapiSlice; ali ou tega nij hotcl vzprijeti. Zat6 se je zgodilo, da je kamcnje s peskom vied kacib deset let Iežalo na mestu, a kapelice še nij bilo.
Potem se je mož vrgel v pijačo, posebno v žganje, zaradi česar mn je gospodaratvo liitalo od lfta do leta. A videti je bilo, da ga je stvorjeua ob-ljuba zel6 pekla na vesti, kajti vselej se je odkril ia priklonil, kadar koli je šel mioio navosenega kameaja. Ali žganjopivec nema toli svete stvari, da bi so je ne odrekel žgauju na voljo. Tak je bil tuiii ta kmet. Nekoliko duij pred sv. Nikohljflm, ki dobfim otrokotn zvot"i5r iiosi dari, prodii že (Sno kaoieuje, katero je ležalo na njivi, ter zanje dobode nekaj grošev, in si refie prinesti žganja, — kajti kiip je bil stvorjon v krčmi sr^di njega pivskili bratcev. A vender ga je 5e zdaj pekla včat,, ker se je vselej pokrižal, kadar koli je stekleničico nesreSnega žganja k ustora nesel.
Kadar se tukaj malo lupije, a ne orpz mero, odrine dom<5v, in pri45 mimo kamenja, pred katerim snaine klobuk, pripogne koleni ter nekoliko pb-afcoji, kakor bi se s tem kamenjem razstajal na viSke. Potem se iz noT» odpdti, ali ne dotnčv, nego v drugo kretno, kder pokliče miSrico vina. Nekoliko izpije ia posedi, a skoraj začuti, kakor bi ga nekaj slabilo. Zatorej gre vta, ali uia b& pvaga v&trih vrdt se igruii, in — rarte? pade »a lemljo. LjadjS so so trndili, da bi ga zopet oži?ili, a vse je bilo zainan : kar je mrtvo, mrtvo je. Te žalostne a reaniene dogodbe, otročiči dragi! nijsem povedal zat<5, d* bi grajal ubozega kmeta, ki se je uže sam odgovarjal pred stolocn božjira, nego sami5 r.n6, da tudi vi, predno stvorite kakSno obljubo, vselej dobvo pre-mislite, ali boste mogli zvršiti, ali ne, kar ste obljubili. Veduo vam naj bod« na udiu težke beaede: obtjuba dolg dela!                            Ivan Boršnik