L. V., St. 49 („ Jutro" XIL, 282 b) Ljubljana, ponedeljek 7. decembra i9Sl Cena 2 Dir Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon ŠL 8122. 8123, 8124 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgovs uL - TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova nlica «.1. Telefoo St 190. Podružnice Jesenice: pri kolodvora St loO. Podružnica Novo mesto: Ljubljanski cesta St 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiSi dr. Banro- gartnerja Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vaak ponedeljek zjutraj. — Naroča «• posebej in velja po poŠti preje-mana 4 Din, po raznasaleib dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva olies 5. Teleta« St 3122, 3123. 3124. »1» In S12C Maribor: Aleksandrova cesta 13. To- lefon St 2440 (ponoči 2862). Celje: Kocenova nL 3. Telefoo it 198 Rokopisi so ne vračajo. — Oglasi po tarifa. PRED SESTANKOM NARODNE SKUPŠČINE Prihod slovenskih poslancev v Beograd - Prvi seji Narodne skupščine bo predsedoval posl. Spinčič - Določitev kandidatov za senatne volitve v dravski banovini Beograd, 6. decembra, v. Davi so prispeli v prestolnico z ljubljanskim jutranjim brzovlakom v Pullmannovem vozu, okrašenem z zelenjem in trobojnicami, s parminutno zamudo narodni poslanci iz dravske banovine, skupno z obema ministroma gg. dr. Albertom Kramer-jem in Ivanom Pucljem. Ob prihodu je pozdravila slovensko parlamentarno delegacijo večja skupina beograjskih Slovencev, ki so želeli novim poslancem nspešno delo. Na kolodvoru je sploh vladalo živahno vrvenje, ker so novoizvoljeni poslanci po veliki večini prispeli šele v teku današnjega jutra v Fenerad. kjer so sedaj že domala polnoštevilno zbrani, i • Po namestitvah v hotelih je odšel večji del slovenskih poslancev k službi božji v katoliško cerkev. Maševala sta narodna poslanca župnik Barle in prof. Pavlic. Po službi božji so šli poslanci v skupščinsko poslopje, v katerem je že članes bilo zelo živahno. Poslanci so si ogledali okusno opremljene prostore ter se živahno razgovarjali o prvem sestanku nove Narodne skupščine. Danes se je zlasti govorilo o vprašanju predsedstva prve seje parlamenta. Vse kaže, da bo vodil jutrišnjo prvo sejo narodni poslanec g. Spinčič, ki je najstarejši med poslanci in bo baš na Štefanovo pel biserno mašo. G. poslanec Spinčič je star 83 let. Njegova če-stitljiva oseba zbuja splošno zanimanje tako med poslanci kakor tudi med občinstvom, ki ga je živahno pozdravljalo na njegovem sprehodu. G. Spinčič je tudi eden najstarejših parlamentarcev v novi skupščini, sai je znano, da je bil še pred vojno dolgo časa član dunajskega državnega zbora ter se je kot poslanec že takrat odločno zavzemal za jugoslovensko politiko, zlasti v času de-klaraciiskega gibanja, ter je z vso močjo podpiral Jugoslovanski klub v njegovi borbi proti Avstriji. Opoldne so obiskali poslanci dravske banovine ministrstvo za gradbe ter so v sejni dvorani te palače imeli pri g. ministru dr. Krameriu dališi razgovor o aktualnih političnih vprašanjih. Sestanek ie vodil minister g. Pncelj in so se ga udeležili vsi poslanci. Razen tega so raznravliali -noslanci dravske banovi- ne tudi o vprašanju senatorskih volitev. Kakor znano, je treba do 18. t. m. vložiti kandidatne liste. Po daljši stvarni debati je bila sprejeta skupna lista senatorskih kandidatov, ki jo bodo poslanci predložili ostalim volilcem, namreč banovinskim svetnikom in županom posameznih občin. Razgovor je trajal do 17., nakar so se poslanci razšli. Jutri zjutraj ob 9. bo prva seja nove Narodne skupščine, na kateri bodo poslanci izročili svoja polnomočja, nakar bo seja zaključena. V torek dopoldne se bo vršila volitev verifikacijskega odbora, ki bo imel za več dni posla, vendar pa je računati, da bosta njegovo delo in verifikacijska debata zaključena do konca tedna, ko se bodo poslanci lahko povrnili na svoje domove. Redno zasedanje skupščine bo šele po volitvah v senat. Otvoritev Narodnega predstavništva, t. j. obeh domov Narodne skupščine in senata, se bo vršila 11. januarja. Jutri popoldne se bodo zbrali vsi poslanci, izvoljeni na državni listi predsednika ministrskega sveta, ter ustanovili skupen poslanski klub. Poljsko-jugoslovensko prijateljstvo Zunanji minister dr. Marinkovič o svojem posetu v Varšavi i Beograd, 6. dec. M. Po tridnevnem bivanju na Poljskem se je danes vrnil v Beograd zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Na kolodvoru so ga pozdravili poljski po-stanik na našem dvoru z vsam svojim osob-iem ter vsi višji uradniki našega ministrstva zunanjih poslov. Zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič j*e s svojim posetom na Poljskem izredno zadovoljen. Novinarjem je izjavil: O sprejemu, ki sem ga bil deležen na Poljskem, moram reči, da je bil mnogo več nego prisrčen, ker ni predstavljal samo službenega, ampak splošno javno mnenje in razpoloženje. Moj obisk se je smatral kot znak prisrčnega razmerja med našima vladama in državama. Z molim posetom se je to prisrčno razpoloženje med Poljsko in Jugoslavijo na prav poseben način tudi na zunaj izkazalo. Ves poljski tisk Je zelo simpatično poročal o naši državi, ne iz-vzmeši manjšinskega tiska Ukrajincev in Hebrejcev. Ves poljski tisk je tore] odobraval politiko prijateljstva in čim tesnejšega zbliževanja med Poljsko in Jugoslavijo. Poudaril sem. da ie enako prisrčno razpoloženje do Poljakov tudi v naši državi Z g. Zaleskim sva govorila o vseh mednarodnih vprašanjih, ki prihajajo na dnevni red. Nobenega dvoma ni. da bosta korakali Poljska in naša država paralelno v vseh vprašanjih, ki utegnejo biti postavljena v bližnji bodočnosti na mednarodnih forih, razumljivo seveda, da z neizbežnimi nijansanti, ki so odvisna od geografskega položaja obeh držav. Kratkomalo, prijateljsko razpoloženje v Poliski do naše države nima nobenega pridržka. Podpis varšavske pogodbe Med podpisom pogodbe: desno nad vnanji minister dr. Marinkovič (XX), levo poljski vnanji minister Za- leski (X) Pogajanja v Varšavi so vzbudila v vsem političnem svetu največjo pozornost. Nemški oficiozni listi pišejo, da je to prvi korak do vstopa Poljske v Malo an-tanto Italijan častni predsednik bolgarskih invalidov Rim, 6. dec. n. Kakor javlja fašistični tisk, so bolgarski invalidi na svojem 14. kongresu v Sofiji izvolili za častnega predsednika svojega društva predsednika italijanskih vojnih invalidov Del Croixa. Italijanski tisk poudarja, da je to imenovanje najboljši dokaz simpatij med Italijo in Bolgarijo. Demanti o proglasitvi rumunsfcega princa Nikolaja za poljskega kralja Varšava, 6. decembra, s. Listi objavljajo odločen demanti vesti, !ci je izšla v »Acti-one Francaise« in v poljskem listu »Ilustro-wany Curier Codzienny«, po kateri je nameravana poroka brata rumunskega kralja princa Nikolaja s starejšo hčerko maršala Pilsudskega in po kateri bi se princ Nikolaj proefasil za poliskega kralja. Istočasno objavljajo listi demanti o isti zadevi, ki je podnisan od predsednika vladnega bloka Sla vika. Prooaganda za oborožitev Nemčije Berlin. 6. decembra. AA. Stahlhelm na- iBierava organizirati 60.000 sestankov za propagando za zopetno oborožitev Nemčije. Podaljšanje madžarskih posojil Budimpešta, 6. decembra, g. Predsednik centrale nemških denarnih zavodov baron Friderih Korany je včeraj odpotoval v London, kjer bo ostal približno teden dni. Kakor je Korany na včerajšnji gospodarski konferenci ministrov sporočil, so se pogajanja, ki so.se vršila z inozemskimi upniki v Budimpešti v svrho podaljšanja kratkoročnih posojil, večinoma končala ugodno, tako da je sedaj nastala potreba, da se ta pogajanja nadaljujejo in končajo v inozemstvu. V to svrho je Korany odpotoval v London. Porušenje Odrešenikove katedrale v Moskvi Moskva, 6. decembra, g. Včeraj popoldne so z dinamitom pognali v zrak eno najznamenitejših zgradb Rusije, katedralo Spasi-telja. ki je bila zgrajena 1. 1812 v spomin na požar v Moskvi in na propast pohoda Napoleona v Rusija Eksplozija je bila tako močna, da se jo slišali po vsem mestu. Prej so v okrožju enega kilometra zaprli prostor s policijo in z vojak!. Mnogo šip je bilo pobitih od močnega zračnega pritiska. Na mestu katedrale bodo zgradili veliko sovjetsko kongresno palačo. Seja vlade Beograd, 6. decembra. AA. Danes od 10. do 12.50 se je vršila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev g. Petra Zivkoviča seja ministrskega sveta. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah. Novi zakoni Beograd, 6. dec. p. Danes so bili objavljeni naslednji zakoni: Zakon o dopolnitvah zakona o Privilegirani agrarni banki, fz-premembe zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, izpremembe zakona o državnem računovodstvu, izpremembe zakona o neposrednih davkih, izpremembe zakona o carinski tarifi, izpremembe zakona o kolonizaciji južnih krajev, izpremembe zakona o pošti, telegrafu in telefonu, zakon o državni razredni loteriji, zakon o državnem monopolu in zakon o prometu s filmi Za zaščito domače produkcije eograd, 6. dec. n. V odborov! dvorani beograjske občine se je vršila dopoldne konferenca državne zveze obrtnikov, trgovcev in industrijcev usnjarske stroke. Namen te konference ge organizirati akcijo, da se delovanje zveze razširi tudi na vse ostale stroke v svrho močnejše zaščite domače proizvodnje. Konferenci je predsedoval čevljarski mojster Josip Fried, krf je očrtai pred vsem oilj konference. Docela napačno je mišljenje, je po-vdarjal, da Je Inozemsko blago boljše od domačega, propagandno delo za domačo proizvodnjo je v interesu države, ki zahteva, da ositane denar doma. Ostali govorniki so nato enako povdarjali važnost načela »Svoji k svojim« in nevarnost uvoza inozemskega blaga za domačo proizvodnjo. Predsednik obrtne zbornice Milan Stojamovlč je naglašal, da se po vsem svetu vrši energična borba za potrošnjo domačega blaga. Tudi delegati Narodne odbrane so naglažali isto potrebo. Ustanovitev jugoslovensko - ruskega kluba Beograd, 6. dec. p. V Pozorišni ulici št. 14, kjer ima prostore klub Poljsko-jugoslov. lige, je bil danes svečano otvorjen jugo-slovensko-ruski klub. Klub ima iste cilje, kakor predvojni rusko-srbski klub v Beogradu. Te lepe svečanosti sta se udeležila Datriiarh Varnava in vladika Dositej ter mnogo najuglednejših beograjskih oseb. K otvoritvi je prišlo tudi mnogo odličnih ruskih beguncev v naši državi. Ženevska konferenca za pobijanje brezposelnosti Ženeva, 6. decembra. AA. Brezposelnost-na komisija mednarodnega urada za delo, ki bo bržkone zasedala tri dni, se sestane 7. decembra t 1. Komisija ima 12 članov m sicer po 4 zastopnike vlad, delodajalcev in delavcev. Na tem zasedanju bo komisija proučevala razvoj pokreta, ki se je začel proti brezposelnosti. ia možnosti kako naj bi se bolje uredilo vprašanje delovnega časa na podlagi mednarodnih pogodb. O tem bo poročal Albert Thomas, ravnatelj mednarodnega urada za delo. Orisal bo dosedanje delo, ki je bilo storjeno v tej smeri, in v svojem poročilu primerjal sedanje stanje vprašanja znižanja delovnega časa z brezposelnostjo. Hitlerjeva prizadevanja v inozemstvu Hitler skuša pridobiti inozemstvo za svojo akcijo na zahtevo veleindustrije - Briining ni pripravljen izpreme-niti dosedanje zunanje politike Berlin, 6. dec. Prihod Adolfa Hitlerja v Beriin, ki je postal zman po sprejemu angleških io ameriških novinarjev v hotelu »Kaiserhof«. je zbudil v političnih krogih veliko senzacijo. Zanimivo je, da zlasti nemški nacijonalisti niso ničesar vedeli o njegovem prihodu in da motre v Hugen-bergovi okolici zunanje-poliftično udejstvo-vanje narodnih socialistov s presenečenjem. Nedavna Hugenbergova izjava, da se mora stremljenje po ojačemju desnice nadomestiti z delom za ojačenje nemške nacijonalne ljudske stranke ter ironični odgovor hitlerjevcev sta dokazala, da harz-burška fronta v resnici več ne obstoja. Vprašanje je samo, ali ne silijo morda vodstva narodne socialistične stranke njihovi podporniki v težki industriji, naj sondira v inozemstvu teren za kasnejšo na-rodno-socialistično zunanjo politiko, ker dostikrat kolebajo, katero izmed obeh opozicijskih desničarskih strank, narodne socialiste ali nemške nacijonalce. naj podpirajo nadalje. Ti ljudje iz težke industrije namreč nočejo riskirati, da bi nalagali svoj denar v stranko, ki bi zadela v inozemstvu na nepremostljive težkoče, katere bi trajno ogrožale njeno moč. Hitler je poslal svoje zaupnike v London in v Rim, da bi izposloval od inozemstva obljubo, da bo ostalo pri morebitnem vstopu narodnih socialistov v vlado vsaj rezerviramo. Trdi se, da se bo glavni urednik lista »Volkischer Beobachter«, ki se mudi v Londonu, vrnil v Nemčijo preko Pariza, kjer se je v času svetovne vojne mudil še kot ruski državljan in kjer bo skušal najti stikov s tamošnjimi gospodarskimi krogi, nadalje da je odootoval po Hitlerjevem naročilu v Riian neki dr. Nie-wand. Izjave, loi jih je. Hitler podal angleškim in ameriškim novinarjem, naj bi pospeševale nannen teh potovanj v inozemstvo. Zanje se je odločil, ko je prejel od Rosen-berga iz Londona poročilo, da je naletel tamkaj na veliko nezaupanje in da ga ni hotel sprejeti noben odgovoren politik. Hitler se sedaj zato 9am osebno prizadeva. da bi raaspršil nezaupanje v inozemstvu. kaikor pa je razvidno iz poročil angleških in ameriških novinarjev, postopa pri tem tako nespretno, da bo morda dosegel ravno nasprotno. Njegova zagotovila o legalnosti načrtov narodne socialistične stranke ne zanimajo več. pač pa se nasprotno smatrajo kot otroški diletanti- zem njegovi poizkusi, da bi predstavil javnosti Francijo kot politično izsiljevalko ter ustvaril med Framcijo in drugimi velesilami nasprotstva v pojmovanju re« paracijskega vprašanja. V vladnih krogih so mnenja, da so Hitlerja pregovorili k njegovim zunanjepolitičnim podjetjem svetovalci, ki hočejo igrati za vsako ceno nekakšno vlogo in ki smatrajo skorajšnji pričetek reparaoijskih pogajanj v Baslu za primeren trenutek. V katerem bi mogli zbuditi pozornost inozemstva. V teh krogih so mnenja, da ne bodo osebe katerekoli vlade smatrale Hitlerjeve zasebne akcije kot resne. V berlinskih ofioijelnih krogih so že dostikrat občutili kot nelojalnost, ker so bile v inozemstvu objavljene izjave, ki so vzbujalo vtis, kakor da bi se izven Nemči je pripravljali za načelno izpremembo nemške zunanje politike. Odločilno za njeno smer so morejo smatrati le pogajanja, ki jih bo vodil državni kancelar dr. Briining kot zunanji minister. Če bi se narodno socialistične akcije izkazale kot ovira, bodo po mnenju vladnih krogov pač še pravočasno zavrnjene. Berlin, 6. decembra. A A. Hitlerjev trud, da pride v stik z javnim mnenjem v inozemstvu, komentirajo v vseh tukajšnjih listih in v nemških političnih krosrih. Splošno prevladuje sodba, da smatra Hitler prilike za prevzem oblasti v Nemčiji kot ugodne in da hoče zdai dobiti le še pristanek javnega mnenja v inozemstvu — prav tako kakor svoje čase Mussolini preden je izvedel pohod v Rim. Obstoja pa mnenje, da niso točne vesti, ki se širiio v inozemstvu o možnosti skorajšnjega Hitlerjevega prevrata. Hitler ima, pravijo, vso možnost, da pride do oblasti v Nemčiji, toda le na zakonit način. Le na tak način bi lahko dobil na svojo stran državno hrambo in policiio, ki bi jo potem mogel popolnoma priključiti nacijonalnemu socijalizmu. Zdi se, da računa Hitler s tem, da_ bf utegnile okoliščine prisiliti nemški državni zbor, da se sestane še pred februarjem in da bi Briininsova vlada doživela v parlamentu nezaupnico. V takem primeru, misli Hitler, bi bilo čisto izključeno, da ne bi pozvali nacijonalnih socijalistov, naj prevzamejo vlado. Če pa bi Bruningova vlada h o tete potem vladati dalje brez parlamenta in odgoditi pruske volitve, ki naj se vrše v marcu prihodnjega leta, je verjetno, da bi bitlerjevcl skušali izvesti državni prevrat, ki bi bil nekaj podobnega, kakor Mussolinijev pohod v Rim. Mednarodne bančne konference Sestanki zastopnikov svetovnih bank — Odmev hitierjevskih pustolovščin v Ameriki Parii, 6. decembra. Včeraj Je prispel sem angleški zastopnik v Youngovem odboru sir Layton, ki se je davi sestal z vodilnimi politiki in finančniki. Kakor poročajo, pride v kratkem v Pariz tudi ameriški delegat za konferenco mednarodnih bank v Berlinu Albert H. Wiging, ki bo razpravljal s pariškimi finančniki o nemških imobili-ziranih kreditih. Od včeraj se mudi v Parizu tudi angleški zastopnik za berlinsko konferenco. Sestal se je z reprezentanti francoskih bank. Tako se v Parizn sestajajo zastopniki svetovnih bank in vse kaže, da ti sestanki niso povsem slučajni Ženeva, 6. decembra č. Jutri se v Baslu sestane svetovni odbor finančnih strokovnjakov, ki se je ustanovil po Youn-govem načrtu, da dožene, ali je Nemčija še zmožna plačevati reparacije in druge »vo* je dolgove. O svojem delu bo odbor sestavil poročilo, ki ga nameravajo predložiti veliki mednarodni finančni konferenci, na kateri bodo zastopniki posameznih držav razpravljali tudi o vprašanju moratorija za reparacije in medzavezniške dolgove. Newyork, 6. decembra. V finančnih krogih se je razpoloženje za nemška finančna in politična vprašanja zelo poslabšalo. Na newyorški borzi so se razširili glasovi da zahteva Nemčija pet let moratorija, da preti nemškemu gospodarstvu polom, da bodo morali Nemci opustiti zlato valuto in da pripravlja Hitler politična iznenadenja. Spričo tega so vsi nemški papirji na borzi padli za 2 do 7 centov. Tečaj Youngovega posojila je padel na 25.5 dolarja. Hoovrovi predlogi za razorožitev Ženeva, 6. nov. c. V tukajšnjih ameriških političnih krogih so se razširile govorice, da ni izključena možnost, da pride poleg državnega tajnika za zunanje zadeve Stimsona v Evropo tudi predsednik države Hoover, da se udeleži razorožitvene konference, ki se otvori 2. februarja prihodnjega leta. Ameriški državni predsednik bo, kakor pravijo, predložil pomembne predloge o redukciji in omejitvi oboroževanja. Hoover hoče baje na konferenci za razorožitev obrazložiti načrt, po katerem naj bi se gradnja velikih linijskih ladii. ki je bila z ameriškim sporazumom L 1922. omejena, a vendarle še dopuščena, povsem prepove in izključi iz sistema vojnih mornaric. Pravijo celo. da se bo Hoover, če pride v Evropo, udeležil bržkone tudi finančne konference, na kateri bodo razpravljali o medzavezniških dolgovih in nemških repa- Demantl o zatvoritvi pariške borze Pariz, 6. decembra. AA. Agencija Havas demantira kot tendenčne in brez vsake podlage vesti, ki krožijo v inozemstvu, da se nahaja pariška borza in več velikih pariških bank v težkočah zaradi padca funta in da borzni kroga zaradi tega predvidevajo zatvoritev pariške borze ln omenjenih pariških borz za nekoliko dni. Požar v budlmr»p«t^tiski papirni tvomici Budimpešta, 6. decembra, s. VeTik požar ie včeraj popoldne popolnoma uničil tvor-nico za odpadke in predelavo papirnih ostankov Biinzl & Biach. Materijalna škoda znaša približno poldrug milijon pengov. Železniška nesreča v Pragi Praga, 6. decembra. Danes ob pol 7. zvečer se je pripetila na velikem predmestnem kolodvoru Smichovu železniška nezgoda, ki sicer ni zahtevala smrtnih žrtev, vendar pa je bilo veliko število oseb ranjenih. Ko je težak osebni vlak zavozil s precejšnjo brzino pod peron kolodvora, strojevodja zaradi dežja in spolzkih tirnic ni mogel pravočasno ustaviti vlaka, tako da je skoraj z nezmanjšano hitrostjo zavozil v odbijače na koncu perona. Velika večina potnikov je bila že pripravljena za izstop in je pričela, ko je videla, da se vlak ne ustavlja, v strahu skakati iz vagonov, pri čemer je bilo precej oseb poškodovanih. Drugi potniki v vagonih pa so dobili poškodbe od prtljage, ki je popadala s polic. Doslej se je prijavilo 32 oseb, med katerimi je 13 resno ranjenih in jih je bilo treba z rešilnimi avtomobili odpeljati v bolnico. Devizn- ol»ila\\ N^mcifi Berlin, 6. decembra. AA. Da ust reže Se« Ijam trgovcev in industrijcev pri zavarovanju deviznih tečajev je nemška državna banka sklenila ustanoviti posebno pisarno za terminsko poslovanje z devizami Naloga te pisarne bo spravljati trgovske in industrijske tvrdke v medsebojno zvezo v svrho terminskih nakupov in prodaje deviz. Bankam ta pisarna ne bo na razpolago. Milijarda dolarjev za nobijsnje p^snodarsk«* frrfae Washlngton, 6. decembra, d. Potrjuje so vest, da bo v poslanici kongresu predsednik Hoover predlagal osnovanje korpora-cije s kapitalom milijarde dolarjev, Id naj bi dajala potrebnim podjetjem ali pa gospodarskim panogam kredite in tako pomagala prestati javno gospodarsko krizo, Miklavževa nedelja v Ljubljani Ljubljana, 6. decembra. Sobotni večer je bil močno zajet od mi-klavževanja. Po številnih prireditvah za male so prišli v objem Miklavževe milosti in v kremplje črnih parkljev tudi odrasli. Miklavževih večerov je bilo toliko, da jih naš posebni poročevalec tudi z avtomobilom ne bi mogel vseh obiskati (in je zato mi-klavževal kar doma). Prednjačila so seveda sokolska miklavževanja, ki imajo že tradicijo, med članstvom pa itak vlada prava družinska harmonija. Nedelja je zadišala po snegu in Ljubljančani ga tudi napovedujejo za skorajšnje dni, kajti tlak v mestu je bil že dopoldne —- moker . . . Navzlic občutnemu mokremu hladu jo je popoldne ubralo precej Ljubljančanov na izlet, mnogi so mahnili tudi na edino športno prireditev na igrišču Ilirije. Razpoloženje je bilo bolj pozno jesensko, kakor zimsko. Karambol med avtom in motociklistom Dopoldne okrog 11.30 se je pripetil na Sv. Petra cesti hud karambol, ki pa je k sreči ostal brez hujših posledic. V onem času sta privozila v precej naglem diru po Sv. Petra cesti motociklist in njegov prisednik, istočasno je pa krenil lz veže hotela Soča neki avtomobilist. Avtomobil je sicer vozil počasi, toda vozača na motorju, ki sta vozila po desni, sta preveč hitela in tako je bil karambol neizogiben. Motocikelj se je od strani zaletel v avtomobil m zaneslo ga je v stransko ulico, kjer sta oba vozača odletela z motorja, mimogrede je pa motor podrl tudi nekega pasanta. Motociklist, ki je sedel spredaj, se je nekoliko poškodoval na glavi, dočim je bil pasant poškodovan na nogi. Oba so prenesli v bližnjo vežo. kjer •o jima nudili potrebno pomoč, izkazalo se je pa, da intervencija reševalne postaje ni potrebna. Poškodovanci so v domači oskrbi. Motor sam je bil nekoliko poškodovan, na avtomobilu se je zvil blatnik. Razne nezgode V ljubljansko bolnico so prepeljali poljskega dninarja Antona Koviča, rojenega 1883 in stanujočega v Zaborštu pri Dobu. Doma mu je padel težak hrastov hlod na desno nogo in mu jo hudo poškodoval. Drugi ponesrečenec je zidar Nikola Ko-delja, rojen 1899 v Budanji in stanujoč v Mali Čolnarski ulici št. 4 v Ljubljani. Na cementnem tlaku je padel in si poškodoval desno nogo. Sinoči je v Zgornji šiški št. 74 na domačem dvorišču napadel 301etnega strugarja Jožeta Krviska nekdo z nožem in ga sunil v glavo. Krviska so morali prepeljati v bolnico, k sreči je pa poškodba lažje narave. Na policiji je vladal danes popoldne mir, policija kljub miklavževanju nI imela prilike za intervencijo, pa tudi reševalna postaja je imela danes ves dan mir. Ljubavni regiment pride jutri v Ljubljano Ljubljana, 6. decembra. V seriji lepih in izbranih filmov, ki jih ima na sporedu Elitni kino Matica, napoveduje uprava za torek premiero prav lepega in mičnega filma »Ljubavni regiment«. Film nas vodi v življenje v kadetnicah in nam opisuje zgodbo mlade grofice Scanagatijeve, ki se je žrtvovala za svojega brata, ki bi moral postati oficir, pa je raje študiral glasbo, namesto da bi šel, kakor je želel oče. v kadetnico. Mlada grofica je tedaj šla namesto brata v voia-šnico in preživela tam polna tri leta. Tik pred imenovanjem za častnika je bila zamenjava odkrita in mlada errofica-kadet je šla namesto v sranrziio pred oltar in se poročila z mladim častnikom Lorencom. Tvorci filma so isti moistri. ki so iwle-lali opereto »Dvoje src v % taktu«: produkcijska tvrdka Suoerfilm v Berlinu, režiser Bolvari glasoo in 4 snaine šlaeerie pa ie korrmoniral Robert Stolz. V grlavnih vlogah nastopajo nriHnbUpni filmski umetnik': mala sekana Dollv Haas Gustav Frohlich in Tibor Halmay. Vesela in hu-moristična vsebina filma bo nedvomno turaia^ vsakomur. Polesr teea oreveva ves film sladka Stolzova glasba Film je bil v Zagrebu na sporedu cel;b 20 dni in publika se kar n* mop-la lomiti od nieea Ker bo naval za ta film velik in premiera že v torek na praznik, priooročamo občinstvu. da si vstopnice omisli že v predoro-daji v teku ponedeljka pri blae^ini Rlit-nega kina Matice od 11. do pol 13. in od 16. do 19. ure. * Film ZKD »črni ciklon« z dreslranlnrf konjički se vprizorl še na praznik ob 11. dopoldne! Z malokaterimi filmi je ZKD tako ustregla mladini in odraslim, kakor je to storila s filmom »črni ciklon«, kier nastopajo lepi dres4 *ani konb>ki: »črni ciklon«. »Treoet prerHe« 1c VLadv« Nedeljska predstava ob 11 ie bila skoro čisto razprodana in 7KT*> ie rev7el G ž-umn ie zatem ponovna nagovoril svetovalce s proSnio nai omoči na;TvMi potrebni Po svečani prisegi je sledila izredna seja z dnevnim redom: dopolnilne volitve v posamezne odseke V nrv? odsek sta bila izvoljena kot člana dr Vauhmk in dr Ra-notec. kot namestniki pa Pu<*elj Pagon Peric dr Miiller. Hohniec in Favaj v drugi odiseV ko+ č'ani rsodžuoan Golouh dr Kieser. Snrah Roglič, v tretji mž Jelene in dr Vauhnik v četrti Pogačnik Peric Dra čar Lenart Tavčar 'n Oset v peri Ro-g"Kč. Kravos. Lenart tn Peric v disciplinski od«eV kot nredisfvfniilc dr Miiller kot pred sednikov namestork dr Raootec kot na-mest-nik^ dr V*.»hnik v *olski odbor dr Kieser in dr Rapotec. v ubožni svet Sa-botv in PugeK v mladinski svet Peric in Osvatič. v gledališki odsek dr Vauhnik in Sabotv v po^disek za mestno električno podietie PueeM. dr. Vaubmk in Oset v podo^sek za Minam o in avtobusno podierie Pugeli. Tavčar in Saboty. v tržni odisek Ootonh dr Mii"er in Oset. v konaliSki odsek Golou-h tn Roglič kurato-rii Vesne se je oovečsl in nride vani še dr Strmšek v odbor za Studijsko knjižnico sta bila izvoljena dr Rapotec io Sabotv. v upravni odbor pa žuipan dr LiPrejel sem vaše pismo z dne 28. t. m.. v katerem protestirate proti demonstracijam dr.e 27. p. m. pred jugoslovenskim poslaništvom. Med drugim si pridržujete pravico zahtevati eventuelne naknadne ukrepe za poravnavo žalostnega incidenta. V odgovoru na vaše pismo imam dober namen zagotoviti vam. da bolgarska vlada globoko in iskreno obžaluje dogodke in j?h ostro obsoja kot delo nespametnih in iz-zivajočih ljudi. V dokaz tega svojega pojmovanja je vlada takoj odredila notranle-mu ministru, naj osebno izrazi svoje obžalovanje, ter svoiemu zastopniku, naj bo tolmač tega čustvovanja pred Jugoslovensko vlado. Na žalost sem primoran naglasi ti, da vaše pismo ne spreiema na znanje gornji postonek notranlega ministra in da vsebuje ugotovitve, ki se ne strinialo popolnoma z mojimi informacijami glede na zadržanje bolgarske vlade "n bolgarskih oblasti ter ukrepov, ki so iih podvzele. kakor tudi glede na oblektivne pogoje, pod katerimi se je dogodil žalostni incident. Veruiem. da vam je znano, da 1e vlada nrepovedala vse manifestacije in da so bile te. ko so se počele, onemogočene, pri tem Je bilo ranienih nekai stražnikov. Da bi se odkrili krivci in primerno kaznovali. se je izvršilo mnogo aretacij in odredila nalstrožia preiskava, ki je še v teku. Upokojen Je bil račeinik mestnega okraja, v katerem stoji zgradba jugoslovenskega poslaništva, odstavljena sta bila tudi dva orožniška narednika. Naposled izjavljam še enkrat obžalovanje vlade zaradi incidenta, ki se Je dogodil, in vam pri tem zagotavljam, da bo bolgarska vlada postopala v tem smislu ne samo ker se zaveda svoje dolžnosti, temveč tudi v Iskreni želji, da dokaže svoj čvrsti namen, ohraniti najbolj korektne in prijateljske odnošaje a sosedno jugoslovensko kraljevino. Upam po tem pojasnilu ln po tem, kar Je vlada doslej že napravila v tej stvari, da naši odnoSaJi. ki odgovarjalo dobro poj-movanim interesom obeh držav, ne bodo več kršeni z žalostnimi incidenti*. Prejem tega odgovora je po nalogu zunanjega ministra naš odpravnik poslov v Sofiji potrdil s pismom z dne 5. t. m., ki se glasi: »čast mi je potrditi prejem pisma z dne 30. novembra t 1., s katerim je predsednik vlade in zunanji minister Mušanov izvolil izjaviti obžalovanje bolgarske vlade zaradi dogodkov dne 27 novembra ter naj-ostrejšo obsodbo demonstracij proti kr. Ju-goslovenskemn poslaništvu. Prav tako sem sprejel na znanje izjavo o podvzetih ukrepih za izsleditev krivcev in o sankcijah, uporabljenih za gotove podrejene organe policijskih oblasti v Sofiji. Po nalogu svoje vlade ml je čast izjaviti vam, da pričakuje kr. Jugoslovenska vlada po pravici, da se bodo v bodoče pod-vzeli od strani kr. bolgarske vlade pravočasno vsi ukrepi, da ne bi prišlo do slič-nih izpadov, ki ne predstavljajo samo nevarnosti za vzdrževanje normalnih sosednih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo, temveč so tudi nasprotni osnovnim mednarodnim načelom, Iti nalagajo poleg dolžnega spoštovanja tudi nedotakljivost predstavništev tujih držav, če bi tega ne bilo, hi bila Jugoslovenska vlada z obžalovanjem prisiljena čeprav ni niti najmanje željna motenja normalnih odnošajev dobrega sosedstva, da se zateče k ukrepom, ki bi jih ji nalagali dogodki ter obramba njenega dostojanstva. Prepričan, da ne bo več došlo do ponovitve žalostnih inc'dentov, kakršen je bil 27. pr. m., uporabljam to priliko za izraz želje kr. jugoslovenske vlade da ohrani popolnoma korektne odnošaje dobrega prijateljstva in sosedstva s kraljevino Bolgarijo, po čemer je tudi doslej vedno stremela«. Beograd, 6. dee. M. Bolgarska službena agencija javlja: Davi je iugoslov. opravnik poslov posetil zastopnika bolgarskega ministra zunanjih poslov Virginova ter mu izročil noto jugoslovenske vlade, v kateri se javlja, da je jugoslovenska vlada prejela odgovor bolgarske vlade o nedavnih incidentih pred jugoslovenskim poslaništvom v Sofiji. V jugoslovanski noti se naglaša, da pričakuje jugoslovenska vlada, da bo bolgarska vlada v bodoče vse storila, da se ne ponove taki žalostni invidenti. V nasprotnem primeru bi morala Jugoslavija kljub svoji najboljši volji, da ohrani mirno razpoloženje, storiti vse za zavarovanje svojega dostojanstva. V zaključku izraža jugoslovenska nota upanje, da do sličnih žalostnih incidentov ne bo več prišlo ter se naglaša želja Jugoslovenske vlade, da ohrani tudi v bodoče prijateljske odnošaje z Bolgarijo. Prevratni poskus na Madžarskem Bratislava, 5. decembra. Madžarska Javnost živi pod nervoznim dojmom pripravljenega državnega preobrata, ki W ae bil Izvršil prošlo nedeljo, da varnostno oblastvo na bilo pravočasno obveščeno o pripravah in da ni v noči od od petka na soboto zaprlo okoli 150 oseb, zapletenih v prevratno početje. Pazljivost poiicije je sicer preprečila nakane nezado-voljnežev vendar dogodek sam priča o nevzdržnem stanju v madžarslai notranji politiki, toi Je piod desetletnega lahkomiselnega gospodstva grofa Bethlena. Vesti o tajaAoviljenem poskusu prevrata ei močno nasprotujejo, osobito, ker vlada ne da v javnost niti najmanjših podrobnosti o obsegn ta namenu zarote. Notranji miinister Keresztes-Fischer se Je v ponedeljek čutil prisiljenega, da je v parlamentarnem odboru podal neko medlo izjavo o preprečenem prevratu, naslikaj pa je vso zadevo tako, kakor da gre za goJ zločinski poskus, povzročiti paniko in v nemim oropati 1500 imovitajših ljudi ter razstreliti židovsko sinagogo Pomen dogodka je je hotefl minister zmanjšati tudi z navedbo da bilo v stvar zapletenih le nekoliko brezposelnih šoferjev, igralcev ta znanih razgrajačev. Kljub strogi cenzuri pa Je polagoma le mogoče posneti iz dnevnega časopisja, da Je šlo za prav« državni prevrat. Izjava ministra Keresztesa je sicer v podrobnostih resnična in poudarja namenoma le brezpo-membnojše stvari, glavnega namena prevratnega poskusa pa se ne dotika Zarotniki so vsi iz krogov nacionalističnih »probnien.b Madžarov«, delovali so v tesnem sporazumu z nekaterimi višjimi čast nikl ta so hoteli strmoglaviti vlado, na nje mesto pa postaviti svoje osebe Unravitelj vojaškega skladišča Vannay je Imel nalog, da ooremrf in oboroži 1000 zarotntšklb bojevnikov, ki bi imeli priti v soboto skrivaj v Budimpešto ter biti na razpolago vodstvu zarote Policija Jim le bila že dalip ča. sa na sledu ter je v zadnjem trenutku po zaprla zarotnike, ki so bdll osotvto številu' v Szolnoku in Kečkemetu Uradno se za vrača vest. da bi bila v zaroto zanletena tud.1 vojska, vendar Je bilo aretiranih ne koliko vlši1b častnikov in sp s celo zadevo bavl izključno volaSko sodišče. Po vseh podatkih sodeč. Je Imela zarot? namen 'reči Karo!ylJevo vlado, ki Je sam* nadaljevanje Betlitanoveara režima. t.w »• oprati na malega ffloveka. malega meAčana in kmeta. Obupni gospodarski ta polltlčn' položaj Madžarske so hoteli nacijonalisti Iz tabora »prebujenih Madžarov« porabiti za uvedbo nove diktature, ki bi omejila vse- mogočnost plemiške Oligarhije. Baje ima ta stnuJa močno zaalombo v vojski, zanjo pa }e tudi kmečko ljudstvo, v kolikor se na Madžarskem sploh govorita o politični zavednosti kmetskega ljudstva. Vlada skuša s svojimi skopimi izjavami o zločinskih pripravah diskreditlratl giibanje, vendar Ji ne bo mogoče utajiti dejstva, da so tudi častniki aktivno sodelovali v zaroti. Poročila o poskusenem prevratu poznavalcem stvari niso prišla iznenada. Ves čas po fcrianonskem miru Je peščica plemi-čev s polnimi rokami tratila državno imetje ta varala ljudstvo s prazno nado na skorajšnjo revizijo mirovne pogodbe Po reviziji da bo Madžarska vzpostavljena v prejšnjih mejah ln madžarsko megalomanijo bodo zopet plačevale podjarmljene narodnosti Pri takem gospodarstvu so se raa-mere tako poslabšale, da je nastopil nenadni preokret. Isti nacijonalisti, bi so bili doslej najtrdnejša opora vladi, so se dvig-nild proti nji in jo hoteli vreči Predsednik nove vlade bi bil poslanec Budavary. vojno ministrstvo bi nrevzel general Hajtos. znan lz Windi schgratzove afere, ko je kot načelnik voj. kartografskega urada dovolil ponarejevalcem frankov, da so svoj posel vršili o od streho vojaškega urada Ostali voditelji so vsi znani junaki Iz dobe belega terorja in odtod se da pojasniti tudi antl-semJtska nota prevratnega poskusa Prvi poskus po Hitlerjevem vzorcu se Je madžarskim nacijonallstom sicer ponesrečil. kljub temu pa Je pokazal, da vlada nima več za seboj udarnih življev nacijona-lističnega tabora, da se na vojsko ne more več zanesti brezpogojno in da med ljudstvom izgublja zaunanje Odslej se bo še bolj opirala na plemstvo in bolje situirano meščanstvo, kar ji nikakor ne bo okrepilo stališča. Anglija odklanja carinska pogajanja s Francijo Pariz, 6. dec. d. Angleška vlada Je včeraj izročila francoskemu poslaniku v Londonu odgovor na francoski predlog, nai se prično carinska nogaiania med Francijo in Anglijo. Angleška vlada izraža pripravljenost. da spreime francosko delegacijo za nogaiania. pavdaria pa. da nanrbvMaio trenutne te?koče zakliučitev kakega doeovora nemogočo. Glede na to ie francoska vlada, kakor poroča agencila Havas začasno opustila svojo namero, da bi odposlala že lutri svoje delegate v London S tem so nameravana fracosko-angleSka carinska nogaja-nia odendena na nedoločen čas. Spominjajte se ?lep3t! V znamenju ZamenhoSove zvezde Lepa proslava lOletnice agllnega Kluba esperantistov v Ljubljani — Uspela razstava literature o esperant- skem gibanju LiobUana, 6. decembra Klub esperantistov v Ljubljani, ki je nekaka matica vsega esperantskega pokreta v Sloveniji in ki je dal tudi pobudo za ustanovitev esperantskih klubov v raznih krajih dravske banovine, je danes na slovesen način praznoval lOletnico svojega obstoja. Bil je to praznik pristašev vsečlovečanske in pacifistične ideje pokojnega dr. Zamen-hota za njegove pristaše pri nas, obenem je pa proslava pokazala, da ima esperanto pri nas vedno več prijateljev. Uvod v proslavo je bil slavnostni občni zbor, ki se je vršil dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti in ki so se ga udeležili odlični predstavniki naše javnosti ter delegati bratskih esperantskih klubov iz raznih slovenskih in drugih krajev v državi, med njimi iz Zagreba in Beograda. Osebno je počastil proslavo 0 svojim obiskom tudi predsednik esperantskih lig Jugoslavije g. dr. Maruci. Zborovanje je otvoril predsednik ljubljanskega kluba g. Herkov, ki je v uvodu prav toplo pozdravil dvorno damo go. dr. Franjo Tavčarjevo, zastopnika mesetne občine občinskega svetnika g. Olupa, zastopnika ZTOI g. Ivana Bahovca, magistralnega uradnika g. Svetla, glavnega tajnika Delavske zbornice g. Uratnika, zastopnika Narodne strokovne zveze g. Kravosa, predsednika esperantskih lig dr. Marucija (živahno odobravanje) in delegate bratskih klubov. Predsednik je nato prečita'! uda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru. kratko orisal velik pomen esperanta, poudaril vedno večje zanimanje za ta mednarodni jezik med Slovenci in se je zahvalil vsem, ki so delovali v klubu za širjenje esperanta. Govor g. predsednika je bil sprejet z aplavzom. Za njim je povzel besedo zaslužni klubov tajnilt g. Kozlevčar. V širokih obrisih je podal zgodovino Kluba esperantistov v Ljubljani v lOletni dobi obstoja, v uvodu poudarjajoč, da je bil esperanto znan Slovencem že pred svetovno vojno. Dokaz temu je prva slovenska espe-rantska slovnica Ljudevita Koserja, ki je izšla pred vojno, in važno zgodovinsko dejstvo iz predvojne dobe je gotovo tudi nagrobni spomenik Ivana Matiča v Zabrez-nici na Gorenjskem, ki je pisan v esperan-tu. Tajnik je nato poročal o ustanovitvi sedanjega kluba po vojni, o borbi in vztrajanju peščice idealnih delavcev, o delovanju kluba, agilnih delavcih, o zaslužnem bivšem tajniku Fertiliji, požrtvovalnem delu predsednika Herkova, o vsem gibanju in delovanju kluba, izdaji knjig, slovnic in brošur, posebno je pa podčrtal zasluge prof. Tavčarja za izdajo esperantsko-slovenske-ga in slovensko-espe-rantskega slovarja. Klub se mu je oddolžil za to delo s tem, da ga je imenoval za častnega člana. Govornik je poudarjal, da klub vrši tudi veliko nalogo na kulturnem polju, ker prevajajo njegovi člani domača dela v esperanto. Tudi v tujskoprometnem pogledu vrši klub veliko misijo. Gotovo euo največjih njegovih del v tem pogledu je izdaja »Vodiča po Ljubljani« v esperantu. Zaključil je govornik svoj govor, da je Esperant-ski klub iz Ljubljane že danes znan po vsej domovini; toplo se je zahvalil časopisju in novinarjem, ki njegovo delo vsestransko podpirajo. Klub bo tudi v bodoče posveča! vse svoje sile v blagor človeštva in v prid svojega naroda. Nato so klubu čestitali k proslavi: v imenu Delavske zbornice njen tajnik g. Urat-nik, ki je poudarjal, da se delavstvo pač najbolj zaveda važnosti esperanta, saj je mednarodni govor prvi korak k skupnosti vseh narodov, v imenu Narodne strokovne zveze g. Kravos in v imenu ZTOI g. Ivan Bahovec, ki je dejal, da se tudi ZTOI zaveda važnosti esperanta v mednarodnem občevanju, in izrazil prepričanje, da bo kmalu prišel dan, ko se bodo vsi trgovinski stiki vršili v esperantu. Lep govor je imel g. dr. Maruci, ki je poročal o širjenju in vedno večjem upoštevanju esperanta po vsem svetu in je navajal, da je bilo nedavno na seji francoskih in alžirskih gospodarskih zbornic sklenjeno, poslati vsem zbornicam v Evropi dopis, da začno kore-spondirati v esperantu in da navajajo trgovce k temu, da se priuče esperanta. V imenu beograjskega društva je čestital k jubileju ljubljanskega kluba delegat g. Pre- bil, v imenu zagrebškega (v esperantu) g. Rotkvlč, v imenu mariborskega (v esperantu) prof. g. Rakuša, v imenu zagrebškega akademskega kluba (v esperantu) gosp. Lapena, v imenu brodske organizacije g. Homar, v imenu jeseniške gosp. Golobič, v imenu trboveljske g. Simčlč, za Logatec g. Tršar, in za Celje g. Skaberne. Slavnostni nagovor je imel nato g. Kralj, ki je podčrtal zasluge prof. Tavčarja za izdajo obeh slovnic in predsednika g. Herkova za nesebično idealno delo in jima v imenu kluba izročil dve okusno izdelani častni diplomi. G. Herkov se je vsem prisrčno zahvalil in zaključil lepo uspeli slavnostni zbor, nato so si pa gostje ogledali esperantsko raz- stavo v posebni sobi Delavske zbornice. Na razstavi je bilo zanimivo gradivo, ki je pričalo o uspešnem delovanju naših esperantistov. Med drugim smo videli razne revije, knjige in časopise. Veliko pozornost je vzbujal zlasti zemljevid Evrope, na katerem je točno označeno, kje je esperanto najbolj razširjen. Popoldne so je vršil prijateljski sestanek esperantskih društev Jugoslavije v salonu pri Mikliču. Na konferenci je bilo zbranih 15 delegatov, ki so razpravljali predvsem o esperantskem gibanju, o internih vprašanjih jugoslovenske centralne esperant. organizacije in o jugoslovenskem glasilu »Bal-kano Konkordo« ter določili tudi krai prihodnjega kongresa. Konerres bo ob Binko-štih v Slavonskem Brodu. Ob 20. se je Vršil slavnostni večer v Delavski zbornici, ki ga je posetilo številno občinstvo, zlasti simpatizerji esperantskega gibanja. Na sporedu so bile razne dekla-macije in recitacije. Z uspehom so igrali tudi dvodeiansko humoresko »Nur esperan-ton ne!«, katere avtor je prof. Franjo Modrijan. Pri prireditvi ie sodeloval orkester »Zarja« Po oficijelnem delu se je razvila prosta zabava s plesom. Smrtna žrtev neprevidnosti na lovu Pri pogonu na divje svinje je eden lovcev po nesreči ustrelil trgovčevega sina Sima Vrliniča iz Bojancev Črnomelj, 6. decembra. V petek se je sestala več;a družba lovcev iz Vinice in okolice na pogon na divje svinje, ki so se sedaj, ko je pritisnila zima, zopet pojavile v večjem številu V mladem bukovju, ki je prav gosto zaraslo, kjer se skriva posebno rada ta olaha divjačina. je treba posebne previdnosti pri strel:anju. Kakor običajno je del lovcev stal na svojih prostorih, drugi so pa stikali po gošči kot gonjači. Med zadnjimi je bil tudi mladi Rojančan Si-mo, sin znanega in uglednega posestnika in trgovca g. Steva Vrliniča iz Bojancev. Ker so prišli zverem na sled, je bil vsak lovec pripravljen na strel. Nesreča je hotela, da je posestnik I. M.,-ko ie zaslišal v grmovju šum v domnevi. da se bližajo divje svinje, oddal proti grmu dva strela, ki sta pa smrtno zadela mladega Sima. Mladenič je samo globoko vzdihmil in se mrtev zgrudil na tla. Pomoč prestrašenih tovarišev je bila zaman. Po mladem, nadebudnem fantu, ki je bil vnet Sokol in zaveden narodnjak, žaluje vsa okolica. Prizadetemu vrlemu očetu in ostali družini iskreno sožalje! Učiteljice pevke na turneji Uspela koncerta v Karlovcu — Danes bodo pele učite- črnomlju in Novem mestu Ijice v Petrinji, jutri pa v Ljubljana, 6. decembra. Davi so se podale z jutranjim dolenjcem ob 7.25 naše učiteljice pevke, članice Učiteljskega pevskega zbora, na tridnevno pevsko turnejo, ki so jo otvorile v Karlovcu. Po prihodu so nastopile pevke najprej pred tamkajšnjo mladino, da jo seznanijo s sodobno mladinsko pevsko literaturo, zvečer pa so priredile koncert v Zorinem domu. V ponedeljek odidejo iz Karlovca v Petrinjo, kjer prirede ob 16. mladinski koncert, zvečer pa koncert za odrasle v Hrvatskem domu. Iz Petcinje bodo odpotovale v torek v Črnomelj. V dokaz njihovega socialnega čustvovanja naj navedemo da je čisti dobiček črno-meljskega koncerta namenjen za podporo pasivne Bele Krajine, črnomeljski koncert bo ob 14.30 v tamkajšnjem Sokolskem domu. Nato odpotuje pevska družina še istega dne z vlakom do Novega mesta, kjer bo zvečer ob 20. nastopila v novomeškem Sokolskem domu. Kljub temu. da so njegovi člani razkropljeni kot učitelji po vseh krajih banovine, je UPZ eden naš'h najbolj agilnih zborov in se člani kljub oddaljenosti pridno shajajo ob prostih dnevih v Ljubljani na pevske vaje, ki jih vodi znani dirigent profesor Srečko Kumar, zboru pa načeljuje požrtvovalni predsednik g. Drago Supančič. Zbor nima niti lastnih lokalov za vežba-nje in je deležen bratskega gostoljubja v Glasbeni Matici, kadar pa so tam prostori zasedeni, v lokalih »Ljubljanskega Zvona«. Visoko umetniško stremljenje mladega učiteljskega pevskega zbora upoštevajo vsi odločilna činitelji Pred nedavnim je ministrstvo prosvete s pohvalnim dekretom priznalo lepe uspehe UPZ in je priporočilo vsemu učiteljstvi dravske banovine, naj podpira stremljenja zbora. Prosvetno ministrstvo je zbor glede na njegovo visoko kvaliteto oprostilo za to turnejo vseh državnih taks, prometno ministrstvo pa mu je naklonilo pravico do četrtinske železniške voznine. Program, ki ga je naštudiral za to tur- Miklavžev večer S. K. Ilirije DANES ZVEČER v areni Narod« doma v nejo g. Kumar, je obsežen in so v njem zastopani vsi vidnejši jugoslovenski skladatelji, predvsem slovenski. Prvak naših skladateljev g. Emil Adamič je priredil nalašč za to turnejo šest narodnih pesmi na štrekljeva besedila iz Bele Krajine in Prekmurja. Te skladbe, še v svežem rokopisu, izvaja ženski zbor naših učiteljic to pot prvič. Želimo agilnim učiteljicam obilo uspeha. • Kakor smo baš prejeli poročilo, sta oba koncerta članic UPZ v Karlovcu prav dobro uspela. Pevska družina je bila od Kar-lovčanov prisrčno sprejeta. Danes predprodaja za veliko ROBERT STOLZOVO opereto Ljubavni reg'ment Opereta z najslajšimi šlagerji in očarljivo muziko najpopularnejšega komponista ROBERTA STOLZA Sestra namestu brata 3 leta v kadetnici v Dunajskem Novem mestu! Dolly Haas ~ Gustav FrShlich Tibor v. Halmay Film, ki bo zasenčil slavo nepozabne operete »Dvoje src v % taktu« JUTRI VELIKA PREMIERA Danes predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 16. do 19. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124. Šahovski turnir za prvenstvo univerze Ljubljana, 6. decembra. V soboto se je vršilo 6. kolo šahovskega turnirja za prvenstvo univerze. Prineslo ni nikakih presenečenj, fce ne smatramo pojava dveh neodločenih partij za nekaj izrednega. Nastopili so naslednji pari: Krulc in Preinfalk, Gabrovšek Ludvik in Julij, Asejev in škerlak, Gerželj in Zupan, Sikošek in Zidan ter Sorli in Rupnik Ivo. Partiji Rupnik Zdenko in Sever ter Vidmar in Cibic sta bili preloženi na željo Severja in Cibica na ponedeljek. Krulc je kot beli otvoril damin gambit. Preinfalk se je b.ranil s Tarraschovo varianto. Igrala sta zelo mirno in solidno pozicijsko partijo. Obeh stremljenje je Slo pred vsem zs tem, da partije ne izgubita. Po korektno odigrani srednji igri sta prišla v končnico z različnimi tekači, nakar sta se zedinila za remis. Zidan je proti Si-košku prišel v pozicijsko igro, ki mu ne leži posebno. Premalo je bil položaj kompliciran za razne pasti in »stupice«. V končnici je Sikošek s kmetom v premoči dobil. Zupan je Gerželju prav tako kakor kolo poprej nudil močan odpor Le s težavo je uveljavil Gerželj premoč kmeta, škerlak je kot beli igral proti Asejevu damin gambit. Zastavil je partiji popolnoma pravilno, v srednji igri je izgubil kmeta, toda po dolgi ambiciiosni borbi je partija vendar končala neodločeno. V 6. kolo je padlo tudi srečanja med bratoma Gabrov-škoma. Ker sta dosedaj imela približno enak uspeh na turnirju, je bila borba prav resna. Ludvik je kot črni v kritičnem momentu žrtvoval kvaliteto za napad. V zelo živi igri mu je na to usoelo dobiti stolp, da je imel figuro več. Tik pred končno eksekuciio pa je spregledal figuro, vendar je bila končnica še vedno dobljena. Julij je preda' oartiio šele v nadaljevanju, šorli je proti Rupniku Ivanu, ki se je bra- nil s francosko partijo, kmalu prišel v pozicijsko in materijelno prednost, tako da je partijo že zgodaj odločil v svojo korist. Stanje po 6. kolu je naslednje: Vidmar Milan 5 (1), Gabrovšek L. 5. Preinfalk 4%. Krulc 4, Sorli, Gerželj-3%. Rupnik Zdenko in Gabrovšek Julij 3 (1). Sikošek 3. Asejev. Rupnik Ivo 2 V2. Cibic 2. Sever 1 (1). Zidan. Zupan škerlak 1. * obesse JVVAN IatnicaI LJUBLJANA PALAČA VIKTORJA mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnm^mmm—mmammam TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV. KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETIRANIH IZDATKIH Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Gregorčič še živi med nami Prijeten spominski večer v društvu „Soči" Ljubljana, 6. decembra. Miklavžev večer je bil, povsod so vabile zabave, plesi... V salonu »Pri levu« so de pa zbralo toMko resn,h, zamišljenih ljudi, da je primanjkovalo prostora. Niso prišli proslavljat Miklavža, pač pa oddolžiti se spominu Simona Gregorčiča, ki je umrl pred 25 leti. Tudi »Sočajii« so prejš-nija leta mikla-vževaJI, letos so pa zabavo opustili. čas je preresen, Kulturna :a narodna dolžnost je prvo. Najprej je zapel akademiki oktet pesem »Na bregu«. Goriški slavček je spregovoril i i pesmi. Značilnost vsen Gregorčičevih uglasbenih pesmi je, da so ohranile izvvlrno melodijo, sočnost in čustvo. Zato so tudi tako hitro ponarodele ln so čislane še vedno kakor nekdaj. »Rože je na vrtu plela« je še posebno učinkovala, večno lepa je pa tudi »Pogled v nedolžno oko«. Pesem »Naš čolnič otmimo« je tako aktualna, kakor da je zložena nalašč za naše dni. Z globokim razumevanijem :o je deklamira-la gdč. Danica Klavorova. Njen bratec, priljubljeni »Ciciban«, je pa prisrčno deklamiral pesem »Sam«. Kot novi recitator v Soči se (je predstavil še abiturijent Dušan Koh, ki je prav prikupno podal Gregorčičevo »Mojim slarvilcem«. Slednjič je blagajnik ».Soče«, aranžer te lepe prirediti?« g. Josip S t i 1 i g o j predstavil predavatelja g. prof. Ivana Dolen-c a, kd (je nedavno obiskal kraje, kjer je živel Gregorčič. Predaivanje je v bogatem sporedu bilo jedro večera. Psred 50 leti, ko so izšle Gregorčičeve pesmi, je čestital pesniku njegov prijatelj: »živeli boste, dokler bodo živeli Slovenci! Te besede niso še danes izgubile ničesar na svojem pomenu. Pesem »Soči« je še vedno aktualna, vaša številna udeležba mi pa dokazuje, je povdarjal predavatelj, da Gregorčič še živi med nami. O Gregorčiču se je že mnogo govorilo ln de težko najti kaj neobdelanega, originalnega. Predavatelj pa ni bil v zadregi zaradi tega, kaj naj pove. Ni še obdelano, kako se je porajala Gregorčičeva pesem, kaj jo je budilo. Predavatelj nas je z besedo In sliko popeljal v solnčno Goriško Opozarjal nas je na njeno karakteristiko iln svojstveno lepoto, ki sta vplivali na Gregorčiča ter se izražali v njegovih pesmih. Iz Kobarida smo romali v duhu ob Soči v Krnovo kraljestvo. Pod Krnom, kjer se je bohotil črni trn, je nastala pesem o njem. In tako je pela vsa pokrajina Gregorčiču. Pela je prekrasna hči planin, Soča, pod njegovo rojstno vasjo. Na Kuku je stal mejnik med Italijo in Avstrijo. Od tam se odpira razgled proti jugu, beneški ravani. Tu je nastala pesem »Na potujčeni zemlji«. Pesnikove rojstne hiše n! več. Tudi vas Vršno je popolnoma nova. V svetovni vojni je stala med dvema artiljer.ijskima ognjema in nd ostal od nje kamen na kamnu. Ko je predavatelj očrtal Gregorčiča kot pesnika, utemeljil zanimive trditve o nastajanju njegovih pesmi, je še govoril o njegovem zunanjem življenju in poklicu. Gregorčič, rojen 1844, se je šolal v Gorici. Zaradi pesniške narave se nI mogel sprijazniti z matematiko. V prvem razredu gimnazije je padel. Oče pa ga k sreči zaradi tega ni vzel domov. In tako je Gregorčič le maturiral, potem se pa posvetil bogoslovju. Mnogo se je že razpravljalo o tem, ali je bil Gregorčič za ta poklic in ali je bil »dober« duhovnik. Zadevna razprava je izšla pred 4 leti v koledarju Goriške Mohorjeve družbe. Avtor pravi. Oa se Gregorčič ni nikdar pritoževal, da je duhovnik. Morda bi se pa kdo skliceval na njegove pesmi, češ, da so baš one vzbudile to vprašanje. Toda, kdor jih dobro prouči, bo našel v njih vso veličino njegove odpovedi. V »Daritvi« in »Novomašniku« je jasno opredeljen odnos med njim kot človekom in duhovnikom. Bil je dober duhovnik. Spremili smo ga v duhu na njegov, življenjski poti od prve službe v Kobaridu do njegove smrti v Gorico. Umrl je 24 novembra 1906. Spremili smo ga v planinski raj, k Sv. Lovrencu. V njegov nagrobni K je vklesan čolnar, ki rešuje čolnič. Bese le »Naš čolnič otmimo!« so pa seveda ie izbrisane ... Predavatelj je še govoril o odnosu pesnika do kritike, glede na Mahniča. Ž-i?j je že davno rešeno vprašanje, ali so Gregorčičeve pesmi primerne za duhovnika in ali so naperjene proti veri in celibatu. Isti krogi, kii so prej tako ostro nastopali proti Gregorčiču, so ponatisnili vs? tiste pesmi, ki so jih imeli prej na InU-ksu. Predarvatelj je končal: »N-ij se ne urpsn:-či rek, da .pozabljen živii med narodom, kdir nI nikdar n? narod pozabil! Po splošnem živahnem o-d-.bra.vanju se j'j j rf-davatelju zah-vaiil predsednik * Soče«, župan dr. Dinko Puc ter spregovoril na kratko še o Gregorčiča, naglašajoč, da ga Primorci časte, ker je bil njihov pravi narodni pesnik, ker je čutil in pel vse, ka~ so čutili oni najgloblje. Bil je in bo nj-hov pesn.iikiprerok ter bo živel med n.i:mi. ko ne bo nihče več vedel ničesar o Mahniču! Živahna izvajanja župana dr. Puca, poživ-Ijena .posebno z osebnimi spomini, so vzbudila mnogo odobravanja. Nato je »dč. K lav,-o vi podala »Vel.ko-.nočno«, učitelijiščnik Slapar pa je z enako močnim občutjem '.n temperamentom de-klain.ral »Jeftejevo prisego« in »Našo zvezd'« fap-veda ■? tuul še akademski ok-ter. prav ulrano zapo! več pesmi. Ve," er je tako združil v najlepši meri koristno s prijetnim. Med gosti so bili mnogi oi'ičr.1 možije, večji del s soprogami, ts*r-tr'-h društev Akademija s plesom TSŠ — Danes ob 20. uri v Trgovskem domu Rudolf Kresal: December December. Tiha pesem, polna ljubezni in dobrote, vsakovrstnih spominov in želja je objela ljudi — in jih bo opajala do Silvestrove noči. Potem se bodo čela spet nagubala, črte v obrazu se bodo čudno zresnile, in oči bodo strmele mrko, prav nič veselo v majhen košček papirja, na katerem bo zapisano dvanajst dolgih mesecev, za marsikoga dvanaist dob. dvanajst težkih noči in dni. — Človek bo v tist' košček papirja zakopal vse svoje življenje, vse svoje nade. Zdaj pa je december. Ljudem se je v prsih nekaj sprostilo. O, saj je komu tako hudo, da komaj še živi, pa vendar, zad-nii mesec v letu mu je oddih. Za nekaj dni je kakor omamljen. Okrog usten mu igra nasmeh. Dobrota je v njem in spomini, ki so nekoč bili kot trenutna težka resn;ca ubijajoči, pa so zdaj le še sence, ki hodijo mimo m človeka obulajo nene-homa k življenju, mu vračajo sile za živi dan. Saj tako je z nami vsemi. KadaT vse težko mine, smo polni nasmeha in sprave s samim seboj in s svetom. Miklavž. Kako razkošno je bil nekoč oblečen! Kako se je na njem vse lesketalo Kako velik je bil in mogočen, dobrotljiv in strog, pa še v svoji strogosti neskončno usmiljen! Čudno se je izpremenil. Nič več nima tako lepe bele brade kakor jo je imel nekoč. Tudi njegova škofovska palica ni več tako bogato okrašena z dragimi kamnu Kaj, ali je tudi v nebesih kriza? O, saj če je kriza celo tam gor/, tam le naj bo. Tako lepo res je, da Miklavž slovenske zemlje ni zapustil. Ni mogel! Z jabolki in s knjigo v roki je prepotoval mesta in trge in vasi, potrkal tu na okno. tam na vrata, ponekod je samo pozdravil — Povsod so ga bili veseli. Če mu je kdo rekel: .Srečno hodi*, ni zameril. V svojo dolgo brado je malo zagodrnjal. pomislil • .Saj tudi pri nas ni vse v redu. Časi so se od tistih dob. ko ie mana padala na zemljo, zelo izroremenili.' — In ko je namra-vil še nekaj korakov, se je ustavil kakor na tih, skrivnosten ukaz. se prijel za svoje močno razorano, resino čelo, se ozrl po svetu okrog sebe in za^erpetal: .Kako morem tako misliti! Saj na slovensko zemljo mana nikoli ni padala/ ln siv. Miklavžu je postalo hudo. V prsih ga je zabolelo. Obšla ga je misel, težka, polna usodnosti; ,Da, da, zato so tukaj ljudje tako dobri tako mirni, tako potrpežljivi. Zato se mirno, brez tožba zadovoljujejo s cvičkom. Zato so njihova lica tako bleda, njihove roke tako žuljave. Da, da.' In sveti Miklavž je sklonil glavo. Bila je prva ura zjutraj, ko se decembrski dan le rahlo prične svitati. Moral je pohiteti — da mu sveti Peter ne bi zaprl vrat. Zakaj kljub vsej svoji ljubezni do sveta, na katerem je videl nekaj dni toliko dobrih obrazov, toliko zamišljenih oči, se je vsega našega življemja zbal in se z le slabo opravljenim delom vrnil v nebesa. Bog mu bodi milostljiv! Saj je dobro ho+el. Bil je povsem človeški, povsem sodoben. — In palic je razdelil toPiko. da prideta na vsaVega še tako plemenitega Ju-goclovena po dve. Le nekonru ne more biti ustreženo- Kadar prideta na vsakega še tako plemenitega Jugoslovena po dve palici. Lucifer od veselja joka 5n mora svoi peklenski požar nehote gasiti z lastnimi solzami. 0 Ali vse to nekam čudno, z neveselimi dejstvi prepojeno življenje našega človeka v njegovi veliki veri do nedosežnih stvari ni prav nič omajalo. Zamaknjen je. Od zunaj že dolgo časa ne pričakuje nobenih dogodkov. Zdd se, da živi nekje daleč od svojega časa nekje zelo daleč, med hribi ali na veliki ravani in posluša pesem neprenehoma posluša pesem, ki jo je na teh naših blagoslovljenih tleh nekoč v davni mladosti dojel in sprejel vase vso, prav vso. Zato je ž n;im tako težko. Povsod in zmerom se mu hoče pesmi, glasne, vesele, otožne pesmi, se mu hoče godbe, da ga dvigne za nekaj trenutkov pod oblake. Pod oblake! In morda so bili naši slovenski predniki prav zaradi tega tako dobri janičarji. morda so jih prav zaradi tega turški konji tako zelo ljubili, in jih je prav zaradi te zamaknjenosti v godbo turški sultan poviševal menda v velike vezirje Naša zgodovina o marsičem molči. In kda- pa kdaj se pripeti, da je v enem tednu na?eija življenja toliko prave rgodovi ne, kolikor je marsikak naš slavni sosed ne napravi v teku enega leta. — Močni smo! — Kako ne- bi potem zgodovina molčala! — Ko pa je v njej toliko strahotnih dni in toliko groze pred živo besedo! Ah, da, tako radi se zasanjamo pod oblake. Tako radi imamo jesen, njeno žalostno solnce Tako radi imamo zimo, visoke kupe snega in sivo nebo. Zlasti pa december. V njem se vsi počlovečimo. V nas zabrenkajo strune, iz katerih kipi pesem v dolge večere. lin res svet je kakor pesem. Tedaj mislimo — vsa naša sreča, da imamo Miklavža! — na svojce, na prijatelje, na znance — kako bi jih vsaj z majhnim darom osrečili. Blaženi trenutki, ko človeku uspe osrečiti dušo, ki mu je blizu. Miklavž, njegov teden, vsi dnevi sejma velikega svetnika so potem kakor posvečeni — in ceste, polja, gozdovi, hiše — vse je tako veliko, lepo. vse ovito v skrivnostne san^e. Kdo v preteklem tednu ni občutil vsaj malo te sreče? ... In če drugega ni bilo. je bilo vsaj malo tistega vse osrečujočega pričakovan ia da mu kdo izkaže, s čimerkoli, le malo ljubezni. »Da. da« — pravi potem — ko spozna, da je sam, »vse je pesem«. — ln z grenko mislijo se spet iznova zamakne v božič SOKOM« DOPISIMTP SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! / DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU Konec samostana na prelazu Sv. Bernharda Strašna železniška nesreča Beznica za morfij v Berlina Berlinska policija je ponovno aretirala zloglasnega trgovca z morfijem avla Ma-assa in njegovo ljubavnico, ki je istotako obtožena, da je prodajala morfij in druga mamila. Stanovala sta v temni kleti na Adalbertstrasse, v nepopisno umazanem prostoru. V neki vdolbini je policija odkrila briz-galno za morfij, ki ni bila menda še nikoli očiščena. Jasno je, da so se žrtve svoje strasti, ki so se posluževale te brizgal-ne poceni 50 pfenigov za vsak vbrizgljaj, dostikrat iniicirale. Maass je dobival morfij od vojnih pohabljencev za majhno odškodnino. Njegovi klienti so izvirali iz naj-ubožnejših berlinskih slojev in jih je obiskoval tudi na domu, če se več dni niso zglasili pri njem. Večkrat so ga obupanci sami ovadili, da bi se ga rešili, in policija ga je spravila že opetovano za zamrežena okna. Prva slika o katastrofi na postaji VVavre — Saint Cahterine Na belgijski postaji Wawre — Saint Catherine je trčil ekspresni vlak Lille - Anversa ▼ bruselski brzi vlak. Prvi vagon bruseljskega vlaka se je popolnoma razbil, dva naslednja vagona pa sta se iztirila. Od potnikov sta bila dva takoj mrtva, 17 težko in nad 40 lahko ranjenih Nova modna pretiranost lz Amerike poročajo, da so si ženske izmislile najnovejši način 1 i Spanja, ki obstoja v tem, da si pozlačujejo, oziroma posreb-rijo trepalnice. To modo so si izmislile zaradi tega, ker je minil čas, ko je ženska gledala na moškega z očmi tako zvanega ameriškega »vampa«. Gre za to, da dobi ženska popolnoma nedolžno in angleško lice. čim bolj se kaže ta nedolžnost na zunaj, tem modernejši in privlačnejši postaja ženski spol. Zato so začeli Američani mrzlično iskati učinkov v tej smeri. Iznašli so modo pozlačenih in posrebrenih trepalnic, ki prelevijo tudi najbolj vražjo žensko v nedolžnega angela. Po zatrjevanju ameriških modnih strokovnjakov so baš pozlačene ali posrebrene trepalnice tisto, kar daje ženski izraz nedolžnosti. Pišejo, da seže umetnost tega najnovejšega modnega trika celo tako daleč, da je mogoče s pomočjo kozmetičnih sredstev podaljšati trepalnice skoraj za še enkratno mero. Ločitev Cotyjeveri zakona Veliki pariški listi pišejo mnogo o ločitvenem procesu znanega francoskega tovarnarja dišav in časopisnega magnata Co-tyja, ki ga je pristojno sodišče obsodilo dvakrat, in sicer prvič na plačilo 300 milijonov frankov, drugič pa na 130 milijonov frankov odškodnine. Prva razprava je bila v juliju, druga se Je vršila pred nekaj dnevi. Zanimivo je, da je Coty izpodbijal plačilno možnost za tako ogromne vsote. Njegov pravni za- stopnik je predložil sodišču nekakšne dokaze, ki naj bi sodnike prepričali, da je utrpel Cocy v Ameriki velike izgube. Ko pa je sodišče vztrajalo pri odločitvi, da mora plačati 130 milijonov frankov, je zahteval tovarnar, da se mu dovoli izplačati to vsoto v desetih letih. Civilno sodišče je tudi to zahtevo odklonilo in je obsodilo obtoženca na takojšnje plačilo 130 milijonov frankov in še stroškov za obravnavo. V teku ločitvene obravnave se je mnogo omenjalo ime prejšnje Cotyjeve žene. Njen zagovornik je naslikal Cotyja kot revnega trgovskega pomočnika, ki je zaslužil komaj po 150 frankov na mesec. Takrat je Coty vzel za ženo neko v dišavah izvedeno prodajalko, ki mu je s svojo bistroumnostjo in marljivostjo pomagala kvišku. Ko se je okoristil z njenim znanjem in delom, pa ga je minila hvaležnost kakor mnoge druge. Posodje Napoleonove matere na dražbi V Berlinu so prodajali iz ostaline pokojnega princa Leopolda Pruskega. Na prodaj je bilo tudi 70 kosov posodja Napoleonove matere. Garnituro je izdelal po Napoleonovem Daročilu zlatar Odiot. Cesarjeva mati je zapustila posodje svoji vnukinji Zenaidi, hčeri napolitanskega kralja. Od tam je prišla garnitura v nemško posest. Značilno za današnje čase je, da se garnitura ni prodala v celoti. Iztržili pa so zanjo okroglo vsoto 88.720 nemških mark. čoln Iz pločevinastih škatel Japonski poveljnik v Mandžuriji General Honjo, poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, ki je vodil boje ob reki Noni kakor tudi pri Muk-denu in Tientsinu „Boksač na konju" Kakor smo že poročali v daljšem članku, se nameravajo bratje sv, Bernharda s svojimi psi izseliti v Tibet Bivši svetovni prvak v boksu Genaco, ki ga je bil nedavno premagal Francoz Peretz, je sklenil končati svojo boksarsko kariero in se zdaj pridno vežba v jahanju Levi med seboj Neki iznajdljiv in za vodni šport navdušen Švicar si je zgradil čoln iz odvrženih pločevinastih posod za petrolej. To svojevrstno vozilo je opremil zadaj z lopatastim kolesom na ročni pogon in na ta način po svoje združil lepoto jezerskih voženj z zdravo telovadbo Boris Eihteršič: Pepelka Bela marmorna mizica, vsa polna orodja. Ukrivljene škarjice, nožki in pili-ee z dolgimi, živo rdečimi držaji, tube, doze, in vse se tako čudno sveti v žarki luči, ki se odbija v zrcalih. Slava ji je ime. Fantje ji pravijo Sla-vica ali pa Slavka. Mirko ji je rekel Slavček. še prav lepo se je slišalo. Samo zato, ker je on rekel. On govori tako lepo. In lep je. In dober. Zdaj je že dve leti tu. Dve leti, vsak dan od osmih do poldne, od dveh do sedmih, pol osmih, osmih... Med nožki, škarjicami in pilicami. Med ljudmi, ki prihajajo in odhajajo. Neprestano v žarki luči. Od osmih do poldne, od dveh do sedmih, pol osmih, osmih ... Prejle je prišla neka gospa. Stara. Petdeset ali pa še več. V kožuhu, kakor ga Slava še ni videla. In njene roke so bile vse polne prstanov s svetečimi se kamni. »Gospodična...« In tako napsej. Petdeset majhnih želja, kakor vse. Oprezno je jela obdelovati njene pr-«te. Kakor kipar kip ji je nekoč rekel Mirko, ko je za šalo poskušala svojo umetnost na njem. Tako dolgočasno, da je postajala kar nervozna. V salonu je fcgenčala velika muha in se zaletavala v zrcala, se odbijala v strop in padala omamljena na tla, kjer je počivala, da je potem lahko vnovič začela siliti v zrcala. Da, če bi te muhe ne bilo, bi Slava od dolgega časa zaspala. In gospa je bila čisto tiha. Še ganila se ni. Le njeno sopenje je čula in prav to jo je najbolj dražilo. Vse je bilo parfumirano, še njena sapa. Da, hvala bogu, da je prišla tista muha. Da se je vsaj z nečem ukvarjala. »Gospodična...« Spet nove želje. Slava uboga. Ker mora. »Gospodična, kaj ste tako zamišljeni? Dvakrat ste že zarezali v meso. Pazite vendar!« Saj res. Dvakrat je že zarezala. Nekaj krvi, pa ni škoda. Gospa je ima dovolj. Še preveč. Njej je nihče ne pije.. Ko bi pa morala dan na dan tu sedeti.. Muha. spet brenči. Zaletela se je v zrcalo. Potem se je odbila kakor krogla od jeklenega oklepa. Priletela je gospej na lice in tam obsedela. Roka, ki je prej mirno počivala na mizici, je udarila po licu, muha je padla na tia in obležala kakor mrtva. Slavi gre na smeh. Namuznila bi m rada. Potem se ji zresni lice. Z gospe-jinega obraza ji zdrkne pogled na tla, kjer leži muha. Tik gospejine noge. Ali ne sluti ta neumna muha,-v kakšni ne- V pariškem živalskem vrta je lev »Je-an« napadel svojega tovariša »Halfa«, s katerim sta živela skupno v kletki, in mu odgriznil rep. že prej je ta lev pokazal svojo divjost s tem, da je pobil do smrti dva levja mladiča. Ko so strežaji videli, kaj je storil z repom svojega tovariša, so odstranili občinstvo in začeli v leva brizgati ledeno mrzle curke vode. Toda tudi hladna prha ni iztreznila razgrete levje krvi. Zveri so morali ločiti šele s streli iz pištol, nakar sta se zmagovalec in premaganec skrila vsak v svoj kot kletke. Ranjenega leva so nato operirali. Toda tudi on je bil tako razdražen, da -jo si upali nadenj samo vsi strežaji zoološkega vrta. Povezali so ga z vrvmi in ga vrgli na tla. Nato je stopil v kletko živinozdrav-nik ter pritrdil levu na njuško masko s kloroformom. Ko je bila zver omamljena, je kirurg odrezal še ostanek repa in obvezal rano. Ko se je lev čez nekaj ur zbudil iz omame, se ni drznil stopiti pred svoje tovariše. Dočim je bil neranjeni lev vreden nad 60.000 Din, pravijo, da ni vi eden zdaj niti tretjine te vsote. varnosti je? Nekaj centimetrov od čevlja... Roka ji obstane. Gospa se čudi. Gre za njenim pogledom na tla, vidi muho. Stopi nanjo. Slava se zdrzne. Za muho ji je žal. Ali se ji smili? Ne, tisto ne. AU pa?... Sirota je ta muha, zašla je, pa ni mogla več nazaj. Kako se ji je moralo vse čudno zdeti med štirimi stenami in zrcali! Njej, Slavi, se pa nič čudno ne zdi. Dve leti je že tu. In vendar se ji muha smili. Sami sebi mora priznati, čeprav ji je prej skoraj privoščila. Zaradi sebe. Gospejina roka spet počiva na mizici. Škarjice gredo svojo pot, luščijo kožico okrog nohta. Zakaj gospa tako trdovratno molči? Samo to, kar mora, pove. In še to tako čudno odsekano. Prst za prstom. Prstanov s kamni, ki se iskre v luči. Kakor ujetnica se zdi sama sebi. In njena ječa še oken nima. časih se od-pro vrata, umazana dnevna svetloba po-liže tla. Otioldne, časih, kadar se prav pozno priziblje zapoznel gost, še kasneje, hiti domov. Tn skoraj pol ure ima do doma. Pet minut pred drugo uro je že nazaj... Ob sedmih, pol osmih, osmih ^ pa je že noč. Sklep romunske vlade, da je treba iz razlogov štednje skrčiti tudi uradniške plače, je povzročil med uradništvom veliko vznemirjenje. Skoraj vsak dan se vrše velike demonstracije v Bukarešti proti znižanju plač. Noči ne mara in luč sovraži. * V nedeljo je bila v kinu. Sama. Mirka ni bilo v Ljubljani. Uro in pol je strmela v platno. Tako čuden je bil film, M so ga kazali. In blizu ji je bil. Sanje, ne življenje. Zato ga je tako rada gledala. Rada ima sanje. Tudi sama rada sanjari. * t Nekoč je sanjala o sebi. Kako bi bilo, če bi se ji posrečilo?... Kaj? Ko bi prišel tisti trenutek, tisti slučaj, ki pride samo enkrat v življenju in še k vsakemu ne. Takrat je sanjala, da bi šla k filmu. Kakor igralke bi bila, ki jih gleda na platnu, kakor one bi bila rada srečna. Saj je lepa, Slava. Bledo lice ima in če se napudra je voljno in mehko. Vse to je napravila luč. Kolikokrat je že primerjala sebe z onimi na platnu! Dosti jih je, ki niso lepše od nje. Nič zato, da je manikerka. Kaj vse so bile one! Greta, ki jo je v nedeljo gledala, je bila tudi v brivnici. Mazala je goste z milom. Danes je na platnu, ljubi, trpi, živi. * , Henry Cochet je nastopa 3. in 4. t. m. z naj"boljšim fraa« coskim teniškim naraščajnikom Merlinom v Berlinu, kjer je kazal svojo veščino v boju z nemškimi teniškimi mojstri. j Še tri, ne, dva prsta, potem bo pri kraju. Hvala bogu! Sedemnajst let ima, pa že toliko mi' sli... Izpod gostih dolgih trepalnic opazuje gospo. »Gospa, ko bi imela denar, ki ga imate vi, ko bi imela tak kožuh, in avto, ki vas prav gotovo čaka na cesti pred brivnico...« si misli. »Kaj bi z vsem tem?« Nič! Ne pride ji prava misel. Noče priti. Ne in ne. Potem se zave. Še misliti ne more, kaj... Morda bi stolkla nožke in pilice, škarjice in doze in tube. Razbila luči in zrcala... In bi prišel gospodar, sitnež, in debelo pogledal. »Tak, ali si znorela? Kaj delaš? Kdo bo plačal?...« Takrat bi se Slava starcu zasmejala v obraz, odprla torbico in mu vrgla na mizo denarja, debelih bankovcev, d? bi zazijal — pa bi stopila na prag in šla. In ne bi je bilo nazaj. In preden bi šla, bi mu rekla: »Dovolj mi je. Zdaj grem. Ostanite sami v tej... luknji!...« Trzne. Gospa je vstala in si egleduje roke. Ne reče ne »dobro« ne »slabo«. Da, denarja bi mu vrgla na mizo..* Debelih bankovcev... Na mizi zazveni denar. Angleška mladina in filmi Cenzurna komisija za filme v Birming-hamu je nedavno vprašala otroke, mladostnike in odrasle, kaj sodijo o raznih vrstah filmov. Rezultate ankete je objavil londonski list »Lancet«. Splošna sodba je, da otroci zavračajo zaljubljene zgodbe na platnu. Zelo pa ceni mladina komične in pustolovske filme, četudi je njih snov zločinska. 350 otrok je izjavilo, da jih zločinski filmi motijo v spanju, ker jih »straše« in jih tlači mora. Neki otrok je zapisal: »Naučil sem se samo moriti,« drugi pa: »Navadil sem se, kako lahko prilezem iz lastnega žepa«. Ljubavne filme pa so otroci soglasno odklonili, češ, da so predolgi. Od 1439 otrok je izjavilo 780 vprašancev, da zahajajo v kino po enkrat na teden, 184 celo, da gre-go gledat filme dvakrat tedensko, 107 jih je izjavilo, da obiščejo kino vsakih 14 dni, 302 pa gresta v kino po enkrat na mesec. Malenkosten odstotek je odgovoril, da zahajajo v kino po večkrat na teden. 150 deklic, ki so že odrasle šolski klopi, je izjavilo, da zahajajo v kino zgolj zaradi ubijanja časa in zaradi zabave ter zaradi veselja nad razburljivimi prizori. Vse te deklice pa so dajale prednost komičnim filmom, šele na drugem mestu so priznale zanimivost pustolovskih in detektivskih trakov. Najrajši imajo zgodovinske, komične, šele potem pustolovske in detektivske. Tudi njih obča sodba pa je bila, da se v nekaterih filmih preveč poljubujejo. Ta anketa dokazuje zanimivo dejstvo, da angleška mladina nima prav nič smisla za sentimentalnost in romantiko. Zelo značilno je, da so si v tem enaki moški in ženske. o*>».u» Najboljši teniški amater Šport in film Maks Schmeling s filmsko igralko Annjr Ondro v nekem pariškem filmskem ateljeja Prvi sin po sto letih Dinastiji mabaradž iz Džepura ee že st« let ni rodil noben moški potomec, tako da je moral vsakokratni poglavar dinastije adoptirati prestolonaslednika. Sedaj se je maharadži Savaju Manu Singu Bahadurju končno rodil sin in to so proslavili seveda z velikimi slavnostmi. Vladar je proglasil amnestijo za pet let nazaj, ki velja za vse denarne kazni iz tega časa. Kaznovanci dobe že plačane globe nazaj in to bo zneslo lep kučpek milijonov. Dalje je maharadža razveljavil vse davke na industrijo draguljev, po kateri slovi Džepar po vsem svetu, Maharadža šteje komaj 20 let in g» je pred 10 leti adoptiral njegov prednik. Njegova država šteje 2.3 milijona prebival^ cev. SetniSInaie v državnem prvenstvu Po zmagali BSK in Concordije ter remisu med Gradjanskim In Hajdukom je ostal vrstni red za zadnje kolo državnega prven .tva naslednji: BSK, Gradjanski, Concor- dija. Zanimanja ni mnogo, ker je BSK že prvak države. Semifinale državnih prvenstvenih tekem je prinesel v splošnem pričakovane rezultate. Edino presenečenje je morda, da je Gradjanskemu uspelo na vročih splitskih tleh izviti neodločen rezultat in rešiti eno točko, ki mu je do zadnjega kola ohranila drugo mesto v tabeli Concordija je na lastnih tleh zmagala precej visoko, kar ji je pomagalo, da se je z boljšim količnikom plasirala na tretje mesto m ima se-dai še lepše izglede za dosego drugega mesta, ki je edino še na razpolago Naslov državnega prvaka je že od predzadnje nedelje rezerviran za BSK. ki je tudi danes ojačril svojo vodilno pozicijo z dvema točkama in je sedaj na tem. da lahko prihodnjo nedeljo postavi svojevrsten rekord v teh težkih tekmah, to je. da bo vse od ločil v svojo korist in dosegel najvišje število dosegljivih točk. Prvenstvena tabela je sledn'a: 9 9 9 4 9 4 9 3 9 1 po IX. kolu na- BSK Gradjanska Concordija Hajduk Mačva Sašk 9 2 30 9 20 13 7 11 5 8 19 12 ?0 27 18 10 9 9 4 4 Gradjanski : Hajduk 1:1 (1:0) Split, 6. decembra Današnja tekma za državno prvenstvo niti od daleč ni dosegla prejšnjih iger te vrste. Igra se je gibala na precej povprečni višini in šele proti koncu sta se začel1 obe moštvi resno boriti za zmago. Začetek je bil šibek Gradjans-ki je bil takoj v napadu. toda čulič je bil dobro na straži V 5 min. dobi žogo Bonačič. ki jo daje Ba kotiču. ta strelfa dobro, toda vratar drži V 36. min. zopet napada Gradjanski. takoj nato je prosti strel proti Hajduku, vendar gredo vse žoge preko prečke. V 39 min_ daje Staroveški Kokotoviču. ki zabije prvi gol za svoje barve. 1 : 0 za G. Tudi drugi polčas otvori G. z napadom, ki pa nima efekta. Igra ostane odprta. V 6. min. incident med Bonačičem im Gum-haiterjem, takoj nato zopet med Kragi-čem in Kranjcem. Sodnik miri. V 13. min. prosti strel proti G., minuto kasneje enaka kazen proti H., toda obe žogi gresta v oblake. Igralci kažejo vedno več elama in startajo bolj živahno. V 31. min. drugi kot proti G. Po strelu je gneča pred vrati G., iz katere se posreči Bakotiču izenačiti. 1 : 1. Takoj nato se zunanja slika igre spremeni. Obe moštvi kažeta silno voljo za igro. Vsi poskusi za dosego zmage pa so zaradi kratkega časa ostali brezuspešni. V 38. min. je prišlo do incidenta med Bonačičem in Rajkovičem zaradi katerega je sodnik Bonačiča izključil. V 40. mim. mora Hugel biesiram zapustiti igrišče. Igra je do konca odprta. Tekmi je prisostvovalo do 1000 ljudi. Sodnik g. Focht iz Sarajeva je bil sicer dober, toda premalo energičen za ostro igro. Concordija: Sašk 5:2 (2:1) Zagreb, 6. decembra. Zagrebška publika je očividno izgubila zanimanje za državne prvenstvene tekme, ker je že 14 dni gotovo, da je BSK prvak države. Iz tega razloga je današnjo prvenstveno tekmo posetilo za Zagreb rekordno majhno število — komaj 500 ljudi. Sašk ima v svojem moštvu brez dvoma nekaj talentiranih moči, vendar igra preveč raztrgano. Najboljši igralec je srednji krilec Hamerer, ki pa mu zaradi priletno-sti manjka telesnih sil za tako težke nastope. Concordija je igrala lepo in koristno, vendar je kljub temu premalo streljala. Igra je bila ves čas fair in prijateljska brez najmanjšega incidenta. V 11 min. pride Valjarevič sam pred vrata in strelja iz 2 m neubranljivo. 1:0 za C. V 20 min. pride Sašk po svojem levem krilu na polovico C. in Klemens strelja neubranljivo izenačenje. 1:1. V 40 min. dalje Martinovič na- zaj Loliču, ki strelja iz 4 m ostro v mrežo. 2:1 za C. Po odmoru strelja v 8 min. Jazbec precizno v kot in žoga je v mreži. 3:1 za C. V 19 min. lepa kombinacija C. Lolič ujame žogo in plasira iz težke pozicije mimo vratarja v gol. 4:1 za C. V 31 min. daje Jazbec Loliču, ki uide obema branilcema ter iz neposredne bližine pošlje peto žogo med drogove. V 39 min. napad Saška. Tomič strelja iz 16 m ostro in Demič ne more držati, tako da mu žoga uide pred noge. V tem hipu je Klemens na mestu in plasira drugi gol za Sašk. Tekmo je sodil g. Jokžič iz Beograda objektivno. BSK: Mačva 3:1 (1:0) Beograd, 6. decembra. Na igrišču Jugoslavije je bilo danes 1500 gledalcev. BSK ima sicer naslov državnega prvaka že v žepu, toda zanimanje je veljalo to pot Mačvi, ki ga je tudi zaslužila, šab-čani so pokazali nekoliko zelo lepih potez in dokazali, da so lahko tudi na tujih tleh resen nasprotnik. BSK je igral pred odmorom precej indolentno, kar velja posebno za napad, ki je prehajal zelo leno v kazenski prostor. Kljub temu je domačinom uspelo, da so že pred odmorom po Vujadinoviču zabili prvi gol, s katerim se je tudi končala prva polovica igre. Po odmoru je postala igra malo ostrejša. Med gosti se je odlikoval mladi Jova-novič kot levi krilec, ki je z uspehom držal odličnega Tirnaniča. V 5 min. je Marja-novič v strelu, toda branilec Mačve ga zruši in sodnik prisodi enajstmetrovko. Virič, ki je bil eksekutor, je postavil 2. gol. Takoj nato je zopet Mačva v napadu in res se posreči doseči Jovanoviču v 18 min. častni gol za svoj klub. Kot zadnji strelec BSK se je pridružil še Marjanovič, ki je postavil končni rezultat 3:1. Tekmo je sodil g. Andre iz Novega Sada prav dobro. Ilirija drugič na boljšem Včeraj popoldne se je vršila odločilna pokalna tekma med IBrifo ln Primorjem, ki jo je Ilirija z 2:0 odločila zase, vendar pa je bila zaradi mraka predčasno zaključena ~ Ljubljana za ta pokal zato še .iima finalista Ljubljana, 6. decembra Na današnjem programu so bile vseskozi podsavezne prireditve Drugi garnituri Ilirije in Primorja sta že dopoldne pobral1 obe točki v nadmočnib igrah svojima na-sorotrnkoma Jadranu odnosno Hermesu Popoldne sta se na igrišču Ilirije pomerila oba premaganca iz prvega kola pokal nih tekem Svoboda im Slovan, pri čemer je Svobodi usmelo rešiti svoj prestiž. Po tej uvodni tekmi je sledila atrakcija dn eva. lokalni finale v pokalnem tekmovanju med TTrijo in Primorjem Ni še niti teden tega. kar sta moštvi do mnogih letih pr vir stopili v oriiatelisko borbo Potek te borbe pa ni bil nič kaj prijateljski V današnjem srečanju se ie izkazalo, da utegneta moš*vi zaigrati tudi v brezhibnem stilu. — glede igre v dovoljenih mejah —. če so danri vsi pogoji Bo menda že držala domneva, da je iska+i vzrok za včasih se pojavljajoče nevšečnosti izven obeh en* i štor i c! Prired;tvi je prisostvovalo oar sto ljudi mani kot na državni praznik, čeprav je bilo vreme po možnosti ugodnejše. Skoda, ker so zamudnli lepo borbo brez onih spremljevalnih okolnosti. ki včasih odvračajo Hnbi+elie dobrega in lenega športa od igrišč. Sodnik je zaradi teme odižvižgal tekmo v 21. minuti drugega polčasa, tako da za 1eto.s nai^TŽe še nismo zoVljučii; serije na Sili d^ma?'^ »derbviev«. Kdor ie tokrat izostal, bo lahko nrihnrln.Hč ob nadaljeva-nin zamujeno nadoknadil. jK^J?^ • PvJmiTvr*« ? t 0 TI tO) Iliri ia: JoiV^č-JamVo. Berg^ez-B^lak Var-?ič Pogačmik-Ice, Sandi, Svetic, Košak. Primnrfe: Japčiga'-Cvetic T. Tug TT-Zem-liaV Si-itn^. Sočan-Has-sl, Golob, Svetleli. Jurt T. TTršič. Miš+v? qta zaigrali zeTo fair. tako da ves čas ti? V-Io onaziH nitn enega te'ie<*a fou-la. Tn kar jih je bilo. gredo predvsem na rovaš težkih tal. ki niso dala igracem. da bi obvladali? teelsa. Kljub težkim, polzkim tlom sta cba partnerja dala dobro igro. kr se je rarven malega dela sredi prvega p^lča-sa gibala na primerni višini. To ie treba temboli poudariti, ker so morali igrači vsai polov;co svoje energije žrtvovati v borbi s terenom, in če je klji'b temu ostalo šp Privoli močr za V>nj-Hn z žogo, je to samo dokaz, da sta moštvi ob koncu sezone v dobri kondiciji in v razmeroma m "oni formi. Ilirija je v treh čatrtfnah regularno odmerjenega časa izbila naskok dveh golov, ki sicer ne kažeta ree'nega rezultata kakšne prepričevalno nadimoone igre. sta pa povsem utemeljena kot logičen zaklnjč^k ustvarieni^ situacij. "Svoje močno orožje je ime.la Iliri i a spet enkrat v najožji obrambi, kier sta branilca sicer pustila nasprotnemu napadu parkrat do čistega štela, in to je bila ob^em niuma hiba. v osta- lem na i? .TaVšič kot zadnia rezerva «?«ur-no očistil vse in v pravem času odklenil vsako nevarnost Ni preveč povedano ako se reče da ie prav nie^ova č" ie •'liri"ns1Va brfv m«dc?a. Ve« mM obrambo in napadom ie bila še nai-šiWce«a formacija moštva. Zato i« tudi prece' dolgo trajalo, presno ie pr šlo moštvo do pravega zaleta Krilci so zadovoljili v startu; zelo šibki pa so bili v po- dajanju, vendar so v splošnem napravili vtis izenačene celote,. kiTbi se od nje nekoliko več pričakovalo 'Napad je ugajal kombmatorno. svoje kombinacije je v splošnem razvijal na široko Trio je trpel zarad' premočne Slamičeve igre deloma sta tudi nasprotna stranska halfa rinila v sredo, tako da sta imeli krili več prostega zraka in ga tudi primerno izkoristili. Odločnejše je bilo levo krilo Primorjani — v »purgerskah« dresih — so imeli dober start, prve četrt ure je bila situacija v njihovih rokah Napad je s primerno podporo od zadaj prihajal zelo pogostoma v fronto, v glavnem v vertikalno kombinacijo Pri tem sta kriM večkrat zašli v offside m pokvarili marsikatero situacijo. Napad je bil razen desnega krila dobro zaseden: zelo simpatično se je uvedel naraščajnik Golob v desni zvezi, le fizično ni bil kos terenu V krilcih je »garal« Slamič včasih za tri; kaj čuda če so mu sčasoma pošle moči. Drugače zanesljivi Zemuljak je bil tokrat precej šibak. Sočan nekoliko boljši: oba sta se premalo držala svojih mest Od branilcev, je Svetic taktnčno mnogo boljši, toda tudi Vinko se počasi uvaja Jančigai je imel očividno smolo; dvakrat je moral s tal opazovati, kako mu žoga frči v nezavarovano mrežo. V ostalem pa je svojo na Igo dobro rešil. Igra je trpela, kakor že omenjeno, zaradi terenskih neprilik. Po začetnem temperamentnem uvodu je skoraj kazala, da se bo pretvorila v mlačno dolgočasnost Samo za par hipov. In že se je zopet razgibala, valovila s polja v polje, toda razen serije kotov in dveh treh težjih položajev pred obema goloma ni bilo resnejših dogodkov že se je zdelo da bo polčas ostal neodločen. ko je v zadnji minuti Košak iznena-da oddal bombo, Jančigai se je prekratko vrgel, žoga se je odbila od podboja San-diju na nogo in že je tičala v mreži, 1 : 0 za I. Potem so igrali še tri minute, menda za nameček. V drugem polčasu sprva par napadov P, potem odprta igra. P dobi dva kota, končno prodre Ice po krilu, strelja močno, toda Jančigaj se vrže in odbije — Sandiju na nogo 2 : 0 za I. Se ena minuta igre. potem zaradi mraka konec. Koti v "eloti 6 : 1 za P. Sodnik g. dr. PLanimšek odličen. Svoboda : S|f>v»ti 5:2 (2:2) Zaslužena zmaga boljšega moštva. Slovan je oba gola dosegel začetkom prvega polčasa iz enajstmetrovk, z močnejšo igro pa je Svobodi uspelo odločiti igro v svojo korist. Sodnik g. Pevalek. Primorje TT : Tfer«i<»s Prvenstvena tekma ljubljanskega prvega razreda, v kateri ie Hermes nepričakovano izgubil dve važni točki. Sodnik g. Skalar. TIMIo TT • 7.f e>.(\} Tudi tekma za prvenstvo Inibliansketfa prvega razreda. v Va.teri ie d>n"»a garnitura TMr"e svojega nrntVmika sigurno od pravila. Sodnik g. Ahčan. ASK P^imnrle (P »Kome*™* seJrcHjO Oanes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Miikliču. Ostale nogometne tekme Zagreb: ŽeIjezmičarji : Skvija 7 : 0 (4 : 0). Jugoslavija : Viktorija 2 ; 2 .(2 : 0), Ferraria : Sokol 1 : 0 (1 : 0), Grafičar : Sparta 2 : 1 (0 • 1). Beograd: Jedinstvo : Sloga 2 :1. Subotica: Bačka : Sand 2 : 1 (1 : 1). o/X[aga: S^113 : Rapid (Dunaj) 3 : 2 (0:1) 8000 gledalcev. Siavia : Ferenczvaros (Budimpešta) 2 : 1 (2 : 1). 9000 gledalcev. Dunaj: WAC : Viemna 1 : 1 (1 : 0), Wa-cker : Hakoah > .: 2 (2 : 0). Sportklub : Nicholson 4 : 1 (2l : 0), FAC : Slovan 4 : 0 (2 : 0). Budimpešta: Ujpest : Attmla 4 : 0 (1 : 0) Vasas : Booskay 2 : 2 (1 : 1), Nemzeti : III. okraj 3 : 1 (2 : 0). Tatabanya: Amaterji : Somogv 5 : 2 (4 : 1). Bratislava: Austria : FC Bratislava 3 : 0 fl : 0). Berlin: Hertha : Meteor 9 : 0, Sudsteim Preussen 3 : 2. Fiirth: SV Fiirth : IFC Niimberg 3 : I. Bruselj: Belgija : Švica 2 : 1 (1 : 0). Drobiž iz Londona London živi ves v velikih in malih športnih dogodkih Teden za tednom ima londonska športna publika, ki gre v stotisoče. vedno dovolj gradiva za vsakdanje po-menke. • Borotro slavnega francoskega umetnika z raketom. so imeli nedavno v gostih. Mož je odnesel več porazov kot zmag in ko so ga vprašali, kako je to, je vrgel čepico daleč stran in izjavil, da je star. Ker šteje šele štiri križe, se je v srečanju z Japoncem Satohom lahko zopet pomladil in — zmagal. Sicer pa imajo Angleži svoiega teniškega veterana šestdesetletnega Rit-chlea, ki se še vedno z uspehom pojavlja na teniščih. Ko je zmagal nad mornariškim poveljnikom Gloverjem. "ki je prvak v mornaric, in so ga vprašali, odkod jemlje moči za svojo živahno igro je odgovoril kratko in jedrnato: »Sem še mlad, dragi moji!« Angleži so med resnim športnim delom prav navdušeni za razne svojevrstne atrakcije v sportii. v zadnjem času zabavata več desettisoč ljudi dva dogodka Podjetna skupina je priredila hojo na daljšo jrazdaljo, med katero je bilo treba do cilja nositi na glavi posodo zelenja. Pred ciljem je bilo treba v »spurtu« končati krog v stadijonu. Mnogo tekmovalcev je izgubilo lonce že po startu, drugim pa je šel up pc vodi šele.tik pred ciljem, še več prahu ie dvignila nogometna tekma med londonskimi dečki na konjih in najboljšimi boksač!. Po hudem boju so končno zmagali boksači. Se danes se smeje ves London, ko se spominja, kako so se vrgli orjaški boksači na uboge jezdece. • Velik dogodek za londonski športni svet je bila pomembna zmaga sabljačice Butlerjeve nad svetovno prvakinjo v tej panogi, Nemko Heleno Maver. Temperamentna plavolaska ne dolgo nI mogla sprijazniti s svojim porazom ln je končno priznala novinarjem, da je to po šestih letih zmasr njen prvi poraz. Najbolj se je bala telefonirati svojcem v Nemčijo, da je podlegla. V prvem navalu jeze je šla celo tako daleč, da 1e sodnikom sama očitala pristranost. za kar 1o je nemški sab-Mafikl pavez prijel zelo trdo Bila ie skopaj majhna d^ama* triavra iunakinla se 1e mračna z letalom odpeHala v domovino V športu zmasra oač vp*nr» le p*nv>!151; to ns^fio more vellatl tndi ra pro^stavnJ-V« nežnega spola r TOortnfh arenah! Ce vella sploh kje velika resnica, da nI "'hče pre«itar za snort, vella potovo v Angliji. Najštevilnejši so starejši ljudje na igriSčIh za golf, tenis in cricket Toda nedavno je imel Londcn priliko gledati osivele glave tudi v drugih panogah. V 111-fordu se je vršil boks-mateh med 45 letnim H. Paddonon; in 77 letnim (!) S. Car-villom. Boj je bil — z ozirom na visoko Jtarost Carvilla — domenjen samo za tri »runde«. Oba nasprotnika imata seveda dolgo boksaško prakso za seboj in sta se sprijela v splošno navdušenje številnih gledalcev V nogometu je takih ostarelih »zvezdnikov« vse polno; tudi ja konjskih dirki'N se ta ali oni dirkač rad pokaže s starim dirkalnim konjem, če vidi, da mu slaba konkurenca obeta ceneno zmago in obenem novo »slavo« za njegovo pozabljeno kljuse. Švedski smučarji pred olimpijado Smučarski šport, čigar domovina so vendar le skandinavske države, je na švedskem prav za prav razširjen mnogo manj kot mislimo- drugod. Ni še tako dolgo, ko ga v južnih delih Švedske, ki so seveda najbolj naseljeni, sploh niso poznali. Vzroki za to so precej na dlani, ker tamkaj ni gora in tudi malo snega Tudi v srednjih delih države za smučanje ni najbolj idealno. Če ne računamo nekaj tednov januarja in februarja, se morajo meščani iz Sbockholma voziti do deset ur daleč, če hočejo imeti res lep teren za smučanje. Treba je odriniti proti severu, kjer je šele pravi eldorado za beli šport in kjer se res iahko govori o rojenih smučarjih, takšnih, ki znajo prej smučati kot brati in pisati. Če je dosegla Švedska v zimskih športih svetovni sloves, je to skoraj samo zasluga teh prebivalcev s severa, večinoma pripro-stih drvarjev in skromnih kmetičkov. Najzgovornejše dokaze o svojih sposobnostih na znmnskih tleh so dali ti žilavi severnjaki 1. 1923. v St. Moritzu, kjer so kljub močni finski in norveški konkurenci odnesli sigurne zmage. Sicer pa so tudi na 18 km progi pasedli mesta med prvimi, dočtmi v skokih niso imeli pokazati tako izvežbanih moči. Skakalcev Švedska še ni imela znanih, mentola iz razloga, ker se smučarji — domačini — kakor so vztrajni — rajše gibPejo na sigurnih tleh kot pa v drznih skokih, kjer ima lahko najmanjša raztresenost hude posledice. Za udeležbo na III. zimski olimpijadi v Lake Placidu so Švedi namenili precej izdaten fond, ker upajo, da jdm bo tudi tamkaj uspelo ponovita uspehe iz L 1928. V Ameriko bo potovalo 12 smučarjev, tako da bodo lahko že vsaj 14 dni pred otvoritvijo na terenu. Odpravo bo vodil znani propagator belega športa in predsed- nik švedske smučarske zveze polkovnik Holmquist Za izbiro olimpijskih reprezentantov je bilo na Švedskem mnogo izbirnih tekem, ki pa niso dale zadostnega pregleda o razpoložljivem materjalu tako da sestava odprave še vedno ni končnovel javna Gotovo je le toliko, da bo kapetan ekipe znani zmagovalec John Utterstrom ki e že 6 mesecev v Ameriki, kier sta s starejšim bratom angažirana pri snimanju velikega poučnega filma Ko bo končan bo »Ut-tern«, kakor mu pravijo roiaka potoval kar v Lake Placid Rutinirani vozač , je eden izmed najboljših švedskih smučariev in ima za seboj že veliko karrero Zmagal je dvakrat v Vasovem teku in dvakrat v Holmenkollenn ter za dolge proge sploh nima polnovrednih tekmecev. Drugi »zvezdnik«, kateremu se Švedska za sodelovanje na olimpijad' tudi ne bo hotela odreči, je John Lindgren. ki se ie posebno uveljavil 1. 1927 v Cortini d* Am-pezzo. Iz St. Moritza o njem ni bilo dišati, ker zaradi očetove bolezni sploh ni mogel nastopiti Mož ni več tako mlad, toda gotovo še zelo nevaren nasprotnik za najboljše. Tudi njegov mlajši brat je menda v precej resni kombinaciji za Lake Placid. Kot skakalca prideta v poštev Eric-son in Bylander, ki pa ne bosta mogla imeti odločilnega pomena pri končni zmagi v tej disciplini. O smotrenih pripravah za olimpijado na Švedskem ne more biti govora. Stvar je tamkaj zelo enostavna; vsak tekmovalec je glede treninga popolnoma svoboden in se lahko pripravlja, kakor ve in zna. Večina tekmovalcev je kmetov in ko so jih nekoč skušali vkleniti v razne norme ia omejitve, so kratkomak) vsi pobegniti domov. Dejali so, da jim pouka v smučam m še manj pa v uživanju hrane in načinu spanja — ni treba; najmanj pa so se hoteli spri ;azn iti s tem ,da bi jih poučevali mestni ljudje, ka naj bi pač tekmovali sami, če vedo vse tako dobro. Od tedaj so oficijelna mesta prepustila vso skrb za treninge vsakemu tekmovalcu — po lastni uvidevnosti. Pri Švedih je imela ta metoda krasne uspehe, dočim bi bila najbrže povsod drugod — katastrofa za voditelje im tekmovalce. 17&nAafo> ■enne in anodne baterije dajejo iako svetlobo, trajajt dolgo in zato so najbolj zahtevane 330 Tehnifni del rubrike urejuje avtotuhnični oddelek VaeuuB Oil Companv. i. d. Nekaj predlogov o novo-tarijah v avtomobilizmu Moda aM nov način je izraz, s katerim se uvajajo izboljšano a in nove iznajdbe pri avtomobilih. Da se pa novotarija v praksi res obnese, jo je treba prej preizkusiti im iznonolmiti. MnogoKran. se pri tem zgodi, da dobi movotarija zopet prvotno obliko, na drugi strani pa zopet ena preureditev prinese še druga izboljšanja, katerih z direkt-alm študijem ne bi dosegli. Preizkušnje novih iznajdb se vrše običajno na športnih vozilrib, ker so ta nar.bolj za to prikladna: pri njih je namreč glavno hitra vožnja in vse, kar je z mjo v zvezi, medtem ko igra cena le malo^vlogo. Nadaljnji vzrok tiči pa tudi v tem, da je vozačem športnih avtomobilov vsak de' njihovega vozila znan in 'ažje .presodajo, ali je neotarija dobra al! ne. V splošnem pa so vozači, vsaj v večini primerov, lajiiki. zato mora avtomobil biti tak, da ima kolikor mogoče manj kretenj pri upravljanju, ki so odvisne od vozačetve ■prisotnosti duha. Bilo tri potrebno pri avtomobilu odpraviti uklopljanje brzin z roko, ker to povzroča mnogo nepotrebnih kretenj. Uklopljenje brzin bi se moralo jo seči samodelujoče z regulatorjem, ki bi pri gotovih hitrostih 4n obremenitvi stroja prestavil zobato gonilo. S tako ureditvijo bi odpadlo vsajko ročno uklopljenje med vožnjo ter bi se na ta način tud; pogonska moč motorja boljše Izrabila. Avto, ki bi bil opremljen s takim samodelnim ukloplje-njem, bi prihranil motorju mnogo popravila. vozaču pa bi olajšal vožnjo. Avtomobilisti imajo tudi stalno opravita z oblastivi ki po svojih organih pazijo na promet na cestah. Slabemu vozaču je kaj lahko dokazati, da je nepravilno vozil, ker tega še sam prav ne ve. V interesu šoferjev in oblastev bi bilo zato, da ima oblastr vo za vsako ovadbo prestopka tudi dokaz o njeni upravičenosti Tak dokaz bi se moral doprinesti s fotografskim posnetkom dogodka. Policisti ali orožniki bi morali biti zato opremljeni s fotografskim aparatom. s katerim bi se vsak pripetljaj, ki je v nasprotju s predpisi, fotografiral (Nedavno smo poročali, da je v inozemstvu to že uvedeno Op. ur.) Glede fotografiranja hitrosti bi moral biti fotografski aparat tako konstru.ran, da bi samodelujoče napravil dva posnetka v določenem času od enega in Istega mesta. Za kolikor bi se avto v tem časovnem presledku premaknil, bi bilo razvidno in fiksirano na teh dveh slikah; na podlagi teh slik bi se dala po tem .izmeriti razdalja in izračunati hitrost vožnje v kritičnem času Na ta način bi imel oblastveni organ dokaz za svojo trditev. vozač pa zavest, da ni bil po krivici kaznovan. Predobro znana je stvar, da se motor avtomobila pozimi da le težko pognati Treba ga je delj časa zaganjati z elektromotor-jem-zaganjačem. ki ga žene tok iz akumu-tatorja V imnoaih primerih se na ta način izprazni akumulator in moramo potem za ganlat? motor z ročnim vrtilom T^mu ne-dostatku se odnomore na ta način, da vsai v earažah uporabi za za?on zaeanja č« električni tok hišne razsvetljave. Da j* raba elektrlCnses tofra moreča, mora Im* ti vsaka garaža transformator za pretvarjanje napetosti toka. pretvarialec. ki spreminja izmenični tok in odgovarjajoči upor. Na ta način se prihrani tok v akumulatorju. Zaganjanje s pomočjo toka hišne razsvetljave stane v Ljubljani okrog 4 Din na uro. To je gotovo poceni, razen tega pa j« zaganjanje motorja pozimi prav lahko. A. Kunstler. Kako presojamo vrednost olja? Ker je znanstveno obravnavanje irobls-mov tehnike mazanja relativno zelo mlado, a je s poizkusi težko določiti vse vplive, •M delujejo na olje v stroju, je rijuniljivo, da ni tako lahko presoditi, ali je gotovo olje res uporabljivo. čeprav imamo gotovo znake kemične in fizikalne prirode, ki omogočajo približno klasificiranje olja, ne smemo poza^.., ua to, da je treba za res pravilno presojanje uporabljivosti olja za ta ali oni stroj poznati najmanjše poedinosti konstrukcije dotičmega stroja. Tedaj je šele mogoče, na podlagi bogatega izkustva iz prakse in s pomočjo temeljitega proučevanja in poizkusov v laboratoriju, določiti vpliv posameznih delovnih pogojev na mazanje. Sami tkav. analitični podatki, kakor viskozi-teta, plamenišče, točka zgorenja itd. no dajo nobene podlage za presojevanje uporabnosti gotovega olja (NadaljevaniJe prihodnjič) Vožnja skozi saharsko puščavo. Alžirski avtomobilski klub bo priredil v začetku prihodnjega leta pod protektoratom alžirskega guvernerja vožnje skoai saharsko puščavo. Ta vožnja ima zgolj namen viztraj-nostne preizkušnje. Angleška avtomobilska industrija in dirke. Zveza avtomobilskih tovarnarjerv v Angliji je odločila na svoji zadnii seli. da se prihodnje leto ne udeleži športnih prireditev. Stanje civilnega letalstva na Angleškem. V začetku t. L je bilo na Angleškem vsega skupaj 846 civilnih letaL Od tega števi/la je bilo v služba družb za zračna potovanj^ 3-5 velikih letal. 148 letal je služilo kot taksi, kot letala za fotografiranje i. sL. 98 letal so imele šole za pilote, 68 letal j® bilo last aero-klubov, 130 letaJ se je uporabljalo v svrho demonstracij, 34 letal so imeli trgovski zastopniki, a 333 letal je bilo last zasebnikov. Pomoč avtomoblllstom na cestah. Nemška družba za pomoč avtomobllistov na cestah (AHA) je pred kratkim uvedla službo na cesti Berlin—Dres den, ter je sedaj na vseh cestah, ki vodijo iz Berlina, upeljana ta pomožna služba Tovarna Bentley likvidira. Angleška tovarna Bentley ki je producirala največ športne avtomobile, je prešla v likvidacijo. Sedaj jo namerava prevzeti tvrdka Rolts-Royce, • ki bo tu najbrže še nadalje producirala športne avtomobile. Nemiki Grand Prix. Avtomobilske dirke za veliko nagrado Nemčiie se bodo vršile prihodnje leto 17. julij* na znanem dirkališču Niirburg R'ng Vsega skapaj se bo mora k) prevoziti 570 km. Prireditelj! nameravajo tudi omogočiti tovarnam malih avtomobilov, da se udeleže te dirke 'n bodo morala ta vozila prevoziti manjšo progo, kakor pa je predvidena za ostale avtomobile Na ta način upajo aranžerji dirke propagirati domača mala vozila. j ŽENA V 0 feminizmu IX. Najbolj načelne in odločne bojevnice za ženske pravice so kmalu spoznale, da bo njih borba mnogo uspešnejša, če se združijo v močno mednarodno organizacijo. Zato so sklicale L 1904. ustanovni kongres v Berlinu, kjer se je osnovala Internacionalna feministična alijansa za žensko volilno pravico. Zvezo je sestavljalo takrat 8 udruženj za žensko volilno pravico iz raznih držav. Predsedovala ji je gospa Chap-man Catt iz Newyorka. Namen zveze je bil, delati za dosego vseh državljanskih pravic za ženo. Ko se je zveza ustanovila, so imele volilno pravico žene v štirih ameriških in štirih avstralskih državah. Začelo se je intenzivno delo 'n vsakokratni kongres, ki se je vršil vsako tretje leto, je lahko pokazoval na vedno znatnejše uspene. Znamenit je bil zlasti drugi kongres, ki se je vršil v Amsterdamu 1. 1908., kjer so žene prvič stopile pred svetovno javnost z izčrpnimi poročili o koristnem vplivu ženskega sodelovanja v političnem življenju onih držav, kjer so žene že imele politične pravice. Na kongresu v Stockholmu (leta 1911.) se je razpravljalo o naslednjih vprašanjih: kako naj žene, ki že imajo volilno pravico, koristijo ženskemu gibanju v onih državah, kjer še nimajo žene nikakih političnih pravic: koliko je pomagala dosega političnih pravic pri izboljšanju položaja žen v privatnem in javnem življenju: ali je primerno, da vstopijo žene v vseh državah v politične stranke. — Nato se je vršil še tretji kongres v Budimpešti leta 1913., potem pa je svetovna vojna prekinila delo. Med svetovno vojno so žene pokazale, da morejo skoro povsod nadomeščati moške. Vse panoge obrti so obratovale dalje z ženskimi močmi, pisarne so poslovale vsaj tako brezhibno kakor prej, v tramvaju je dajala listke ženska, videli smo celo ženske premikače na železnici. Kmetice so orale in oskrbovale domačijo in marsikaka družina si je celo opomogla, ker je odšel mož-pijanec. Po vojni so nekatere države — zlasti kjer je zavladal naprednejši element — spoznale upravičene zahteve žen po političnih pravicah ter so dale ženam brez oklevanja volilno pravico. In tako je VI. mednarodni kongres IFA, ki se je vršil v Ženevi 1. 1920., proklamiral velik uspeh feministk: v več kakor 20 državah so priznali ženam politične pravice. To je bil eden prvih interna-rionalnin kongresov po vojni, žene so bile med prvimi, ki so se jim odprle oči v spoznanju nesmiselnosti šovinistične mržnje, ki se umetno goji med narodi. Pohitele 30 skupaj, da sestavijo nov program, ki naj pomaga uresničiti idejo socialne pravičnosti in enakosti vseh članov človeške družbe, idejo, na podlagi katere bo za vedno onemogočeno ponovno klanje. Na tem kongresu se je razpravljalo o konkretnih predlogih, kako naj žene v vseh državah, kjer že imajo in kjer še nimajo političnih pravic, vplivajo na oblikovanje nove družbe. Do 1. 1926., ko se je vršil kongres v Parizu, so dosegle politične pravice žene 40 držav, torej večina vseh. ki so bile včlanjene v alijansi. Zato je alijansa izpreme-nila svoje ime v: Internacionalno alijanso za žensko volilno pravico in državljansko ter politično vzgojo žen. Zadnji kongres je bil 1. 1929. v Berlinu. SODOBNEM SVETU V stalnih komisijah alijanse se obravnavajo naslednje snovi: Državljan, pravice za ženo, zakonita zaščita delovne žene, enaka morala za moža in ženo, neporočena mati in njen otrok, državljanstvo poročene žene, podpora družinam, pobijanje prostitucije, potreba ženske policije in svetovni mir. Načelno stališče glede na vprašanja je naslednje: žene zahtevajo iste pravice kakor jih imajo možje v političnem, pravnem in ekonomskem pogledu. Za enako delo enako plačilo, ne glede na to, ali je žena poročena ali neporočena, ženi materi naj se zagotovi zakonita zaščita. Podpirajo naj se strokovne organizacije, kjer so organizirane tudi žene, kot najuspešnejše obrambno sredstvo za zaščito pravic delovne žene. Neporočeni materi in njenemu otroku je treba priznati enake pravice kakor poročeni. Zaščita naj se ne izvaja kot miloščina, temveč kot pravica, ki ji pripada po zakonu. Predsodke, zaradi katerih trpita mati in otrok, je treba energično pobijati. Poročeni ženi pripadajo glede izmenjave državljanstva iste pravice kakor možu. Za ženo naj ne bosta odločilna niti zakonska zveza niti menjava državljanstva s strani njenega moža, odločuje naj izključno ona sama. Uredi naj se sistem družinskih doklad. Doklade za otroke naj se izplačajo materam. Glavni vzrok prostitucije je materialna beda, zato sta prvi pogoj njene odprave socialna pravičnost in enakopravnost. Odprava trgovine z dekleti in reglementaciie kakor tudi vseh izjemnih ukrepov, zaradi katerih so prizadete izključno le žene nižjega razreda. Boj proti dvojni morali. Da se bodo zaščitni zakoni res uspešno izvajali, je potrebno, da se namestijo na odgovorna mesta pri policiji žene. zlasti v onih oddelkih, kjer se obravnavajo prestopki žensk in otrok. V svrho dosege trajnega miru je prvi pogoj, da na vsem svetu preneha vsak gospodarski, militari-stični, politični ali kulturni teror; da si vse države osvoje načelo, da je vsaka napadalna vojna zločin. V bodoči mirovni konferenci se morajo vse države zediniti na princiou popolne razorožitve. Na podlagi teh principov izkušajo žene vplivati na vlade svojih držav. Ker so danes povsod tam, kjer imajo politične pravice, še v veliki manjšini, rezultat tega vpliva ni tak, kakor bi si ga želele. Največ uspeha ima njih de'o tam. kier jih podpirajo načelne levičarske stranke. Hišna upravitel jica nov ženski poklic Zadnja leta, odkar angleška mesta zidajo stanovanjske naselbine in grade zadružna stanovanja, so nastavili žene kot hišne upraviteljice. Ta poklic so v Angliji žene izvajale že prejšnje čase, seveda le kot uslužbenke zasebnih hišnih posestnikov. Pri nas ta poklic še ni v ženskih rokah, čeprav lahko upravičeno trdimo, da je za žene posebno primeren. Kakšne dolžnosti ima hišna upraviteljica? Po angleškem sitemu mora skrbeti za oddajo hiš in stanovanj, za njih nego in oskrbovanje, upoštevati mora vse uradne predpise in š& posebej sprejemati želje najemnikov in jih sporočati, opremljene s svojim stališčem na pristojno mesto. Glavni posel hišne upraviteljice je torej občevanje s strankami. V Angliji je ta običaj ustvaril osebno vez med strankami in hišno upravo. Navada je, da hišni upravitelj prihaja v hišo vsak teden ob določeni uri; po večini tudi pobira najemnino. Ker izražajo morebitne želje glede stanovanja po večini žene, je zelo 'imljivo, da nastavljajo žene za hišne upraviteljice, kajti one najbolje presojajo gospodinjske potrebe in zahteve domačega ognjišča, vrhu vsega pa se žene med seboj lažje porazgovore. Pogosto si hišne upraviteljice pridobe pri strankah tako zaupanje, da jih tudi v drugih zadevah prosijo za svet. Neredko se zgodi, da hišne upraviteljice zelo povoljno vplivajo na rodbinsko življenje, da postanejo dobri duh hiše. Prvi pogoj je seveda, da so ne vmešavajo nepoklicane v rodbinske zadeve in da imajo poleg stvarnosti in razsodnosti tudi to lastnost, da čitajo v dušah ljudi in se znajo vživeti v njihove interese. Koliko lahko koristijo pravi nasveti izkušenih žen za nego stanovanja, za vzdrževanje hišnega inventarja, nam ni treba poudarjati. Tudi v Nemčiji, na primer v Frank-furtu ob Meni, so poedifle žene zaposlene z nadzorovanjem stanovanj in v zvezi s tem s svetovanjem najemnikom. Kako rešuiejo žensko vprašanje »Slovenec« od 19. t. m. je prinesel podlistek o življenju in delu sv. Elizabete k 700-letnici njene smrti. Bistvo njenega življenja je obstajalo v žrtvovanju za moža. otroke in siromake. Najbrž glede na to zaključuje članek: »Ta življenjepis ima veliko važnost tudi za današnje čase, vsebuje namreč velik program in rešuje važno žensko vprašanje, ki se danes na različne načine obravnava, žene so že mnogokrat snovale in si prizadevale, kako bi si izboljšale svoj položaj v človeški družbi. Tudi dandanes delajo žene v tem področju r neko nervoznostjo. Precej imamo tako zva nih emancipirank, katere morda celo hočejo, naj bi se moški umaknili iz javnih služb in prepustili ženam vse javno življenje... žena bodi po svojem življenju svetnica, v družini pa kraljica...« Kdor količkaj pozia vzroke družabnih pojavov, ve, da nobenega življenjskega problema, ki zadeva ljudsko skupino (razred, spol) v celoti ne ustvarja samohot-nost posameznikov dotične skupine, temveč da so te pojave posledica gospodarsko-socialnih razmer dotične dobe. Tako je bil tudi položaj žene v vseh dobah odvisen od teh razmer. Torej je umevno, da današnjega ženskega problema ni ustvarilo nekaj emancioirank, »katere morda hočejo, da bi se moški umaknili iz javnih služb«, temveč gospodarski razvoj, ki je prisilil tudi ženo, da si išče zaslužka zunaj doma. Tu ne gre za posameznice, temveč za množico žen, ki delajo že ves čas industrijalizacije gospodarskega življenja pod najbolj neugodnimi okoliščinami y tovarnah, rudniških rovih, v delavnicah, Mnogo je poročenih in mora preživljati svoje otroke, ker možev zaslužek ne zadostuje. Ali mislite, da te žene ne bi bile rajši svetnice in kraljice doma? Kakšna ironija so take besede v današnjih časih za proletarsko ženo, ki navadno rte ve, če bodo jutri še imeli kaj jesti ona in njeni otroci. »V prevelikem uboštvu človek preneha biti človek.« To velja danes za te žene. Toda kaj govorimo o teh ženah, glede katerih se itak ni nikdar nihče vznemirjal, da bodo njih družine propadle, če bodo matere garale za zaslužek. šele ko so začele žene siliti v tako zvane višje poklice, je moške začela skrbeti družina. To skrb narekuje nekaterim konkurenčni boi za obstanek, drugim pa reakcionarno pojmovanje družabnih pojavov. Dejstvo pa je, da danes prav malo moških zasluži toliko, da bi mogli preživljati družino, da je še tista eksistenca, ki jo imajo, tako nesigurna kakor še nikdar, da so izginile dote, s katerimi so kupile vča-si meščanske ženske svoje može in njih naslove. Zato si danes večina mož išče ženo, ki ima lasten zaslužek, da moreta skupaj preživljati družino. To je prinesel razvoj, ki je danes v povsem drugi fazi kakor je bil pred 700 leti. Zato se današnja žena ne more postavljati na stališče žene pred 700 leti: ona bo »kraljica doma«, otroci naj pa poginjajo od lakote. Prav tako pa morajo tudi neporočene žene v službe, ker danes grofic ni več. Zato pa je v temelju pogrešeno mnenje, da se more problem današnje žene rešiti na podlagi zgleda žene, ki je živela pred 700 leti na bogatem dvoru. Pač je lahko njena dobrota vzgled onim, ki kaj imajo, ki pa navadno ne streme za takimi vzgledi. Če pa človek sam ničesar nima, kako naj deli dobrote drugim? Taki smo v večini v današnji proletarizirani dobi. Vobče pa je treba' pojmovati problem odprave revščine na podlagi socialne pravičnosti, ne miloščine. Kar pa se tiče emancipirank in njih za-htev, je njih stališče naslednje: »Za enako delo enako plačilo, za enake dolžnosti enake pravice. Nič več in nič manj!« Mislim, da je to zahteva, katere upravičenost mora priznati vsakdo, ki le malo logično misli. Poklic gospodinje V tem vprašanju beležimo korak naprej. Zapiski o ljudskem štetju v Avstriji imajo gospodinjstvo za poklic. Ne samo žene, tudi možje so že davno spoznali, da je zapo-slenje v gospodinjstvu poklic zase, po večini zelo naporen poklic s 16-urnikom, posebno tam, kjer so tesne gospodarske raz-l mere in gospodinja ne more najeti pomočnice. Delu podnevi se pridruži pogosto še nočno delo, če so bolniki v hiši. Kljub temu pa mora mnoga žena zjutraj spet preskrbeti moža in otroke pred odhodom v službo in šolo. Vedno znova razpravljajo o vprašanju, ali ni žena upravičena, da zahteva del moževih dohodkov zase. Temu se lahko smehljajo žene, ki žive z možem v sladkem zakonu. Druge pa, ki vedo, koliko denarja zapravi njihov mož pri drugih ženah ali pa v gostilnah, cenijo uvedbo takih zakonov. Ce pomočnice opravljajo gospodinjska dela proti plačilu, to je da imajo od gospodinjska dohodke, velja njihovo delo kot poklic. Menda lahko sklepamo iz tega, da delo v gospodinjstvu samo zato ni priznano kot poklic, ker ni zvezano z dohodki. Pogosto slišimo razne argumente: n. pr. da gospodinji ni treba skrbeti za svoje preživljanje. Toda to ni vselej tako! V Ameriki se je pojavil pred kratkim nekakšen »beg pred zakonom«, v veliki meri pač zaradi tega, ker žene nočejo biti več troti v rodbini. S poklicnim udejstvovanjem si pridobe gospodarsko neodvisnost in si sama ustvarijo svoj življenski standard. L neodvisnostjo se dvigne njihova samozavest. Kadar pa se bo posrečilo, in ta čas bo prišel. pridobiti delu v gospodinjstvu zakonito priznanje, kakor ie bilo nedavno sklenjeno v holandskem parlamentu, in s tem tudi zakonito ureditev dohodkov med zakoncema, bo marsikatera nasprotnica zakona, ki pa ima od narave smisel in veselje do gospodinjstva, rada postala poklicna gospodinja. ---J IV. mednarodni kongres zdravnic ki se ie z 200 udeleženkami iz 26 dežel vršil na Dunaju od 15. do 20. septembra letos, ie pri obvarovanju zakonite zaščite delovne žene* sprejel odločbo o enakomerni mednarodni delavski zaščiti. Tudi tu je nastal običajni spor zaradi mnenja, da zaščitni zakoni za žene zavoljo principa enakopravnosti niso sprejemljivi. To tezo so zastopale nekatere skandinavske, angleške in ameriške zdravnice, ki so menile, naj dobe žene za nočno delo boljšo plačo nakar naj same skrbe za svoje zdravje. Potrebo zaščite nosečnosti so priznale tudi one, toda čas nosečnosti naj bi veljal kot bolezen, ki bi jo plačale bolniške blagajne. Nemška delegacija je opozarjala posebno na to, da zavoljo principa enakopravnosti še ne smemo zanikavati psihologičnih posebnosti žene. Velika gospodarska stiska onemogoča zadostno samozaščito, zato je dolžnost zdravnic, da delujejo proti izkoriščanju ženskih moči. Zaščita delavk, izvaja dr. Hoffa, voditeljica nemške delegacije, pomeni predvsem materinsko zaščito, ker je drugače žena zaradi dvojne obremenitve z gospodinjstvom in tovarniškim delom prehitro izrabljena in invalidna, razen tega pa razni strupi, posebno svinec in bencol, škodujejo otroku v materinem telesu. V končno sprejeti resoluciji zahtevajo zdravnice uvedbo enakomerne mednarodne delavske zaščite, nadzorstvo nad obrati po šolanih obrtnih zdravnikih in zdravnicah, obvezen pouk medicincev in medicink o obrtni higiieni in poklicnih boleznih, dale-kosežno kontrolo domačega dela pri možeh in ženah in naposled izvršitev načela: »Enaka plača ob enakem delu za može i* žene!« 94-letna delavka. 94-letna Polly Gladsbv-jeva je že davno prekoračila svetopisemsko starost, toda še vedno roma dan za dnem v predilnico tvrdke Archibald Turner & sin v Leicestru, kjer z malimi presledki — kratki dopusti in bolezenski dnevi — hodi na delo že 85 let. Ko so ji šefi že pred dve-mi desetletji sporočili svojo odločitev, da ji izstavijo pokojnino, da bo v miru uživala večer svojega življenja, je starka izjavila, da tega ne more sprejeti. Ona mora naprej opravljati svoje delo, saj se počuti dobro le pri delu in obližju svojih tovarišic. Doma bi se čutila samotna in postala bi stara. MALI OGLASI Službo dobi Vajenca *a elektrotehniško obrt sprejme ing M. A. Gabr-fček, Ljubljana, Gradišče S t. 10. 57703-1 Dekle srednjih let, vajeoo kuhe in r s e g a hišnega dela. sprejme Fock v Kranju. 57313-1 Delavca m brušenje in pobiranje kovin sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega za-?w>slenja na osrlasm oddelek »Jutra« pod »Kovine«. 57131-1 Učenca sprejmem v trgovin« t jnešanim blagom. J. Lau-rič, Vransko pri Celju. 57594-1 Kuharico samostojno. iščem. Ponudbe na ogla-soi oddelek »Jutra« pod »Lepo mesto« 57638-1 Učenko k poSt&ne rodbine sprejme salon E!ysže. Novi trsr 5,111 577G0-1 Službe išče 2 mlajši služkinji Nemki, začetnici — iščeta službo. Poljanska cesta 54 L nadstr.. Trata 15. 57548-2 K šivilji t pomoč gospodinjstvu in Šivanju gre 231etno dekle. Popise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomočnica«. 57364-2 Damska frizerja mlajša, išče mesto pomočnice. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Frizerka«. 57455-2 Pletilja poStena in izurjena v vsem plertiljekem delu, išče nameščanje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pletilja 30«. 57480-2 Kuharica išče službo v mestu alfi na deželi. Ponudbe na oglasni oddel-ek »Jutra« pod šifro »Izurjena«. 57718-2 Štrikarica dobro izurjena in z dobrimi spričevali, išče zaposlitev. Ivanka Hudi pri Ma-nih, Ljubljana, Ftorijanska ulica 10/11. 57735-2 Pouk CAMERNIKOVA šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 56 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncesij onirana Prospekt 15 zastonj — pi Sita ponj! S51 Zaslužek Krojač 8čfl delo na dom. Izdeluje obleke in suknj-e po najnovejši modi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57644-3 Oblačila Kožuh dobro ohranjen kuijiim. Naslov pove oglasni oddelek 57754-13 »Jutra«. Prodam Otroška posteljica beia. lesena, s predalom, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 57650-6 Perzijsko preprogo in cinaste krožnike prodam. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 57730-6 Kapital Kartoteka-- brez dvoma boljši kakor nerodne knjige »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Telefon 33-38. 297/3 - 'vm^n.jdna , 50—100 000 Din iščem za dobro idočo trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod značko »Kon-■kumna roba«. 57823-16 Lokali Gostilno v mestu ali na Gorenjskem vzamem na račun ali v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dober promet«. 57748-19 V najem Gostilno v Ljubljani oddam v najem. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Gostilna 1«. 57567-17 Gostilno lam ▼ najem proti kavciji Po-nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vino«. 67743-17 Posest Hišico v mesto i gramozni jasni prodam za 15.000 Din. Na slov pove oglasa! oddelek »Jutra«. 57687-20 Zemljišče napol posejano — okoli 240.000 m* po niikl cen« (i 35 para ms) prodam. — Ponudbe na oglas oddelek »J-tra« pod »Gorenjsko«. 57424-20 Nova fciša tristanovanj«ka, pod _ ugodnimi pogoji naprodaj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 57406-20 Posestvo obsegajoče 13 oradov, t Savinjski dolini ugodno proda Crepinšek. Cel j« — gostilna »Jelen«. 57803-20 Stanovanje Stanovanje v ntrvi hiši. 2 sob in ku h in je ter pritiklin, t elek triko, oddam s 1. januar iem. Rožna dolin* e. XV. 17. 57654-31 Stanovanje dvosobno, s kopalnico ta pritiklinami, elektrika, parket, oddam po zmerni ceni v vili »Val.lv«, Her-bersteinova 10, Stadion 57606-21 Stanovanje »obe in kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddel ku »Jntra«. 57648-31 Stanovanje obstoječe rt 2 »ob. fcrrhi-nie, verande in pritiklin. oddam Poieve se ▼ Vod-matski ulici St. 23. 57614-S1 Stanovanje štirisobno, za februar odd« Tribuč na Giincah, Tržaška cesta 6. 57683-21 2 stanovanji oddam. Poiive se ▼ Zeleni jami, Tovarniška »lica 36. Gospodično sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 67694-31 Stanovanje lepo, z dvema v elek Ima sobama, oddam takoj ali pozneje. Naslov r oglas, oddel. »Jutra« 67605-21 2 sobno stanovanje parketirano, kuhinja, z elektriko, vodovodom hi pritiklinami oddam takoj ali kasneje v Rožni dolini X/8, Podnožnik. 57628-21 Stanovanje parketirano sobe in kuhinje tako oddam ▼ novi hiši. Prešernova ul. SO, Moste. 57633-31 Dve stanova 2 dvosobni, oddam takoj ali pozneje. Stoiice štev. 143. 57616-21 Stanovanje 2 parketiramh sob, predsobe in pritiklin oddam takoj ali pozneje v Koritko-vi ulici 34/1. 57787-21 Sobo odda ODDAM SOBICO - posebnim vhodom za 280 Din. Naslov v ogl. oddelku sJutra«. 57705-23 Sobico oddan takoj gospodu. Po-izve se v gostilni Grajska klet, Mostni trg štev. 13. _57350-23 Lepo prazno sobo s souporabo kuhinje oddam na Zrinjskega cesti it. 7 Poizve s« pri hišnika. Lepo sobo oddam stalnemu gospodu n« mirnem kraja. Gruberjevo nabrežje št. 16. 57652-23 Prazno sobo oddam poleg remiie v Zg. Šiški St. 195. 67672-23 Sobo s štedilnikom oddam. Devmska nI. 9, Troo-vo. 67618-23 Sobo odduR« Sinra Gregor Jifie-va al. 8, Zel. jama 57617-23 Dva gospoda sprejmem na stanovanje bi hran« m Sv. Petra cesti št 46. 57737-23 Kot sostanovalca sprejme boljšega gospoda Munib, Florijanak* 10/11. 57734-23 Lepo sobo z eno ali dvema posteljama io posebnim vhodom takoj odda Božič, Streliška ulica 34. 57729-23 Sobo s strogo separiranJm vbodom odda Ramor v Kri-ievniški ulici 6. 57753-23 Sobo s poseb. vhodom « elektriko oddam 2 gospodoma v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. * 57756-23 Elegantno sobo ( posebnim vhodom, na BIeiweisovi eesti oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 57783-23 Sobe išče Sobo s vbodom is stopnic Išče boljši gospod u 15. december. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod šifro »Strogo sepaiiranac. 57626-29» Prazno sobo s posebnim vbodom iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »-Prazna soba«. 57490-23/a IT—a sobico z vso oskrbo za 2 osebi. Ponudb« na oglas, oddelek •Jutra« pod »Vpokojenec«. 57795-23/a Dopisi SONNY - BOY! Pridem s prvim vlakom. Samo Tvoja Marija. 57825-24 Obrt Fotoamaterska dela kako« tndi vsa strokovna dela naredi do seda} naj bolje ta najqeneje foto graf Joško Smue, Wolfo ▼» nI. 1« ta Specialna fo to-trgovina A. Smo«. Mart jln trg 8 — vogal Wolfove ulic« 1. 804-30 Pozor, ženini In neveste! posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne iivane in fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik . Mestni trg St. IS. 2ima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki Izbiri po najnižji ceni. 328 Tovarna POHIŠTVA 1. L NAGLAS, Turjaški trg št.J> priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Telefon 2059 **Premog suha drva i-ogaSrik. Bo bori Seva K. B Slclctro- mzenjei* dobi mesto pri elektrarni v Sloveniji« Izčrpne ponudbe pod »Obratovodja« na oglasni oddelek »Jutra«. 15244 FRANC KAVČIČ, naducitelj v pokoju, naznanja v imenu sorodnikov, da je dne 5. decembra ob 19. uri po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti zatisnila svoje trudne oči njegova draga soproga Nežika Kavčič Pogreb pokojnice se bo vršil dne 7. decembra ob 16. uri izpred hiše žalosti, Dev. Marija v Polju št. 30, na ondotno pokopališče. Dev. Marija v Polju, dne 5. decembra 1931« žalujoče rodbine: KAVČIČ, GANTAR, POGAČNIK, GOLJAR Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopja) Obrestovan!« vlog, nakup to prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter naka dia v tu- ln Inozemstvo «afe - deposlta itd Itd. Itd. Brzolavke: Kredit Ljubljana. — Telefon