298. — z*. IdO« Poštnina pavšaiirana. Janašnia številka velja K 2’— V Ljubljani, sreda 7, decembra Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 000 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K. večkrat popust. knHžnici v Lj Uredmilvo: Woltova ulica I L Telefon 300. Uprava: a. Telefon 44. Wu si se ne vračajo, m je priložiti znamke za odgovor. Vladna krlsa. Beograd, 6. decembra, (Izv.) V (razvoju vladne krize ni zaznamovati posebnih momentov. V poučenih političnih krogih, zlasti v radikalnih, so uverjeni, da se ministrski predsednik Pašič ne bo začel pogajati z demokrati predno ne stopi v stike z vsemi močnejšimi strankami opozicije, Posebno važni bodo novi porazgovori z dr. Korošcem, ki dospe danes v Beograd in ki bo konferiral s predsednikom vlade še tekoni dneva ali pa najkasneje jutri. Po razgovoru z dr. Korošcem se bo ministrski predsednik Pašič obrnilMo demokratov. Vsekakor ni verjetno, da bi se kriza končala .'pred it. t. m., ko se sestane glavna skupščina radikalne stranke, ki bo gospodu Pašiču določila končnoveljavne smernice za reševanje vladne krize. Mnogo se govori o včerajšnjem pose-tu trgovinskega ministra dr. Spahe pri g. Svetozaru Pribičeviču. Kakor se doznava, so muslimani zelo nerazpoloženi napram radikalcem, ker niso držali obljub v vprašanju agrarne re-Iforme. Zagreb, 6. decembra. »Novosti« poročajo iz Beograda: Sntrudtjik »Pravde« se je razgovnrjal s Stojanom Protičcm po njegovem sestanku z Nikolo pašičem. Kakor poroča »Pravda« je Stojan Protič izjavil: Pogajanja glede nove vlade se vodijo ter se bo z ene kakor tudi z druge strani (misli na demokrate in radikalec) popustilo in se bo stvar hitro končala. Kar se mene tiče, jaz ne morem stopiti v novo vlado, ker bi bil v njej kakor Pilat v evangeliju. Zagreb, 6. decembra. »Narodna Politika« poroča iz Beograda, da se tekom včerajšnjega dne ni politični položaj v ničemer bistveno izpremenil. Medtem pa sta do sedaj dve stvari gotovi. Prvo je, da je Nikoli Pršiču kabinetna kriza dobro došla radi oslabitve opozicije na prihodnjem kon-grsu radikalne stranke, ki se bo vršil n. t. m. in radi preprečenja ccpPenja stranke. To je bil glavni razlog, da ie Nikola Pašič pozval k sebi na posvetovanje Stojana Protiča. Druga gotova stvar je za radikalno stranko v sedanji krizi to, da stoji Nikola Pašič odločno na stališču ohranitve dosedanje demokratsko-radikalne koalicije. Z ozirom nato se zdi, da se bo sedanja kriza rešila lože po kongresu radikalne stranke in da se bo novi kabinet osnoval na podlagi demokratsko-radikalne koalicije. Vprašanje notranjega ministrstva ne bo delalo večjih težkoč, ker se je Svetozar Pribičevič pnm odrekel temu ministrstvu, na drugi strani pa se zdi, da so radikalci pristali na kandidaturo dr. Ribara za notranjega ministra. Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora se je moglo jasno opaziti, da bodo demokrati in .radikalci še nadalje sodelovali v vladi. Pogajanja z cSr. Korošcem. Beograd, 6. dec. Danes ob 11. dopoldne je došel v Beograd predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, ki je najprej posetil predsednika zemljo-radniškega kluba Laziča, s kaierim se je razgovarjal o današnjem političnem položaju. Zatem je posetil Stojana Protiča, ob 16. pa je odšel k min. predsedniku Nikoli Pašiču, pri katerem je ostal v razgovoril celi dve uri. Nikola Pašič je ob tej priliki razložil dr. Korošcu razloge, radi katerih je moral podati ostavko svojega kabineta. Zatem je obrazložil program dela, ki bi naj ga izvršila nova vlada. To delo naj bi obstojalo v glavnem v odobrenju proračuna, sprejetju finančnega zakona, volilnega zakona in zakona o državnem svetu. Dr. Korošec je v svojem odgovoru poudarjal stališče svojega kluba Hf.pram ostalim parlamentarnim klu- bom v obče ter z ozirom na sedanji politični položaj posebej. Zahteval je iz-premembe zlasti v ministrstvu za so-cijalno politiko, ki bi moralo v prvi vrsti skrbeti za delavske, obrtniške, uradniške in kmetske sloje. Nato je govoril o notranji politiki, o versko-rro-svetni ravnopruvnosti, kakor tudi o novem kurzu, ki bi se moral izvesti v Vojvodini in južni Srbiji, nadalje o odstranitvi vseh neprilik v uvozni politiki. Min. predsednik Pašič je zaprosil dr. Korošca, naj sporoči svojemu klubu njegove želje z ozirom na sedanji oo-ložaj ter mu naj poroči mnenje kluba. Dr. Korošec je po razgovoru s Pašičem posetil Stojana Protiča, pri katerem je ostal dalje časa v razgovoru o stališču Nikole Pašiča glede na sedanje laz-mere. Pašič v avdiienci pri kralju. Beograd, 6. decembra. (Izv*.) Mi- sprejel v avdijenci. Gospod Pašič mu mstrki predsednik Pašič je bil danes je poročal o položaju, na dvoru, kjer ga je kralj Aleksander __ Vprašanje obl. volitev v Slovenili. Beograd, 6. nov. Na 26. seji zakonodajnega odbora se je danes nadaljevala razprava o vrejenih členih naredbe o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji. Prvi je bil na vrsti člen o ženski volilni pravici v Sloveniji. Odsek se je izjavil proti temu predlogu. Posl. Drofenik se je strinjal s tem, da naj se ženskam ne prizna volilna pravica, zakaj ako se ženska volilna pravica ne izvede v vsej državi, ni treba, da bi se izvedla v posameznih krajih. Posl. Etbin Kristan je izjavil, da se mora ženskam ravno tako priznati volilna pravica kakor moškim. V imenu Jugoslovanskega kluba je dr. Janko Simrak govoril za žensko volilno volilno pravico, ki naj se izvede ne samo v Sloveniji, ampak po vsej državi. Nato se je razvila razprava, koliko časa mora kdo prebivati v občini, da ima volilno pravico. Posl. Drofenik je zagovarjal stališče, da je treba za volilno pravico dveletnega bivanja v občini, čemur je posl. dr. Simrak ugovarjal. Nato se je posebej glasovalo o ženski volilni pravici. Ker je pri glasovanju prišlo do pomote iri so posamezni poslanci kritikOvali način glasovanja, je nastala večja zmešnjava, ki se je razvila v manjši hrup. Predsednik je zaključil sejo in izjavil, da stvar ni končana in da se bo jutri ponovno glasovalo o njej. Seja se je zaključila ob 10. Narodna skupščina odgodena RADI MINISTRSKE KRIZE. Beograd, 6. dec. (Izv.) Današnja feja narodne skupščine je odgodena, ker se nahaja vlada v krizi. Prihodnja seja bo sklicana, čim bo sestavljen nov * kabinet. dementi odlikovanj ministrov Beograd, 6. dec. (Izv.) Vest nekaterih listov o odlikovanju ministrov z redom Belega orla in sv. Save ne odgovarja dejstvu. Ministrski predsednik Pašič je že priprhvil ukaz o odlikovanju, ko je izbruhnila kabinetna kriza, earadi tega ga tudi ni mogel predložiti kralju v podpis. O tem je tudi izdano Uradno poročilo. ZANIMIVOSTI IZ VOLILNE BORBE V ZAGREBU. Zagreb, 6. decembra. (Izv.) Borba občinske volitve v Zagrebu postaja vedno bolj ljuta. Zanimivo je, da so razne stranke postavile na kadidatno *i*te 13 icn»k, — Današnji demokrat- ski listi prinašajo izjavo trojice kandidatov radikalske liste, da so prišli na listo te stranke brez vednosti in brez privoljenja. V »Hrvatu« izjavlja 34 uglednih zagrebških Židov, da so proti postavitvi posebne sionistične kandidatne liste. To je vsekakor posledica grožnje Stjepana Radiča proti Židom na zadnji skupščini hrvatskega bloka. FIKTIVNA NOTACIJA NAŠE VALUTE NA CURIŠKI BORZI. Zagreb, 6. dec. (Izv.) Tendenca na tukajšnji borzi je slaba, ker se trgovci vzdržujejo kupovanja. Blaga je malo. — Kakor se doznava iz bančnih krogov, je neka tukajšnja banka preteklo soboto iskala na curiškem trgu dva milijona naših kron po tečaju 1.85. Brzojavno so odgovorili, da se ta znesek more nabaviti le po tečaju 2. To pome-nja, da so tečaji naše valute na curiški borzi le fiktivni in da se po tem kurzu ne more dobiti blaga. Iz tega se tudi vidi, da mora naša vlada organizirati akcijo, ki bi podvzela tako izrabljanje položaja v Curihu, ZAKON ZA ZAŠČITO DELAVCEV. Beograd, 5. decembra. Zakonodajni odbor je imel danes ob 16.40 sejo pod predsedstvom predsednika Miše Trifunoviča Po odobrenju zapisnika r.adnje seje so se objavile nnredbe, Ki so jih predložili odseki v razpravo. Za tem se je pričela podrobna debata o zakonu za zaščito delavcev. Pri členu 6, ki govori o delovnem času, se ie razvila razprava c predlogu, ki ga e vložil v imenu radikalcev in demokratov dr. Laza Markovič. Predlog «c glasi: »V industrijskih in rudniških podjetjih more delovni čas najetih L-iavcev trajati dalje kakor osem u> dnevno, oziroma 48 ur tedensko. Za industrijska podjetja se smatrajo vs« ona, v katerih dela najmanj 20 delavcev, računa no po povprečnem številu rabljenih delavcev v roku treh mesecev. Ako pristanejo delavci industrijskih in rudniških podjetij, se more delovni čas podaljšati za nndn-r-malno delo industrijskih podjetjih za eno, ■ oziroma največ za dve uri. To podaljšanje 'delovnega časa velja, an. j se odločijo zanj štiri petine delavcev podjetja potom tajnega glasovanja. Sklep o podaljšat.ju delovnega čas« velja za tri mesete. Po preteku tegi roka se mora obnoviti z glasovanjem. Podrobnejša določila o tem glasovanju glede podal'šenja delovnega časa bo predpisalo minstrstvo za socijalno politiko v spora/umu z ministrstvom za trgovino in. 'r.dustrijo. V prometnih podjetjih (železnice, parobrodl, pošta, brzojav in telefon ter slične ustanove) bodo ’ m čala delovni čas vesorlna ministrstva sporazumnoz ministrstvom za SK.ijf.lno politiko v duhu določb tega :.aV' na. V os'alih podjetjih, izvzemši i.j lustrijska in rudniška, navedena v členu 9 poglavje I. tega zakona tram delovni časod 8 do 10 ur na dan / '-žirom na značaj in te/koče posla. Ministrstvo za soci-jalno politiko bi sporazumno z ministrstvom za trgovhio in ‘ndustrijo izdalo po zaslišanju trgovskih in iniu strijskih, obrtnih delavskih zbornic naredbe glede d;< vrega časa za vsako kategorijo p »d etij, tukaj ozn menih. V teh pcdjetj.h bo delovni čas določen po sporazumu med delodnja’ci in delavci ter se more podaljšati delovni čns za prekomerno delo še za eno do dve uri dnevno. Pismen sporazum o tem je dolžan delodajalec dostavili preko občinskega sodišča pristojni občinski oblasti, najpozneje d<. pričetka izvrševanja prekomernega dela. Proti temu predlogu je govoril v imenu jugoslovanskega kluba dr. Ilodnjevc, ki se je zavzemal za osemurni delovni čas brez kakih omejitev. Socijalni demokrat Divac je izjavil, da smatra ta predlog za napoved vojne delavskemu ljudstvu. Predlaga, naj se predlog vrne odseku, ker bodo drugače socijalni demokrati v znak pr.j testa zapustili sejo. O svojem bodočem sodelovanju pri delu zakonodajnega odbora pa bodo razpravljali kasneje. Radikalec dr. Laza Markovič ie izjavil, da se predlog ne more smatrati kot napoved vojne delavskemu ljudstvu. Sodi, da se more o njem popolnoma mirno razpravljati, vendaj- pa nt nasprotuje ako se vrne odseku, lsto-tako je izjavil radikalec. Ljuba Jovane, vič, da je bolje, ako se vrne predi ig odseku, da se doseže sporazum- in da ne nastane iz zadeve sporno vprašanje. Minister za socijalno politiko dr. Kukovec se je izjavil za predlog, obenem je pa tudi izjavil, da se strinja z dodatnim predlogom, da se zadeva ponovno vrne odseku v dosego kompromisa. Poročevalec Pavle Subrovič ;e navajal prejšnje stališče dr. Ninčiča glede tega vprašanja ter je izjavil, da se strinja s tem, da se obdrji princip osemurnega delovnega časa. Odkrito izjavlja, da ne sprejema predloga dr. I.nze Markoviča, ker pomenja popolno negacijo principa osemurnega delavnega časa. Pri glasovanju je bil sprpjet predlog poslanca Divca, ki sta se mu pridružila tudi minister za soc.' politiko in poročevalec, ki zahteva naj se člen 6. vrne odseku. Nato se je prešlo v razpravo o ostalih členih. Pri členu 21. je dr. Žerjav zahteval, naj se porodnicam dovoli sarnp šestteden-sld dopust po porodu. S tem predlogom se je strinjal tudi minister za socijalno politiko dr. Kukovec. Poročevalec Pavle Čubrovič je pristal na šestledenski dopust pred porodom' in 'šesltedenski dopust po porodu, vendar ]>a je bil ta člen sprejet, kakor ga je predlagal odsek, da se porodnicam prepove delo dva meseca pred- in dva meseca po porodu. Posebej se je glasovalo o § 40 glede volilne 'pravice delavcev za delavske zbornice. Ta člen je bil sprejet v redakciji, da imajo delavci volilno pravico za delavske Zakosi za zaščito delavcev. Pred dvemi leti nekako je demokratična stranka razpravljala o daleko-seznih zahtevah svojih temeljnih političnih, gospodarskih in socijalnih načel. Pri ti priliki je prodrla struja, ki je hotela iz demokratične stranke ustvariti politično telo v smislu angleškega socijalnega demokratizma, ki po eni strani zastopa demokratične oblike javnega življenja in parlamentarnega, delovanja in kapitalistični temelj gospodarskega reda, ki pa po drugi strani meri na izdatno socijalno zakonodajo, s katero je angleški državi uspelo zatreti med angleškim proletarijatom takorekoč vsak smisel za revolucijonarno razredno borko. V tem oziru je angleška država izmed vseh držav Evrope pretrpela nevarne gospodarsko in socijalno razkrajajoče sile, ki jih je zapustila svetovna vojna pri vseh narodih, brez resnejše opasnvsti. Socijaino-revolucijo* narna nevihta, se je v ovinku izognila angleških otokov. Tedaj je bila doba čistega demokratizma v Jugoslaviji. Nadaljnl razvoj političnih, bankarskih in gospodarskih prilik pa je speljal tudi razvoj demokratične stranke na opolzke in neznačajne poti udinjenega hlapčevstva brezobzirnemu izkoriščanju bank, kapitalističnih podjetij in veletrgovstva. Soci-jalna zakonodaja, ki je bila prvotno zamišljena kot zaščita malega človeka, to se pravi ogromne večine jugoslovanskega naroda, in ki naj bi postala nositclj naprednega, socijalnega in kulturnega duha, se je izpremenila v gospodarsko in politično orodje našega kapitalizma proti delavstvu samemuč Klasičen primer teh namenov sorijalne zakonodaje predstavlja temeljna točka zakona 'za zaščito delavstva, ki predvideva vkinjenje osemurnega delovnega časa, ne samo v malih obratih nego tudi v velikih industrijskih in rudniških podjetjih. Osemurnih je bil descVetja zahteva svetovnega proleta-rijata, ki je ž njim povdarjal bistveno' vprašanje svoje eksistence. Taka delovna doba se je mogla smatrati kot zadostna etična podlaga eksistenčnega dela in mezd. Zato se je po vojni priznalo to zahtevo delavstva v vseh deželah sveta in naša država ni zaostajala za drugimi. Morda je bila tedaj demokratična stranka za ta zakon odločilna instanca v naši državi. Komur je država in narod nad osebnimi in nebrzdanimi gmotnimi interesi, mora lojalno priznati, da je .gospodarstvo prestalo uvedbo osemurnega delovnega časa brez nevarnosti, da se je vkljub njemu kapitalistični red pojačal, da produkcija vsled tega, v kolikor prihajajo njeni zasebni interesi v poštev, ni najmanj trpela in da so se kljub temu delali velikanski dobički. Sedaj prihaja socijalno ministrstvo s predlogi, da se osemurnik pri nas ukine in da se uvede glede tega sporazum med delavci in podjetniki. Pri tem je značilno, da se jih ne utemeljuje z narodnogospodarskimi interesi ali s kalkulacijskimi potežkočami kapitalističnih podjetij, v katere bi bila zabredla vs’ed osemurnega delavnika. Narodnogospodarskih učinkov v lem oziru osemurnik ni imel. Pač pa si hoče kapitalizem pri nas zasigurad zakonite podlage zn vpletanje vseh mogočih prednosti v valovečem boju delavstva in podjetnika. Jasno je, da bi delavstvo samo izgubilo z razvaljava zakona o osemurnem delu. V tem slučaju bi delo za eksistenco bilo podaljšano in ne bi ŠS mogel posvečati svoji kulturni in socijalni misiji, svojemu telesnemu in duševnemu preporodu. Poleg tega pa bi se eksistenčni minimum, ki velja xM osemurnih enostavno prenesel na delo devetih ali desetih ur. Eno in drugo pa je zvezano s kulturnim in socijalnim življenjem jugoslovanskega proletariata, ki predpostavlja večino našega naroda in s tem zarodek bodočegd mogočnega razvoja države. * Ako gledamo z višjega državnega in narodnega vidika na osemurnik in na pojav telesno in duševno zdravega jugoslovanskega delavstva, tedaj moramo priznati, da ie zakon osemurnega dela eden največjih oblikovalcev naše moči in notranje sreče. V tem smislu naj naši državniki rešujejo na-sluvljeno vprašanje. 3u§03l. nbVirtartko udamanle, iekc. Lfubliana. Povodom sijajno uspelega konec'da v proslavo narodnega ujcdinjcnja 5*«Te-! karno najtoplejšo zahvalo pevskim društvom »Ljubljani«, »Krakovo-Trnovo«, »Slavcu«, zboru Jugoslovanskih železničarjev, zboru »Glasbene Matico in »Ljubljanskemu Zvonu«, ki so s svojim odličnim sodelovanjem koncert omogočili, in solistom ge. Lovšetovi, g. Rotna-novvskemu in g. Sovvilskcmu ter njihovemu spremljevalcu na klavirju g. A. Neffatu, ki so s svojim umetniško dovršenim petjem dali koncertu znak umetniško na višini stoječe priredil ve. Zlasti se zahvaljujemo šo ravna*e!ju konservatorija Glasbene Malice g. Mateju Hubadu, ki je drage volje posredoval pri ljubljanskih pevskih zborih za njihovo sodelovanje In prevzel pro- gramno organizacijo koncerta, nadalje g dr. Čerinu, kapelniku muzike dravske divizije, vsem sodelujočim damam in Vrhniški tovarni konzerv ter Gospodinjski šoli Marijanišča za okusno prirejeni buffet. Posebno zahvalo izrekamo p. n. upravnemu svetu hotelo »Union«, ki je dal za koncert brezplačno na razpolago dvorano, kurjavo in razsvetljavo, pa tudi p. n. občinstvu, ki je z velikimi .simpatijami pozdravilo prvo našo prireditev v proslavo narodnega praznika In dobrodelne svrhe ter dvorano do zadnjega kot'čka napolnilo. Ljubljana, 6. dec. 1921. Za odbor: Fr. Smodej, Božidar Vodeb, t. č. predsednik. t. č. tajnik. zbornice v starosti od 18 let dalje. Nato se jc prešlo na poglavje IV., ki govori o posredovalnicah za delo in ki obsega-člene 85 do j00. To poglavje je bilo po krajši razpravi pri členu 91, ki govori o uradnikih v posredovalnicah za delo in o katerem se je glasovalo posebej, sprejeto v redakciji odseka. Za tem je bil sprejet z več. glasov tudi člen 94, po katerem so uradniki posredovalnic za delo (ta j iki) državni uradniki. Nato so bila sprejeta zaključna določila v členih 100 do 106. Za tem sc 'je razpravljajo o poglavju V., ki govori o delavskih zaupnikih (členi 107 do 118) in je bilo to poglavje sprejeto soglasno. Za tem je bilo sprejeto poglavje VI* (členi 119, 120), ki govori o delavskih legaciiah. Ko je bilo sprejeto ['oglavje VII (člem 121 do 124 j nadalje poglavje VIII. o tfaključnih določili' (člen 125 do konca) je predsednik izjavil, da je zakon o zaščiti delavcev, izvzemši člene 6 do 16, »prejet, Borzna ftoroisla. Beograd, 6. dec. Valute: Dolarji 68: marke 30, leji 53, levi 44, avstr, kroju. 1.10. Devize: London 273, Pari/, E(jO. Praga 76,, Dunaj 0.925, Berlin 30, Milan 287, Budimpešta 9.50. Zagreb, 6, dec. Devize: Dunaj 3.70— .3.90, Berlin izplačilo 115—120, Bucjifff-pešta 34—35.75, Bukarešta 215—2 0, Italija izplačilo 1165—1178, London 1100—1135, ,Newyork izplačilo 276.—' 27S, čele 273.25—274, Pariz izp!ačf&> 1190-2025, Praga 303—306, Švica fi-plačilo 5250—0. Valute: Dolarji 270— 274, bolg. levi 0—190, carski rublji 26-= 30, Napolcondori 960—1050, nem. maf-ke 123—125, rom. leji 0—200, ital. lire 1140—1160. Zahtevajte ,JUGOSLAVIJO* Igra se ponavlja že tretje leto: danes Pasic, jutri 1'rotič, nato Prebice-vič in Drinkovič in Spalajkovič, sami 'iči brez konca in kraja, kakor bi bila naša država velika pozornica nekaterih glumačev. Demisija je kronična bolezen naše vlade. Guniplovič pravi, )da je država skupina ljudi, ki se je polastila moči, da vlada nad drugimi. Ali moremo misliti kaj drugega, če opazujemo to večno, nepretrgano, cinično intrigiranje, lasanje in mrcva-renje, to brezčutno zapravljanje državne avtoritete, brezvestno ubijanje politične morale državljanov, zapravljanje naših gospodarskih, političnih in kulturnih vrednot. Ni potreba biti ‘socijalist iz prepričanja, da s strahom opazuješ dnevno naraščajočo draginjo, padajočo vrednost našega denarja, neorijentiranost državne uprave, ki .ne ve v tej nestalnosti in nesigurnosti •.na kam ne kako. Sto in sto problemov čaka nujno rešitve, čaka je predvsem naše gospodarstvo in naša trgovina, ravno v teh dneh bi moralo biti rešeno nadvse pereče bančno vprašanje, ki naj bi zadržalo padec naše valute. Nič in zopet nič! Nadštevilno državno uradništvo se bliža z veliko brzino svoji popolni proletarizaciji, da ie tisoče in tisoče obubožanih, ponižanih razžaljenih pomnoži vrste nezadovoljnih. D'ržava sama ustvarja duševni proletarijat, najnevarnejši med nevarnimi. Nesrečno vladanje je vse te ne-brojne težkoče še povečalo, ker je porodilo notranje-politična plemenska nasprotja, ki jih cb prevratu nismo poznali. V duševnosti našega naroda temelji ta država, zato je še do danes niso mogli omajati, če tudi so tako silno grešili nad njo. Ves jugoslovanski narod je pokazal, da hoče to državo, ki jo je ustvaril sam iz svoje notranje sile, da ni pihče drugi opravičen govoriti v imenu te države kakor narod sam. Vemo, da je tudi v Beogradu nekaj političnih sanjačev, ki bi radi pognali ta nedelavni parlament domov ter postavili na njegovo mesto absolutizem s pisano perjanico. To bi bil mrtvaški 'zvonec naši državi. Ljudstvo, narod je država in narod naj izvede svoj plebiscit, naj pove iSvojo voljo, svoje mnenje, naj izreče svojo odločilno besedo o tistih, ki pravijo, da so država. Mož, ki bo poklicni naše državljane k volilni skrinjici, bo najboljši in najsposobnejši zdravnik naše države. Pri volitvah se bodo zbrale vse speče sile našega naroda, zbudili se bodo naši najboljši rrožje, ki jim država ni le dobrobit (skupine ljudi, da z mogočnim glasom povedo: Tako ne gre naprej! Veliko se je že pisalo o bedi in siromaštvu nižjih državnih uslužbencev, in sploh državnih nastavljencev mižjer vrste, naj si bo uradnik ene ali druge kategorije. Kakor je pa današnje stanje državnega cestarja, to presega že vse meje. Naj zve o tem tudi širša javnost, kako beraško je plačan človek, kateri daruje vse svoje noči v korist državi An splošnosti pri vsakem vremenu in v vsakem letnem času. Življenje državnega cestarja tudi pred vojno ni bilo rožnato, ko jn prejemal začetne plače 55 do 65 kron mesečno, a izhajalo se je s tem, da se je pošteno živelo in da je še ostalo za obleko in obuvalo.,,Seveda na prihranke ni bilo mogtiče misliti. Zato smo vsi državni cestarji pri preobratu 1. 1918 z veseljem pozdravili našo ujedinjcno jugoslovansko državo v sladki nadi, da se nam izpolnijo naše iskrene želje in prošnje, da se nas uvrsti v pragmatično stanje državnih slug, da bi bili tako deležni postavne pokojnine, ne samo miloščine, kakor sedaj. A bridko smo se varali. Nehote nam uhajajo misli nazaj na preteklost, ko smo bili povsod upoštevani, pri vladi in občinstvu. Med vojsko, ko je naraščala draginja, se je tudi nas upoštevalo, seveda v gotovi meri. Skrbelo se je za nas za obuvalo, kapo( službeni znak; za slučaj bolezni v družini je bila naredba za bolniško podporo. In kaj imamo danes? Danes po preteku treh let smo berači, kakor se je imenovalo dva državna cestarja v Sloveniji, ko sta opozorila pasanta na predpise cestnega policijskega reda, lekoč: »Kaj si pa ti? Ti si vendar berač!« Resnica, ni se zlagal, to smo tudi v resnici, dasiravno bi se tako ne smel izraziti. Berači smo pri vladi, ki ne sliši ali noče slišati naših upravičenih prošenj. Tri leta so potekla in mi še ne vemo, kakšen službeni znak naj nosimo. Tri leta so potekla, v tem času smo dobili enkrat zvišanje dra-ginjsljih doklad, In sicer takrat, ko je bila še pšenična-n.oka po 9 kron kg, danes je pa 19.50 kron. Obleke in obuvala nam ni mogoče nabaviti, od vlade tudi ne dobimo ničesar. Ako potrka bolezen.na duri, plačaj zdravnika, ravnotako, kakor kakšni /vojni dobičkar. Novoletne nagrade so izostale, nabavni prispevki so izostali, to pa kar danes prejemamo je komaj za hrano za 1 osebo, to je mesečna plača 55 kron in dnevnica 28 kron, ter za vsakeg‘a družinskega člana po 8 kron dnevno, kar ni niti za kruh. Zatorej ni čudno, če smo zadolženi takorekoč do ušes in gle/damo' s strahom v bodočnost. Ne bom razlagal natanko, zgo-rajšnje številke pokažejo lahko vsakemu pametnemu čitatelju naš primanjkljaj in našo bedo Ni naš namen, zabavljati čez vlado in upravo, smo prisiljeni, da tako izrazimo svoje mnenje in težnje. Pa bi kdo rekel: »Zakaj pa ne prosite?« Mi smo že prosili velikokrat in na vse načine, službenim in organizacijskim potom, a vse zastonj, povsod gluha ušesa. Gospodje pri vladi mislijo mogoče: vsaj je zaprisežen, bode že tiho trpel. Povemo pa odkrito, da nismo zato prisegli, da ti stradali ter raztrgani in bosi hodili mi in naša družina, temveč mi hočemo tudi življenju primerno poštenemu človeku. Zahteve naše niso pretirane, samo dobre volje je treba, da se vi;me našo stvar v n>-ke. Gospodje pri vladi in drugi, ki s . vozite v ,,razk) r.ih avtomobilih in 'imate priliko videti našo bedo, pa pomislite, da smo mi tisti organ, ki faktično skrbi in dela za red in promet državne ceste. Od osrednje zveze javnih nameščencev bi bilo pa tudi želeti, da bi se za nas kot člane bolj zanimala, k".r ne želimo drugega, kot v pragmatično stanje državnih slug, oziroma polne dnevnice kot drugi nižji državni uslužbenci. Upamo, da pokrajinska vlada za Slovenijo ne bode imela vedno gluha ušesa za naš dobrobit in se ne bode ozirala na razmere v Srbiji in Hrvat-ski, temveč bode storila tukaj odločilen korak, da si ne bode ljudstvo šepetalo na ušesa: »Kakor izgledajo da- nes državni cestarji, takšne so pa tudi pomoč z naknadnim nabavnim pri ceste. Zima je tu, v skrajni sili smo, zato prosimo, da nam vlada priskoči na spcvkcip. Državni cestar »berač«. g T 2? .1 r« '■n. 'Mesit silil Pii. Vse stanovanjske naredbe ne pomagajo nič. Stanovanjska beda je vedno večja. Prizadete niso samo privatne stranke, ampak tudi gospodarstvo v splošnem. Razna gospodarska podjetja se ne morejo ustanoviti, oziroma razviti, ker nedostaja obratnih prostorov. Graditi se pa iz enostavnega razloga ne morejo, ker so gradbeni stroški taki visoki, da jih raz^u špekulativnih poJ.tiij nihče ne zmore, Stanovanjske naredbe so do dan^s samo v toliko koristile, da so do gotove meje uredile oddajo razpol >ilj' vili stanovanj, oziroma preprečile na-vijanje stanovanjskih cen. V zadnjem času je pa brezglavi naredbodajalee povzročil zmede, ki že v naprej diskreditirajo vsako stanovanjsko akciji . V mislih imam trgovske lokale, za katere se v mnogih slučajih zahtevajo s pomočjo novih naredb naravnost neverjetne cene. Spekulacija se pa ne vrši samj s stanovanjskimi in obratnimi prostori, nmpak tudi s stavbenimi parcelami. V 'zadnjih mesecih je cena stavbenih parcel izdatno poskočila. Prekupč«*\a-mje stavbenih parcel se vrši v velik-m, otsegu. Tu bi morala poseči vmes za-konodaja. V sredini trgovskih središč imamo na razpolago veliko nezazidanih stavbenih parcel. Nihče se ne zmeni, da bi jih prodal ^a stavbe, ampnk posestniki zemljišč čakajo še višjih cen. Zahteva vseh interesentov za zgradbo novih hiš je, da se nezazidane parcele ne kopičijo več v posesti posameznih špekulantov, ampak da se dajo na razpolago onim, ki hočejo otaviti nova poslopja. Kako odpomoči temu? Potrebno bo obdavčiti vse posestnike nezari-la-,nih stavbenih parcel tako visoko, da se jim ne bo več izplačalo zadrževati prodajo iz špekulativnih vzrokov. Obdavčenje nezazidanih parcel bi gotov> ugodno vplivalo na možnost zida'ia novih stavb. Stavbene parcele bi so dobilo za primerno kupnino tudi v trgovskih in stan.jvi.njskih središčih. -j- Cena soli v Bolgariji. V Bolgarski se plača za 1 kg soli franko vagon Burgas z davkom in vrečo 2.40 leva. -f- Nemška valuta in bolgarska trgovina. Padec nemške marke je zelo oškodoval one bolgarske trgovce, ki so prodajali svoje blago za marke. -j- Produkcija alkohola v Češkoslovaški. Radi pomanjkanja krompirja •in sladkorne pese, bo znašala letošnja produkcija alkohola komaj 60 do 70 odstotkov lanskega pridelka. -f- Združitev slovaških žganjarnic in tvornic za likerje. Te dni se je izvršilo združenje vseh slovaških žganjarnic in tvornic za likerje v Bratislavi. V to družbo so stopile največje domače tvornice. Svoje zastopstvo bodo imele v Bratislavi in Pragi. 4- Nemška marka mahoma poskočila. Zadnje dni je nastala nagla izpre-memba v razvoju kurza nemške marke. Ni še znano, kaj je bilo pri tem odločilno ali možnost moratorija ali povečani nemški izvoz pri nizki marki, da je na mednarodnih trgih v Novem Yorku in Curihu tako silno poskočila nemška marka. Na curiškem trgu je poskočila marka za 65 centimov. Refleks tega dviganja se je pokazal na vseh borzah, kjer je marka zaznamovana. V Prag*i se je plačalo za 100 nemških mark 52 čsl. K. Na berlinski borzi so zaradi tega rapidno padli kurzi vseh tujih ndvčanic. To hitro izpremembo nemške marke so povzročila — tako se vsaj sodi — poročila o prijaznem stališču antante napram reparacijskim- nemškim plačilom V zvezi z obiskom Stinnesovim in Rothenauovim v Londonu. Bližnja bodočnost pokaže, v koliko so opravičene nade v nadaljno dviganje nemške marke. — Občinska sodišča za pobijanje dra-' glnje je socijalnl odbor zakonodajnega odbora ukinil, ozir. prenesel njihove pošlo na redna sodišča, ki bodo sodila vse prestopke v tem oziru do končno odločitve v parlamentu. — Štedenje v državni upravi. Finančni odbor zahteva,-da moralo posamezna ministrstva skrčiti primanjkljaj v državnem proračunu za 86 milijonov dinarjev. Po dosedanjem skrčenju hi znašali prihranki 56 milijonov dinarjev. Predlagalo se je, naj se odpuste v posameznih ministrstvih neukazne in nestrokovnjaške uradnike. Da se doseže omenjeni prihranek, se je finančni odbor razdelil v pet odsekov, ki naj že v treh dneh IzvrSe svojo nalogo. — Olajšave na državnih železnicah. Ministrstvo saobračaja je izdalo naredbo glede olajšav za vožnje po državnih železnicah. Do polovične vozne cene trikrat na leto imajo: 1. aktivni častniki v civilni obleki In njihove rodbine; 2. vojaški uradniki, civilni in državni uradniki, učitelji, igralci drž. gledališč, poduradnikl, prakti-kantje in drž. sluge, otroci umrlih uradnikov in upokojencev in sicer višji uradniki in njih rodbine v vseh treh razredih, nižji uradniki v 2. in-. 3., praktikantje in sluge v 3. razredu; 3. podčastniki, vojaki, žandarji in financarji, kadar potujejo v civilu in njihove rodbine, ako je mož vsaj tri leta v državni službi; 4. Igralci in Igralke stalnih in potujočih gledališč, kadar prirejajo turneje. Do erie četrtine vozne cene Imajo pra- vico dijaki in učenci vseh državnih in ljudskih šol in gojenci vojnih akademij, kadar potujejo v začetku šolskega leta v šolo In koncem šolskega leta domov. Nadalje vedno, kadar prirejajo pod vodstvom svojega, učiteljstva Izlete v skupinah najmanj po 10 oseb. Siromašni dijaki imajo tako ugodnost tudi o božičnih in velikonočnih praznikih na temelju potrdila šolskega vodstva. Dijaki morajo imeti posebne legitimacije s fotografijo, legitimacije za ostale osebe izda železniška direkcija. — Invalidi imajo pojeg brezplačne vožnje za določene prilike še trikrat na leto pravico do polovične karte za privatna potovanja na podlagi posebne legitimacije, ki jih izda predsedništvo njihovega Udruženja. Ta pravica velja le za osebne in mešane vlake. — Uredništva dnevnikov imajo pravo na brezplačno letno vozno karto I. razreda. — I. kongres jugoslovensklh oblikujočih umetnikov v Zagrebu. Podpisani odbor je prejel brzojavno obvestilo, da je I. kongres jugoslovenskih oblikujočih umetnikov preložen ter se bo vršil meseca januarja 1922. Podrobnosti se objavijo pravočasno. Odbor »Strokovnega udruženja jugoslovanskih oblikujočih umetnikov v področju Slovenije v Ljubljani. — Osem In deseturni delavnik. Vladne stranke so izdelale novi načrt za ureditev delavnega časa. Sklenjeno je bilo, da v rudarskih in industrijskih podjetjih ostane osemurni delavnik, ki se sme ppdaljšati za 1 uro, ako se zato Izjavi štiri petine delav- stva s tajnim glasovanjem. Podaljšano delo pa mora biti plačano kot nadurno dfcio. Za industrijska podjetja se smatrajo tista, ki zaposlujejo najir.aj 20 delavcev. Vsa ostala podjetia pa se razdele v tri skupine, v katerih ho veljal 8, 9 in lOurni delavnik po predpisih ministrstva za socijalno politiko sporazumno z ministrom trgovine in industrije in po zaslišanju trgovskih in delavskih zbornic. Zakonodajni odbor je po daljši razpravi vrnil načrt sekciji v končno ureditev. — Še več Izvoza! Ekonomsko - finan-cijski odbor je dovolil, da se sme Iz naše države razun že dovoljene množine še Izvoziti 4000 konj in 40.000 ovac. Seve za »zdravo« tujo valuto. — Za Jugoslovansko Matico se je nabralo v kot nadomestilo za izostali plesni venček dne 3. decembra pri Kramarju v Logatcu 110 din. in 50 lir prispevka od gospoda Brankota. Iskrena hvala! Posnemajte! — Uradna kratica za denar. Finančni minister je odredil, da je treba za dinarje »Din.« in za pare »p« smatrati kot obvezni uradni kratici v našem prometu. — Podružnica splošne org. voj. Invalidov v Zagorju ob Savi bo imela v nedeljo 11. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih g. Kovača na Toplicah svoj redni -občni zbor, na katerega vabi vse člane, tudi tiste, ki še niso organizirani v našem društvu, sploh vse, ki se zanimajo za organizacijo vojnih Invalidov. Razpravljale se bodo važne stvari. Udeležite se polnoštevilno! — II. redni občni zbor akad. društva »Triglav« se vrši v soboto dne 10. t. m. v Zagrebu v društvenih prostorih (F)uga ulica 33/11. kat) s slcdičim dnevnim redom: 1. Čitanle zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. slučajnosti. Na občni zbor so vabljeni g. starešine, kakor po njih uvedeni gostje. — Prostovoljno gasilno društvo v Kr* škem priredi dne 6. januarja 1922 predpustno veselico, kar naj sosednja društva blagohotno upoštevalo. Obenem se pa društvo prisrčno zahvaljuje g. Antonu Krlegerj|u za nabrani prispevek v znesku 1000 kron pri veseli družbi v kavarni »Triglav« v Krškem. — Dovršil je koncem novembra t. L na rudarski visoki šoli v Pribramu, Češkoslovaško. z najboljšim uspehom svoje študije gospod inženir Tonče Homan lz Škofje Loke. _ _ , , — Iščejo se potomci po Simunu UrlvI-čiču, Edvardu Mataseku In Mariji Zlmma, katera trojica je živela za časa svetovne vojne v Egiptu. Potomci naj blagovolijo svoje naslove naznaniti trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani. — Ponarejeni lirski bankovci. Zadnje čase krožijo po Krasu ponarejeni lOOOlirsk! bankovci, katere so zanesli Italijanski trgovci z vinom. — Smrtna kosa. V Gorenjem Logatcu je dne 3. decembra umrl davčni oflcljal K* Rudolf Pechaček. — Najdeno truplo. V mlinu Matije Kozamernika na Dobrovi so našli mrtvega mlinarskega pomočnika Alojzija Simončiča Iz Bele Cerkve. Vzrok smrti je neznan. — Skrito vojaško orožje. V včerajšnji številki smo priobčili pod zgorajšnjim naslovom dopis, ki nam je bil poslan z Blejske Dobrave. Naknadno se nam z verodostojne strani poroča, da je cela stvar Izmišljena in da mojster A. Kremžar sploh ni bil ovaden sodišču. — Tatvina. Tereziji Kink lz Loke pri Zidanem mostu je bilo dne 29. novembra, med tejn ko se le ona niudila v cerkvi, ukradeno iz stanovanja: 1 črn predpasnik, 2 krili, 2 jopici, par skoraj novih nizkih Čevljev in 240 kron denarja, v skupni vrednosti 2500 kron. — Zaplenjeni voli. Orožništvo na Snežniku je dne 25. novembra neznanim tihotapcem zaplenilo 6 volov. Ti voli so blU potem 27. novembra v Cerknici na licitaciji prodani za 62 tisoč kron. — Dovoli ledu. Z Gorenjskega In Koroškega poročajo, da se je po stoječih vodah zadnje dni napravila precej debela ledena skorja, torej bo letos dovolj ledu. — Nesreče. Martin Podobnik, pekovski pomočnik na Jesenicah sl je pri padcu zvil levo nogo. — Zavrl Marija, mestna uboga, doma iz Starega trga, je padla po stopnicah in se poškodovala po glavi. — V Celju se je pri sankanju ponesrečila hčerka inž. Hutnla. Priletela je v železni drog in zado-bila težke Hotranje poškodbe. — Pri sekanju drv si je Mavsar Matija iz Seča presekal levo roko tako močno, da je moral v bolnico. — Roko sl je zlomil Slavko Sle-binger, dijak realne gimnazije, ko Je hotel skočiti čez kozla. — Lesnemu delavcu Matiji Oreharju v Kokri, je padel hlod na desno nogo in mu Jo težko poškodoval. m\m miiga pili : \ ro je vršil pretekli četrtek v Unionu, v umetniškem oziru izpadel posebno t in učinkovito. Temu je krivo pe-o i:ani?ano število skladb in zborov, ]:i <;o na tem večeru nastopili. Pevska », ;v.'tt;o:U očituje v Ljubljani skoro brez fcjfcme izraziti razvojni štadij. Tudi ni . ') za posebno, dogovorjeno pevsko i marveč za enostavne nastope • 1.5'-,J:1 jnitskih pevskih društev, ki so odpela povečini že izvajane skladbe. — Umetniške kvalitete, ki jih ie koncert Httdil, so bile radi tega stare in za ljubitelje pevske umetnosti dobro znane. Kritika ne more na tl strani ugotoviti novega, razven pri skladbi E. Adamiča, Čuj nas zemlja, o kateri poročamo v drugi zvezi. Koncert je bil zanimiv le Y sledečem dvojnem oziru. Pokazal je prvo pevske moči, s katerimi razpolaga Ljubljana in pa umetniško višino'naših pevovodij. Oglejmo sl pevski materijal V celoti. TU prihajajo v poštev le Glasbena Matica, Ljubljanski Zvon, Pev-$ko društvo Ljubljana in deloma Slavec. Najobsežnejši zbor ima Glasbena Matica, ki pa je ravno s tem nastopom pokazala, da bi se ga moralo temeljito selekcijonirati, ako se hoče iz njega osnuti elitni pevski zbor, kakoršen je bil še nedavno, ko Je resno mogel militi na dovrSenotf Usinakeza z Za grebu. Matica pa je pretrpela krizo voditeljev in vsled tega krizo pevskih moči, ki so se bile razkropile. Osobito tenorska skupina je šibka in tudi sicer je tehnična stran novih pevcev ubožna. Razen tega se obširni in tehnično nepopolni pevski zbor da težavno voditi na tako subtilno interpretacijske potežko-če, kakoršne se nahajajo v naših modernih skladbah. Mislimo, da je navedeni nedostatek velikega pomena za nadaljni razvoj Glasbene Matice, predvsem pa za predstoječe jubilejne nastope v pomladi, od katerega zavisl njen jugoslovanski sloves. Močna umetniška osebnost, ki je pripravila klub tem nedostatkom recimo Krstičevo Opelo tako samoniklo izklesano in enotno zveneče, bo v pomladi vse drugače uspela, ako se pevski zbor zaokroži v smislu našega nazora. G. Michl je letos pokazal v Foersterjevem Umrlem možu, da razume patetične skladbe in da jih zna magistralno oblikovati. Toda Lajovčevi Kroparjl in Ples Kralja Matjaža ste bili nekam okorni, zmanjkalo jim je ritmične strnjenosti in naravne koncepcije, kakoršno je lani g. Štritof vlil v te formalne izredne skladbe. Glede števila rutiniranih pevcev, posebno tenoristov prvači Ljubljanski Zvon, saj tvpri zbor ljubljanske opere njegovo glavno oporo. Radi tega so glasovna enotnost, intonacljska čistina In pa dinamično soglasje njegove oso-bite vrline. V ospredju tega zbora se pahaia k. Prelovec, ki ie ta večer po- kazal v navedeni Adamičevi skladbi vse svoje zmožnosti Skladba sama sili v mogočne dimenzije tako po obliki, kakor tudi po notranji vsebini. Slovenska zborskjt kompozicija nima v hirmji nekaj sličnega, ki bi s tako plemenitim in jasnim izrazom izpovedovalo etično vsebino svobode in neodrešenja. Peti bi jo moralo sto pevcey. G. Prelovec gre na notranje življenje določene skladbe in jo oblikuje v smislu prastarih ritmičnih in pevskih instinktov, ki jih v neki amorfni obliki očitujejo naše narodne pesmi. To je črta najmodernejše zborske kompozicije pri Jugoslovanih. Izgleda, da je g. Prelovec zaljubljen interpret te smeri, ki Ima med nami vrstnike samo v g. Hubadu in Štritofu. Cuj nas zemlja je bila pravcata zborska prikazen, ki je žal prehitro minula. Ambicijozen je vodja Pevskega društva Ljubljana, za katerim ne zaostaja, kot izgleda celokupen njegov zbor. Tehnično napreduje in bodočnost bo pokazala, ali bo uspelo g. Bajuku sebe in njegov zbor spraviti do prav resnega tekmovanja z dvemi našimi najboljšimi pevskimi društvi. Slavec, ki je nekoč tako slovel, je vidno padel. Toda v osebi g. Kogoja sl je pridobil dirigenta z najboljšo voljo. Da bi bila tudi realno nastopajoča In v svojih ukrepih odvažno tehtajoča! Pevški materijal, ki ga ima na razpolago, je prav šibek. V par tednih ga je Izklesal, kakor se je pač v tem kratkem roku dalo. Ne bojimo se trditi, da je pojav g. Ko- goja kot dirigenta bil izviren. Naj se predbaciva kakor že, g. Kogoj se nam vidi, da je najboljša umetniška glava v Ljubljani, kar se reprodukcijske glasbe tiče. Iri Sicer ne toliko v izpeljavi, kakor pa v sposobnostih in v svojih umetniških intencijah. On zaničuje mehani-stično ptavilnost in se rajši poglablja v notranje lepote tudi najpriprostejše skladbe. Pričujoči skladatelji so obsojali njegov način podajanja. V nekem oziru pa vendarle niso edino merodajna mesta. Skladba ni nikdar natančen izraz tega, kar je skladatelj sam hotel, nego predstavlja neko objektivi-rano enoto z večjim ali manjšim številom predpisanih znakov, katere mora Interpret sicer uvaževati, v kolikor se tičejo splošne melodične, ritmične in dinamične vsebine. Toda vsaka skladba vsebuje veliko število interpretacljskih načinov. To število je tim večje, čim globokejša je reprodukcijska tvornost diirgenta. Nasprotno pa je interpretacija omeji na metronomske točnosti, na tehnične popolnosti in na umerjeno soglasje posameznih pevskih skupin. Napaka g, Kogoja je ta, da v sebi ne neguje teh Sposobnosti, ki pomenijo temelj, na katerem se šele smejo razgibati ekspresionične oblike. Reprodukcijo ne smemo postaviti na glavo. Zato niso učinkovale njegove basovske črte, njegov način orkestralne podanosti, njegova otroška poglobitev v poezijo posameznih fraz itd., ki je v celoti dokazovalo, da je izvirni snovatelj novih in- terpretacijskih oblik. G. Kogoj je revolucionarna osebnost, ki priznava samo svoje neukrotene umetniške domisleke, ki nima nobene discipline,' nobene razumnosti pri izberi potov in sredstev svojega nastopa. V tem Je tragika njegovega dosedanjega neuvaževanega delovanja. On ni žrtva svojih umetniških nazorov, ki so vsekakor plodni in v bodočnosti usmerjeni, nego svoje neukročene narave, ki žameta vse dosedanje veljave, mesto da bi jih obvladal in na njenih tleh ustvarjal samostojno. Danes je treba upoštevati veljavne tehnične predpogoje določenih skladb, se mora obvladati dirigentske načine itd. Mislimo, da bi bilo Kogojeve umetniške sile nenadomestljivo škoda, ako bi morala propasti radi banalnega stavK . mi je postransko, kar reče okolica, bi g. Kogoj obvladal tehniko zbora na način kakor,g. Michl ali g. Prelovec, tedaj bi njegove ekspresionistične v zi mogle predstavljati neka revolucijo-narnega v jugoslovanski glasbi. Na vidi, da Schonbergi, Schrekerji tega ne zamotajo, pač ca šele na « podlagi izpostavljajo svoje'revolucij narne estetične nazore-. Sklepen v koncerta Je, da ostane višina z umetnosti tudi letos tam, Kj *r J ,. e lani. Spomini na 'praške in da zbore so še živi dovolj, da mislin1 » jih letos ne hrtirm rlnsegll. ~ "Naročajte Jugoslavijo" > *= Za našega pesnika Stritarja. Gosp. Pokrajinski namestnik je iz sredstev pokrajinske uprave poklonil pesniku' Josipu Stritarju v Aspangu pri Duuaju znesek iU.000 IU20sl0vanskin kron. = Bralstvu. Seja centralnega odbora S« vrši v sredo 7. t. ni. ob pol 8. uil zvečer V društvenem lokalu. Razpravljalo se bo o Važnih zadevali, zato je udeležba vseli odbornikov nujna 1 Predsednik. *= Splošnega slo ven. ženskega društva leja danes v siedo ob 4. pop. v društvenih Prostorih. ”= Dramska sekcila »Preporoda« v Ljubljani gostuje v četrtek, dne 8. t. m. v »Sokolskem do,mu« na Viču z priljubljeno veseloigro y štirih dejanjih »... ulica št. IS...«, katero je omenjena sekcija že na svoji počitniški turneji po Sloveniji in Hr-vatski uprizorila z lepim uspehom v mestnem gledališču v Ptuju in v Varaždinu. Di-laštvo in dijašlvu naklonjeno občinstvo se vljudno vabi k predstavi. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Odbor d. s. P. = »Zensko telovadno društvo v Ljubljani« je pripravilo v nedeljo popoldne otro-Ikim tečajem telovadnega In plesnega odseka na Mladiki Intimno Miklavževo prireditev, ki Je prav lepo uspela. S prisrčno, priprosto iti dnevu primerno, dobro naštudirano enodejanko prof. dr. Lahovo se je ob Igranju lepih glasbenih točk pripravilo nestrpne otročičke na prihod Miklavža, ki je nastopil s sijajnim spremstvom v krogu nebeških krilatcev. Obdaril je navzočo deco. Okrcal ali pohvalil vsakega posameznega Po njega zaslugi. Po obdaritvi otrok se je poslovil s krasnim govorom cd svojih malčkov, katerih obrazki so žareli od veselja In zadovoljstva. Tudi njih stariši so se ra-dovali ž njimi. Med vsemi navzočimi je vladala splošna zadovoljnost, = Kolo jugoslovenskih sester. Kakor »e le že javilo, je rok za Izžrebanje srečk Kola jugosl. sester podaljšan, In sicer za tako dolgo časa. da bodo razprodane vse Srečke. Na našem občinstvu Je tedaj, da odkupuje čim več srečk, ki se dobivajo v restavracijah, kavarnah in trafikah. Izkupiček Vporabi »Kolo« v svoie človekoljubne, plemenite svrhe, ki so se povdarjale v listih že Večkrat. =* Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo poleg kavarne »Evropa« nudi Svojim članom: fino banaško moko ostro In mehko po 19.60 K, za kuho štev. 2 18.60 kron, za kruh po 16 K, pš. zdrob po 22 K, koruzni zdrob po 15.50 K, koruzno moko po 13.60 K, sladkor po 48, 52 in 5b K, rozine prve vrste po 112 K, cvebe po 68 K, čisto svinjsko mast po 82 K, olje namizno prve vrste 88 K ter raznovrstno drugo blago. — Novi člani se sprejemajo med uradnimi urami v pisarni. Delež znaša 50 K, Jamči se * dvakratnim deležem. Clan more biti vsaka samostoina oseba. «■= Muzika dravske divizije priredi pod vodstvom kapelnika dr. Čerina dne 12. Januarja 1922 drugi simfonični koncert s sporedom: Dvorak, Polednice; Mozart, Simfonija c-dur; Glazunov, Serenada; Adamič, Suita za veliki orkester (prvo izvajanje). = Izpite za meščanske šole pred ljubljansko Izpraševalno komisijo so napravili: Dragan Ant. (2. skupina), Smerdelj Ant. (1. Skup.), \Vaschte-Burger Klotllda (3. skup. z odliko), Deržaj Mar. (2. skup,), Tavčar Mar. (2. skup.) In šolske sestre Rakovec Jožefa (3. skup.), Sušnik Mar. (1. skup.), Trtnik Alma (3. skup.), Zupančič Urš, (2. •kup.). = Prošnja m upravo Nar. gledališča. Prejeli smo: Ker se vrši v sredo zvečer koncert našega slavnega basista Betetta obenem pa predstava v Nar. gledališču, bo marsikomu zlasti pa abonentom onemogo-Cen poset koncerta, ki nam bp gotovo nudil velik užitek. Po našem mnenju bi morala uprava gledališča Imeti toliko obzira, ne samo do umetnika Betetta, marveč tudi do Občinstva, da bi ta dan odpovedala predstavo, in namesto, kakor navadno, v pondeljek, Imela zaprto gledališče v sredo. Mogoče se pa da to še popravit}. = Vprašanje elektrarne za Ljubljano na Savi. Osnovana je v Ljubljani petčlanska komisija strokovnjakov, ki bo proučevala možnosti za zgraditev elektrarne za Ljubljano na Savi. = Matjažev večer. V pondeljek je priredil Sokol I. v Mestnem domu popoldne obdaritev otrok In naraščaja, zvečer pa obdaritev odraslih. Tako popoldne, kakor zve-čei Je nastopil kralj Matjaž s svojim spremstvom in sicer z največjo dostojnostjo In v najlepšem redu. Zvečer se Je razvila živahna zabava, pri kateri je sodeloval orkester Sokola I. pod vodstvom kapelnika br. Pahorja. — Zanimivo je, da Matjažev, večer Sokola I. vsako leto znova bode v oči naše klerikalce, ki se zaletavajo v to prireditev, kakor da bi se bali, da bi bil Matjažev nastop prehuda konkurenca častitljivim Miklavžem, ki se leto za letom v velikem številu pojavljajo po Ljubljani. — Kakor že re-Ceno, Matjažev nastop je bil tako lansko kakor letošnje leto nad vse dostojen, vzdr-žal se Je vzoren red, kar se o raznih Miklavževih nastopih ne more trditi, čeprav sl naroča »Slovenec« v osmešenje Matjaževega večera brzojavke Iz Funchala na Madeiri ln Iz še oddaljenejših krajev. O »prevro-Pl krvi« raznih »parkljev« iz Miklavževega spremstva niti govoriti nočemo, ker bi s Um občutno žalili čut dostojnosti. Iz vse Konje proti Matjaževim večerom se jasno Vidi le zavist klerikalcev proti lepo se razvijajočemu Sokolu I. ln proti vsemu, kar je • Sokolstvom v zvezi. Maribor. Učiteljsko društvo ima v sredo, dne 7. I m. ob 2. pop tldne svoje zborovanje v rl-•alnlcl deške meščanske šole. Gimnazijsko podporno društvo v Mariboru Ima dne 9. t. m. ob 3. popoldne svoj redni občni zbor v gimnazijski posvetovalnici. Na dnevnem redu se nahaja med drugim tudi izprememba pravil. Podružnica Slovenskega lovskega društva se je dne 18. novembra ustanovila v Mariboru. Za predsednika je bil izvoljen g. Dragotin Klobučar. Stanovanjski urad. Mestni magistrat kot stanovanjska oblast I. lnštance obvešča stranke, da je treba vse vloge na stanovanjski urad opremiti z dvodinarskim kolkom. Na vloge, pri katerih se ta določba bi upoštevala, se urad ne bo oziral. »Neucs \Viencr JotirnaU zaplenjen. »Ntues \Viener Journal« od 4. t. m. je bil Oblastveno zaplenjen, ker Je prinesel podli-*tek, v katerem prav ogabno litijska proti jjaši državi in sramoti tudi našo vladarsko nišo. — Oblastveno zaplenjen Je tudi kole-nemškega iredentističnega društva iSlidniark« ;.n leto 1922, kor na prav nejaven način hujska jugoslovanske, držav-Mftfte liomSks narodnosti nrotl državi. Poverilna Gralska klet. Sobotna otvoritev drug-iga dela Grajske kleti v Mariboru je povabila toliko občinstva, da so bili vsi sedaj 42 metrov dolgi prostori restavracije nabito polni g,;stov. Podjetnosti g. Veljaka je treba čestitati, da se je s toliko vnemo lotil ureditve udobnih in krasno opremljenih restavracijskih prostorov, ki se lahko cteiejo med najlepše svoje vrste v Jugoslaviji. Tatinska družba. Tukaj se Je posrečilo Izslediti številno družbo tatov in vlomilcev, ki so že deli časa opravljali svoj posel v Mariboru, Celju, Ljubljani in drugod. Doslej je 12 teh tičev pod ključem. Goljufija. 21 letni lesni trgovcc Adolf Sevrek iz Maribora je bil radi goljufije aretiran. Sevrek Je Izvabil od svojega stanodajalca F. Skalcta okrog 10.000 kron denarja, dve zlati url in s krznino podložen zimski plašč v skupni vrednosti 33.001) .kron. Goljufija se mu je posrečila s tem, da se je izdajal za veleposestnika in da Je Skaletu kot dokaz svojega blagostanja pokazal tudi bančno knjižico za večjo vsoto. Sevrek pa je »delal« tudi drugod. Pri nekem tukajšnjem denarnem zavodu je na goljufiv način dosegel izplačilo zneska 52.000 kron, za katerega ni kritja. Bil je oddan državnemu pravdništvu. Hotelski tat. Dne 22. novembra 1. 1. le prijavil g. Marko E. Lazar, trgovec z manufakturo iz Sarajeva, pbllciji, da mu Je istega dne zjutraj zginil Iz njegove sobe v hotelu Meran, kjer ie prenočeval, kovček z razno vsehino v skupni vrednosti 7500 kron. Tatvine osumljen je bil 25 letni trgovski pomočnik Karel Šinkovec, vendar pa proti njemu ni bilo dovolj obremenilnih dokazov. Ker pa je kasneje došlo poročilo iz Celja, da je Šinkovec tamkaj prodal nek kovček z raznim blagom za malenkostno ceno 100 kron, Je varnostna oblast uvedla poizvedovanje za njim. Seda) pa Je dospelo od policije V Zagrebu obvestilo, da je bil Šinkovec aretiran v Zagrebu radi številnih tatvin, ki Jih le izvršil v raznih hotelih. Kr. moška kazni’nica v Mariboru nam le poslala z ozirom na notico v štev. 288 z dne 24. novembra 1021 pod napisom »O naši kaznilnici« sledeči uradni popravek: Ni res. da je tepeni ubegli kaznjenec timrl. — Radi v notici omenjanega dogodka se ie zoper prizadete paznike uvedla kazenska in disciplinarna preiskava, ki pa Še ni končana. — Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice. Miklavževo v Celju. Kakor vsako ' Je bilo tudi letos zelo živahno na ce' ulicah na Miklavžev večer. Nastopal. j Miklavži s svojim spremstvom, česar je bila posebno vesela mladina. V nedeljo so bile Miklavževe prireditve v Nar. in Sokolskem domu, v pondeljek pa v hotelu »Union«! Vse so bile dobro obiskane in zabavne. Otroška predstava v Narodnem domu. V četrtek 8. in v nedelio 11. dec. ob 4. uri pop. priredi ženska pedružnica CMD v veliki dvorani Narodnega doma mladinsko igro »Tončkove sanje na Miklavžev večer«. Sodeluie 33 oseb. Del čistega dobička Je namenjen za božičnico revnim otrokom. Špecerijsko trgovino Milan Hočevar na Glavnem trgu v Celju je prevzel in popolnoma na novo preuredil g. Ivan Dečko, trgovec na Ljubljanski cesti. Na novo preurejeno trgovino otvori z dnem 8. decembra. Aretirana vlomilca. Brata Franc ln Anton Jelen sta vlomila pri posestniku Martinu Drev v Drešinji vasi pri Petrovčah blizu Celja, ter pokradla slanine, mesa in drugih stvari za večjo vrednost. Bila sta od orožništva aretirana in oddana v celjske zapore. Pri preiskavi so našli pri Antonu Jelenu 2 vetriha In eno žago. Policija je aretirala brezposelno služkinjo Marijo Eller, ker je svojemu očimu ukradla obleko, vredno 2000 K ter svoji materi nekatere stvari, vredne okrog 1000 kron. Obleko je prodala v neki starinarni v Gosposki ulici. r~ Jakob Krajnc Iz Ga- berja Je bil aretiran, ker je dvem delavcem neke tvrdke v ZaprešiČu ukradel več obleke In drugih stvari, vrednih krog G000 kron. Nekaj ukradenega blaga so še dobili pri njem. Stražniki so našli minulo nedeljo pod kapucinskim mostom v Celju Josipa Bar-telme, knjigovodjo iz Kočevja. Bil Je zmr-zel In v popolni nezavesti. Prenesli so ga v vežp gojstilne pri mostu In ga z umetnim dihanjem spravili zopet k zavesti. Po njegovem obnašanju, ker ni Imel ne sredstev, ne dela, ne stanovanja, sodijo, da je poskusil samomor. Vendar pa zadeva še ni pojasnjena. Nezavestnega v snegu so našli stražniki dne 4. t. m. ob 2. uri ponoči pri Ra-kuschevi vili Westenovega delavca Franca Kosa. Spravili so ga v stražnico, kjer si Je opomogel in odšel zjutraj domov. Sneg še pri nas skoro vsaki dan naletava po par ur. Ga imamo že precej. Tudi mrzlo je nekatere dni i^vanredno. Zaklalo se je v celjski mestni klavnici v tednu od 21. do 27. nov.: 2 bika, 42 volov, 24 krav, 10 telic, 36 telet, 9 prašičev. Med temi Je bilo zaklanih za izvoz 27 volov In 6 telet za Izvoz. Glasbena Matica sl Je nadela nalogo, d.i v jubilejnih koncertih pokaže našemu občinstvu našo najboljšo glasbeno literaturo. Kar se tiče samospevov je naprosila,za njih izvajanje naše nalboljše soliste. Na prvem koncertu v sredo 7. decembra ob 8. uri zvečer nastopi naš najboljši solist g. Julij iBetetto. Program, ki ga izvaja na tem koncertu, je izključno slovenski In ga s pravico ln tudi s ponosom lahko imenujemo reprezentativni program slovenske solistične literature. Obsega točke naših klasikov, pa tud! točke naših modernih in 'modernMičnih skladateljev. Betetto poje tri pesmi:' Mesec v Izbi, Serenado in Pesem starca našega najzrelejšega modernega klasika — Lajovica, kojega spevi so najorlginalnejšl, polni globokega čustvovanja in najlepše poezije. Njegova dela daleč presegajo vsakega Brahmsa in marsikaterega skladatelja, ki vživa svetovni ugled. O poeziji In vsebini Lajovičevih pesmi se dajo pisati celi feljtoni. Priljubljen melodik Adamič je v sporedu zastopan po dveh pesmih, izmed teh ena: Nocoj je pa svetla noč — sl bo osvojila vsled svoje miline namah srce. poslušalca. V zadnjem času srečujemo na n^ših koncertnih sporedih zelo pogosto Ime čič. Zdi se ram, da se nahaja Pavčič v . ji najplodovitcjši dooi. Njegovi prelestni in izredno hvaležni samospevi so mu pridobili častno ime. Kot skladatelj hodi zlato srednjo pot, ki mit bo zaslgurala častno in trajno mesto v naši literaturi. Ravnokar je Izdal v Matični zalosJ 10 samospevov. izmed katerih se odlikuje po jasni originalnosti in šegavosti posebno Dedek samonog. Starejšo stran reprezentativnega, programa zastopa P. liug. Sattner, Vilhar in Gerbič s svojimi'najlepšimi kantilenami, ki so starejšega slovesa, pa priznane in povsbd priljubljene. Med njimi je najbolj znana Mornar, ki je bila nad 30 let naj priljubljenejši slovenski samospev. P. Mug. Sattner In Vilhar praznujeta v tej sezoni 70 letnico svojega nloJunosntga življenja. — Od naj-mlajšega Iz-cdno nadarjenega povsem v modernem glasbenem čustvovanju živečega komponista Lucijan Maiija Škerjanca poje Betetto 3 pesmi: Večerna Impresija, Počitek pod goro In Beli oblaki. Zdrav, naraven, ne pretiran modernizem, globok Čut spojen z resi.o l>'Stveno Invcncijo odseva Iz Škerjančevih skladb. Glasba ne išče nikdar zunanith efektov, vtopljen v globino duševnega razpoloženja izraža umetnost v Škerjančevih sklaJnah mnogo. Lepota, klasičen mir . V Turnišču se je razširila štirirazredna šola v šcstrazrcdnlco z 2 paralelkama. Madžarska Mati božla. V mnogih prekmurskih cerkvah še duhovniki pri litanijah vedno zapojejo »Krallca Vogrskoga or-saga!« Murska Sobota. — Korupcija? Naj-ubožnejša para v Prekmurju je in ostane uradnik s svojo borno plačo, bodisi oženjen ali ne. Življenjske prilike so tako neznosne, da> pri največjem varčevanju mora zabresti v dolgove. In sedaj še zima! Edina tolažba bi bila cenena drva. Agr. ref. daje namreč drva mehka m3 40 K, trda 80—120 K." Vsak uradnik dobi 3 m3. Lepo na prvi moment! Veste pa, da če so ta drva zastonj In še agr. ref. povrh plača, pridejo drva dražja kot v ostali Sloveniji in to vsled prevelike oddaljenosti od Murske Sobote in ker so na tako divniii mestih, da ni mpgoče sploh do njih priti z vozom. Tako so pred mesecem dni zahtevali vozniki za en seženj 1100 K — takrat Je bilo vreme! — Pred tem snegom za voz 700 K (t. J. slaba drva m1), sedaj ne smemo o tem niti govoriti. Da ubogi uradnik, ali zmrzuj ail pa zabredi v dolgove, iz katerih se ne boš nikdar Izkopal. Tembolj se nam zdi neumevno, da sta tu dva trgovca Ceh In Gašpar dobila od istega oskrbnlštva nakazana drva tik za gradom, četrt ure od trgovine proč. Tako trgovca: uradnik pa v 4 ure oddaljeni Ku-čji gomili ali v Selu, Salamenclh itd. Korupcija? Prekmurski učitelji ln njih premestitev iz Prekmurja. Na naslov višjega šolskega sveta v Ljubljani! Pri zadnji seji višjega šolskega sveta se je odobril predlog, da se premesti 20 učiteljev iz Prekmurja v Slovenijo in obratno. Ta sklep se mora nad vse odobravati in mislili smo vsi, da se bo tudi dosledno izvajal. Najbolj je prizadeto učiteljstvo, ki pride v Prekmurje. Pomislite si Jesenice ali Zagorje ln zakotni, umazani, blatni, madžaronski vasi Sebeborci ln Gornji Slaveči, povrh enorazrednlcl! ln gotovi smo, da bo naše disciplinirano učiteljstvo spoznalo važnost te premestitve ln se žrtvovalo za eno ali dve leti v Prekmurje, kjer deluje nad 60 učiteljev In učiteljic že nad leto in pol dni za dom in narod. Ne pripuščamo pa nobene zlorabe — 'ln to si naj zapomni višji šolski svet, še bolj pa nadzornik Jurko In okr. glavar Llpovšček. Kam pa pridemo, če bedeta slednja dva naredbe vlš. šol. sveta kratkomalo anulirala! Kdo je gospodar na šolskem polju? Ali g. Gangl ali okr. glavar Llpovšček? In da slednji pospešhje na ta način anarhijo med Prekmurcl-učiteUi, katerim Je greben že itak dovoli zrastcl po zadnjih izpitih, ko so jim pri izprašev^lnlh komisijah »kroz prste gledali«, kakor se sami hvalijo, in ti kriče danes »Prekmurje je naše«, In »ml smo samo za Prekmurje«. 20 učiteljev Je prestavljenih iz Prekmurja. Iti noče nobeden. Dobro vedo, če so složni, da se jih vse ustraši, češ »brez nas Prekmurje ne more eksistirati«. In zaslombo Imajo — pravijo. Ali boljše, tisočkrat boljše, Izgubiti vseh dvajset, ne, vse Prekmurce-učitelje, kakor pa jim popustiti samo v enem slučaju. Učitelj, prestavljen iz Prekmurja se gre pritožit najprei v Ljubljano in ko tam nič ni pomagalo, pa v Mursko Soboto, okr. glavarju. Veliko narodnih grehov ima navedeni na vesti, koliko, zna g. Llpovšček sam najbolje. Mesto, da ga pouči, kako je potrebno izvršiti sklep viš. šol. sveta, ne — hvali ga, obožuje ga in »... poročajte g. nadzornik v Ljubljano, da ostane g. N. v Prekmurju«. — lit/ ali ni to nesramnost, da učiteljica Prekmurka, premeščena nekam v Slov. gorice, ostane vsled Intervencije okr. šol. nadzornika na njenem dosedanjem mestu, ker je slučajno nevesta slovenskega advokata? Ali bo viš. šol. svet trpel te korupcije? In smemo tako pričakovati, da ostanejo omenjene premestitve samo na papirju, s čimer se bo zelo, zelo zmanjšal ugled naših oblasti, ki niso zmožrie vsled nezmožnih voditeljev v Prekmurju postaviti red na šolskem polju, uboga pa tudi naša prekmurska mladež! Protestiramo proti vsaki korupciji s te strani In obljubljamo, da bomo vsak slučaj ln njega povzročitelje tako razkrinkali, da bodo dobili od merodajnega mesta svoj »Z Bogom!« Mi hočemo In .ustvarjamo red, vi pa delate proti ureditvi redu v prekmurskem šolstvu! Žalostno in sramotno! Upajmo da bo višji šolski svet gotovo obrnil želje tu yladajočih. — P. Roparski umor. Neka deklica Iz Rubij pri Gorici je služila svoj kruli s tem, da je vozila na malem ročnem vpzičku prodajat kruh po bližnjih vaseh. Nekega dne jo je na samotni cesti napadel neki, v Mirnu stanujoči Italijan in jo na mestu ubil. Nato ji je vzel 100 lir. Truplo' Je vrgel na njen voziček, hoteč Je zapeljati v vodo. Ko pa je zapč.zil bližajoče se ljudi je pobegnil, vendar ga irnajo sedaj že pod ključem. Zvonovi se iščejo. Par dni pred razpadom Avstrije je neka vojaška komisija rekvlrirala največji zvon župne cerkve sv. Jelene v Kastvu (Istra). Druga dva zvonova so vzeli davno poprej, tako, da se ju gotovo ne bo več našlo. Toda omenjeni veliki zvon pa bi moral nekje ležati neporab-Ijiv, ker ga vsled naglega prevrata ni mogel nihče dati preliti. Ker je bil ta zvon velik In težak, ga vojaki niso tnogli iz stolpa celega vzeti, temveč so ga v stolpu razbili in kose pometali ria tla. Sedaj bi si radi župljani zopet nabavili zvonove, zato se obrača poglavarstvo občine Kastav na vse ljudi, ki bi mu mogli v tem pogledu dati kakšne, točnejše podatke, t. J. kje bi se kosi tega'zvona še mogli najti. Za vsako povoljno vest se že vnaprej zahvaljuje v imenu prebivalstva. Opčlnsko poglavarstvo u Kastvu, Istra, Jugoslavija (preko Bakra-Jelenje). Kdo kupi avstrijske kosti? Malo čuden naslov, toda vendar odgovarja resnici. Ko je Avstrija vsled Berchtoidove modrosti zabredla v svetovno a za njo brezupno vojno, hotela se je na, katerikoli način rešiti neizogibne katastrofe, zato Je dajala svojim podrejenim občinam vsakojake ukaze, da nabirajo vsakojake odpadke, cunje, stari papir, peške, koprive za obieko in končno — kosti. Tako je tudi občina Kastav v Istri dobila sličen poziv ter se mu Je morala pokoriti. Po svoji šolski mladini je zbrala 300 do 400 kg govejih (najbrže tudi, oslovskih) kosti ter je spravila v lesenih zabojih v svojem skladišču. Med tem je šla Avstrija rakom žvižgat, da ni pred svojo smitjo dala podrejenim občinam ukaz, kaj se naj zgodi s temi kostmi. Tako je torej šla Avstrija k vragu, a oglodane kosti so ostale. Naša nova občinska uprava želeč že iz hi-gijehsklh razlogov očistiti svoje prostore, ponuja s tem na javni način vsem interesentom te kosti poceni na razpolago. Ker nam je Avstrija že izpila mozeg, a Italija nam uprav na živem telesu reže meso, zakaj bi obč, Kastav ne prodala pod ceno te bedne kosti, ki so po triletni Italijanski okupaciji oštale skoraj še edino premoženje te nekdaj najbogateiše občine v Istri?! Re-fiektanti naj se torej zaupno obrnejo s ponudbami in označbo cene ter drugih pogojev na Opčinsko poglavarstvo u Kastvu, ki jim bo drage volje poslalo te zadnje fizične sledove iz ere bivše nam mačehe Avstrije. Semič. Semiški vodovod je že več kot pol leta v najbolj zanemarjenem stanju. Poletij ko je vladala najhuša suša, smo bili srečni, ko smo dobili vsaj zjutraj za deset minut malo vode na »karte«. A sedaj par tednov nimamo noben dan vode, Imamo vodovod le po imenu. Tifus in druge bolezni so se vsled pomanjkanja vode že pojavile. Da bi bili studenci suhi, je prazen Izgovor. Ko to pišem, teče voda v četrt ure od Semiča oddaljeni vasi na Selih pri Sv. Duhu. Torej, kje tiči vzrok? Pa ne da Bi tudi pri vodovodu igral glavno ulogo »bakšiš«? Merodajni faktorji, zganite se, dokler n^ najskrajnejša sila in se ne razširi bolezen po hišah. Občinski očetje vseh mogočih strank, posebno obrtne stranke, ki je pri občinskih volitvah obljubovala napraviti raj v Semiču, ne kimajte z glavo, ampak udejstvite vnš bogati program ob volitvah. Sedaj je prilika, da dokažete vašo zmožnost in daste popraviti cesto in vodovod. Dajte preiskati vodovodno črto In ako uvidite, da sedanji monter Maks ni sposoben, poiščite drugega, ampak ne Igrajte se z ljudskim zdravjem! Obč. svet ljubljanski,. Gospod župan dr. L. Perič je otvorll snočl točno ob določeni 17. tiri javno redno sejo občinskega sveta. Konstatiral Je sklepčnost in imenoval za overovatelja zapisnika obč. ,svet. gg. Dežmana in Kralja. Naznanil je, da je bil ppzvan na mesto obč. svet. stranke SKS g. Melika, ki je odložil svoje mesto radi oddaljenosti g. A. Rojlna. Tudi ta je odklonil to mesto In kot njegov namestnik Je bil pozvan kot zastopnik omenjene stranke g. Mat. Kosmač, ki je bil navzoč in Je sprejel vsa zastopstva, ki pripadajo v občinskem svetu, odnosno v posameznih odsekih zastopniku te stranke. — Soglasno Je bil odobren zapisnik zadnje seje. Kot načelnik personalno pravnega odseka Je nato poročal nač. kluba NSS obč. svet. g. I. Tavčar o prizivu nadoflcijala Mestne hranilnice ljubljanske g. Ivana Hitra proti odloku Mestne hranilnice glede članstva pri društvu zasebnih uradnikov. Ta odlok je namreč zahteval od g. Hitra, da mora odstopiti v slučaju, da vztraja pri članstvu zasebnih uradnikov, kot uradnik hranilnice. Personalnopravni odsek- je sklenil, da se ta predlog Mestne hranilnice razveljavi in da ostane g. Hiter kot uradnik na svojem mestu in obenem član društva zasebnih uradnikov. Predlog poročevalca je bil soglasno sprejet. , Poročilo finančnega odseka. Bolniški blagajni mestnih uslužbencev se dovoli zvišanje prispevka mestne občine od 100.000 kron na 150.000 kron. — Glede spremembe statutov in zastopstva občinskega sveta pri tej blagajni pa se bo razpravljalo pri prihodnji seji. Potrdil se je podpis 7 odstotnega drž. investicijskega posojila. Cestni električni železnici Je bila svo-ječasno dovoljena 10 odstotna davščina na vozne listke. Ker je ta doba potekla, se dovoli ta še za nadaljna tri leta to je do 30. junija 1924. — Pri tem se- je ugotivilo, da je cestna železnica že sama in brez vednosti magistrata zvišala vozne listke na 2 K in to popolnoma neopravičeno. Zadeva se bo preiskala in uravnala. Nadalje se je dovolilo izplačilo nabavnega prispevka štirim samcem z ozirom na to, ker vzdržujejo v skupnem gospodarstvu svols rodbinske člana. Zvišal se Je pisarniški pavSal raznim mestnim uslužbencem. Pavšal je še s tem zvišanjem z ozirom na današnje cene pisarniških potrebščin malenkosten. Po predlogu g. župana se zviša že dovoljena dotacija mestnim šolam za stvarno potrebščine za štirikratni dovoljeni znesek. Glede meščanskih šol so bili stavljeni posebni predlogi za učila. Ti predlogi se pred-lože v pretres finančnemu odseku. Pri predlogu glede naknadne odobritve prispevkov mestne občine za sprejem jugoslovanskih profesorjev in učiteljev v Ljubljani v skupnem znesku 17.000 kmn Je predlagal dr. Stanovnik, da se glasuje v dveh skupinah In sicer za jugoslovanske profo-sorie v znesku 7000 kron, čemur njegov klub pritrdi, in za znesek, ki ga je dala občina Udruženju, to je 10.000 kron, za katerega njegova stranka ne glasuje, ker smatra Udruženje za politično organizacijo. — Pri tem Je poudarjal obč. svet. g. Črna-goj. da je ta ugovor malenkosten, ker je poleg te dovoljene podpore prispevalo tudi Udruženje samo z 10.000 kronami. Obč. svet. g. Ambrožič je poudarjal, da mora že z ozirom na tujski promet in naš ugled mestna občina prispevati k takim važnim sestankom, ki približujejo naše uie-dinjeno učiteljstvo. Stranka glasuje za naknadno odobrenje celotnega zneska tudi za to, ker smatra Udruženje za strokovno in ne politično organizacijo. Predlog finanč nega odseka Je bil končno sprejet. Električna zadruga v Sp. Slškl je prosila, da se ji zviša vplačilo za cestno razsvetljavo od prvotno določenega zneska 5000 na 12.000 kron. — Predlog fin. odseki ugodi temu povišku s pridržkom, da se pomnoži število žarnic od 34 na 37. — Pri tem je bil stavljen predlog, da naj se zahteva od zadruge zVIšanje žarnic na 50. Po kratki debati sc je dovolilo plačilo 12.000 kron, vprašanje glede števila pomnoženih žarnic pa se izroči ffnačnemu odseku. Šol^a ulica v Sp. Šiški se prevzame brez vlhklli stroškov v last In oskrbo mestne občine. Glede, vprašanja dnevnic članom za novo ustanovljeno občinsko sodišče za pobijanje draginje se določijo že zapadle dnevnice odnosno še dnevnice za mesec december dokler bo to sodišče delovalo. — V kakšen prid se obrne znesek dnevnic članov, ki so določili svoje tozadevne prejemke v dobrodelni namen, se bo odločalo kasneje. Gasilno društvo v Sp. Šiški je prosilo, da se mu odpiše, veselični davek za svojo redno letno veselico. Ta davek bi znašal 488 kron. Tej prošnii se z ozirom na doslednost v izvrševanju predpisov ne ugodL Pač pa se dovoli društvu z ozirom na dejstvo, da je izgubilo društvo prejšnjo podporo deželne vlade, podpora v znesku 800 kron. Na predlog svet. g. Turka so zviša ta podpora na 1000 kron. S tem dodatkom je bil predlog odseka sprejet. Ponudba Skuškovih dedičev za nakup hiše št. 21 ob Erjavčevi cesti Je bila odklonjena. — Mestne stavbne parcele ob Aleksandrovi cesti, za katere so se javili StirJI kupci, se prodajo »Pokojninskemu zavodu za Javne nameščenca« In to pod gotovimi pogoji. — Prostori obsegajo 500 do 600 m* zidati se mora pričeti meseca aprila 1022 In mora biti stavba pod konvecijonelno globo In utesnitvijo lastninske pravice do 30. nov. 1923 pod streho. Prošnii prevoznika g. Turka za zvijanje odškodnine za mestno vožnjo In za vožnje pa mest. plinarno se je ugodilo. Obenem se opozarja mest. gospodarstvo, da se pravo, časno pobriga za novega prevoznika, ker je g. Turk izjavil, da ne more več oskrbovati po končanem pravnem odpovednem roku omenjenih mestnih voženj. * Šolski odsek. Glede določitve šolnine na liceju In na licejski ljudski šoli je bil sprejet predlog obč. svet. g. Ambrožiča, da se na ljudski šoli ne zahteva nobena šolnina, Soinina na liceju, pa naj se vpotrebl Izključno za nakup šolskih učil. V odbor za nadzorovanje In upravo Internata Mladike so bili izvoljeni štirje člani občinskega sveta In sicer od vsake stranke po en član: JDS g. Fr. Marn, SLS g. Jeglič, NSS dr. Peterlin ln JSDS I. Kocjan. Razno. Z ozirom na dopis mestnega stavbnega urada glede prepovedi vožnje s težkimi tovornimi avtomobili je bil sprejet predlog, da Je vožnja z avtomobili z železnimi obroči prepovedana (kar je bilo že do sedaj v veljavi), vožnja s težkimi tovornimi avtomobili z gumijevimi obroči pa se omeji na gotove ceste in ulice. Deželna zadruga dimnikarjev Je prosila, da se razdeli mesto I Jubljana v 10 dimnikarskih okrajev. Ker se Jc protivllo proti tej razdelitvi društivo dimnlknrjev v Ljubljani soglasno z društvom hišnih posestnikov v Ljubljani In ker ta razdelitev v 10 okrajev tudi ni ugodna za mestno upravo kot lastnico več hiš v mestu se Je predlog deželne zadruge odklonil Samostojni predlogi. Na zadnji redni seji občinskega sveta je bilo stavljenih 6 samostojnih predlogov, ki bi morali priti danes v razpravo. Ker pa je z ozirom na dejstvo, da pridejo samostojni pVedlogi sporazumno z občinskim svetom In klubi strank v javno sejo v svrho poročila, debate in končne odločitve že proučeni od merodajnih odsekov, so bili tl vsi predlogi odkazanl tozadevnim odsekom, da jih prottče in poročajo o njih na-prihodnjih sejah. Nato je bilo vloženih zopet več Interpelacij ln samostojnih predlogov, ki pridejo v poštev pri prihodnji občinski seji. Talna seja. Ana Berglez dobi z vStetjem vojnih lei njenemu umrlemu soprogu pravico do vfcgojnine in vdovnlne v Xf. čin. razredu. — V službeno In napredovalim dobo se všteje zaprošeni čas AnuškI Jerajevi in Al. Pipu, le v pokojnino se pa všteje oficijaiu R. Tavčarju zaprošeni čas. — Blagajnik In vodja tneštne zastavljalnice Rudolf Pst se imenuje stalnim blagajnikom v JX. čin! razredu, 2. plačilna stopnja skupine B z veljavnostjo od 1. Januarja 1919. — Likvidator mestne zastavljalnice g. Poljšak se pomakne v 2. plačilno stopnjo X. čin. razreda. — Pllnarnlčna monterja Plestenjak In Sluga se uvrstita v II. kategorijo nižjega tehničnega osobja in se jima vštejejo v pokojnino' vsa doslužena leta. — ZvjSa se najemščina za hotel rivoli. — Določi se plača županu. Nato so se rešile še razne prošnje za odpl* takse v občinsko zvezo ln prošnje za razno obrtne koncesije. '* Lažnjivi ruski princ. V Parizu je policija prijela pustolovca, ki se je Izdajal za ruskega kneza Meisneriča. Mladi postopač ja poset.il več trgovin z žensko obleko, izbral tam najlepše obleke z motivacijo, da jih bo ponesel svojim rojakinjam za spomin iz. Francije. Ko je obleke izbral, je zaprosil, naj se mu jo dopošlje v hotel. Ko je potem ‘sluga naročeno obleko prinesel v hotel, je »princ« obleko vzel in šel v drugo sobo, »da jo pokaže svoji in da prinese denar«. Toda sluga je čakal zaman. Pustolovec je šel skozi drugo sobo na hodnik in od tam izginil na prosto. Ta manever je zvršil nekolikokrat prav izvrstno, slednjič pa je padel v roke pravici. Ugotovilo se je, da to ni nikak princ, niti Rus, nego Poljak in sin nekega čevljarja. * Jubilej knjižnice Komenskega v Leipzigu. 15. novembra je preteklo 50 let odkar je ustanovljena knjižnica Komenskega v Leipzigu, največja na-učno-pedagoška knjižnica na svetu, ki je zbirališče znanosti učiteljev in pedagoških. pisateljev iz cele Nemčije, Knjižnico je ustanovil 15. novembra 1871, učitelj Julij Beergeren pod uti-som predavanja o Komenkem, ki ga je priredila zveza učiteljev v Leipzigu. Knjižnica, ki je zapečeta z malim številom knjig, vsebuje danes, po 50. letih 251.000 knjig. * Desna roka Bele Kuna — razbojnik. V Berolinu so zaprli radi tatvine človeka, ki se je legitimiral na ime Geza Bar. Policija pa je dognala, da je to bivši general Kunove"rdeče armade, ki je po razpadu sovjetske vlade na Ogrskem pobegnil v Berlin. Obdolžen jc, da je izvedel s svojo cjružbo po Ber- linu različne vlome in druga razbojni-štva. In tak človek je bil sovjetski general. Njegove pravo ime je Herbert Koniger. * Dolarski dež. Tako ?« »me imenovati sreča neke Marije Ste\vart-Honcvman v Cikagi. Ko ji je umrl oče, je bila že soproga nekega bogataša, po' očetu je pa podedovala še ogromno premoženje. Leto pozneje je upravitelj očetove zapuščinske irnovine našel med spisi odredbo, tvo kateri za-raore Marija Honevman dvigniti pri neki banki v Cikagi še poldrugi milijon dolarjev. Kmalu nulo je njen odvetnik našel med starimi spisi listnico, ki ji je donesel ogromno svoto od druge banke in istočasno je bilo ugotovljeno, da so najdeni vrednostni papirji v znesku 300.000 dolarjev isto-tako namenjeni srečni Mariji. Leta 1909 je mlada milijonarka prodala zapuščino. svoje matere in pri tem v nekem starem toaletnem stolu našla 600.000 dolarjev v vrednostnih papirjih. Nedavno je umrla najrulajša Marijina sestra in Marija je, kot na j bližja sorodnica zopet podedovala po njej 5 milijonov dolarjev. :— Ta srečna Marija je bila v resnici »dolarska princesa«. * Varčni godbeni skladatelj je bil siavni Brahms, ki je varčeval kakor je sam najbolje znal in vedel. Ko je neki dan mlad godbenik pomagal urediti njegov arhiv, mu je Brahms pri njegovem odhodu ponudil smotko, rekoč: »Prižgite si jo, prijatelj, je jako dobra!« — »Hvala lepa!« je odgovoril obdarovani. »Dasi sem strasten kadilec, shranim si to smotko v spomin — saj je to dar mojega slavnega mojstra!« •— »No, veste kaj,« je rekel Brahms, ko je slišal ta odgovor, »če si jo hočete ^hraniti, bo za spomin dobra tudi slabša, torej dajte to sem, pa si vzemite drugo i* onele škatlo.« 1» res je vzel drago smotko nazaj’ na vteknil svojemu mlademu prijatelj« v žep smotko slabe vrste. * Casu primerna ženitna ponudb«. Postalo je ie moderno, da se ljudje ženijo in može potom časopisnih anonc. Te anonce so večkrat tako smešne, da nas bolje zabavajo, kot marsikak dovtip slabih humorističnih listov. Nekega dne smo čitali, da išče neki dijak ženo, ki mora imeti poleg drugih dobrih lastnosti vsaj 100.000 dinarjev dote. Nemški časopisi prinašajo zopet anonce s sledečim koncem: »Imam nekaj dote in polno klet krompirja.« — Samo še klobas in masti je treba zraven, pa bo aprovizat cija popolna. * Tragična smrt najmlajše filmske zvezde. Iz New-Yorka poročajo, da je umrl tragično smrti osemletni sin režiserja Rolvesa Casona, povožen od avtomobila. Mladi Cason je bil najbolj priljubljen in mnogo obetajoč predstavitelj deških vlog v ameriških filmih ter jc igral v dveh filmih glavno vlog’o z velikim uspehom.'Njegovo tragično smrt- obžaluje ves ameriški filmski svet in vsi prijatelji njegovega izrednega talenta. Proda se: DOBRO OHRANJENA HIŠNA OPRAVA iz trdega lesa se po nizki ceni proda- Na» slov pove upravništvo Jugoslavije, NOT. REGISTRIRNA BLAGAJNA dobro ohranjena se proda. Naslov v upravi lista. 2414 HRASTOV LES CA 400 l»* »oau 1200 K 2a nia. Odjemalci naj se oglaso tekom te dni pri Ljudevit Vernik. Velika nedelja. 3401. MALO POSESTVO zelo «aa». Več v upravi lista. 2408 ZIMSKI PLAŠČ za srednje veliko damo se proda za 1000 K, Ogleda se pri Heliel, Jhnonska cesta 2. KROMPIR za krmilo se razprodaja tudi v malih količinah po 3.70 K na Vrtači St. 6. 2404. Ia CISTO SVINJSKO MAST ima zopet v redni zalogi tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, ki se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. — Pisarna in skladišče Cesta v Mestni log štev. 15. Telefon inter-urban štev. 127. 2368 USNJENA SUKNJA s pelcem za srednjo postavo, dobro ohranjena »e prod*. Naslov- v upravi Usta. Službe: MODISTKA proda svojo dobro vpeljano obrt v Celju z inventarjem in vso zalojjo takoj. Vpraša se pri g. Rozi Perc, modistka, Celje, Gosposka ulica 4- 2415 EKONOM samski z dobrimi spričevali in večletno prakso želi nastopiti odgovarjajoče mesto na veleposestvo najraje k vinogradom. Cenjene ponudbe slati pod: »Ekonom« poštno-ležeče Cerklje pri Kranju. 2420 VEC KROJAŠKIH POMOČNIKOV treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se Emonska cesta št. 8. v pisarni. , 2395. DOBRO IZVEŽBANEGA TRGOVSKEGA POMOČNIKA mešane stroke iščem za takoj. Anton Britovšek, Slovenjgradec. 2411 ZANESLIJIV SKLADIŠČNIK išče službo pri večjem lesnem podjetju-Cenjene ponudbe n*J *» poilllsjo pod naslovom »Skladiščnik«, poštno Užvče Kavni* št. 33. de 1. jan. 1922. 2412 UMETNI VRTNAR ki ie v vseh vrtnarskih delih popolnoma Izurjen in izvežban. Plača po dogovoru, prosto itanovanje, enako tudi kurjava in razsvetljava; če je reflektant samec, tudi prosta hrana v hiši. Nastop službe s 1. (ebr. 1922. Neoženjeni imajo prednost. Ponudb« so poslati zaeno s spričevali in popisom dosedanje službe na upravo lista pod vrtnar 235. 2413 ŠOFER, MEHANIKER, AUTO-MONTER sa dobrim svejdočbam vješt u svira meha-ničkim radnjam preporuča se; nastopiti može odmah. Cjenjene ponudb« na upr. lista pod br. 2410. Razno: MLAD SOLIDEN GOSPOD % rednim dnevnim ln večernim delom IšČ« primerno mesečno sobo po možnosti v mestu s hrano ali pa tudi brez hrane. Plačam dobro. Cenjene ponudbe prosim pod »Soba« na upravo lista. 2416 POZOR SMUCARJII Uljudno naznanjam, da Izdelujem smuči po naročilu. Popravila izdelujem hitro In solidno. Josip Peterca, Koseze pri Ljubljani. 3638 MESEČNO SOBO išče za takoj ali januar profesor. Ponudb* na upravo lista pod št. 2418. Zenitne ponudbe: Inteli; 100.( tova ičetkom 30 let z večkratnim premoženja, udeležen pri raznih podjetjih, vodja tovarne1 želi v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo blagega srca in prijetne zunanjosti. Posestnice trgovine ali kake druge obrti imajo prednost. Ponudbe s sliko na upravo lista pod »sreča in ljubav«. 2421 POSESTtf® obstoječe iz letos popravljene hiše, 9000 ma zemlje blizu Kočevja se proda. Ponudbe pc;l „Posestvo“ na An. zavod Drogo Bes.eljak & drug Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 8farb2ajt e Gosposka ulica 26. USNJEl vsuli vrst no iminižii dnevni teni. « Prepričajta sel 5 ANDROPOGON najboljše sredstvo proti izpadanju las in brade razpošilja BALOH in ROSINA, Maribor steklenice 80 kron, poštnina se zaračuna posebej. RAZGLAS. V pisarni uprave Dravske artilerijske delavnice v Ljubljani in na ljubljanskem polju se bo vršila dne 27., 28., 29-, 30. in 31. decembra 1921 vsakokrat od nave« denih dni ob 8. uri javna ustmena dražba za prodajo 48 automobilov in enega električnega priklopnega voza. Vsak auto se proda posamezno najpovoljnejšemu ponudbeniku. Pogoji za to dražbo se lahko ogledajo v upravi dravske artilerijske delavnice (Topniški arsenal) v Ljubljani, automobili pa, ki se bodo prodajali na Ljubljanskem polju, vsaki dan do dneva dražbe med uradnimi urami. Vsaki dražbenik položi pred dražbo kavcijo in s: a) Podaniki kraljevstva SHS 5 °/„ od označene poče* tne vrednosti za dražbo za vsaki avtomobil in b) Inozemci 10 % od označene početne vrednosti zp dražbo za vsaki automobil. Kavcije onih dražbenikov, kateri so izlicitirali vsaki posamezni automobil se držijo do rešitve dražbe, ostale pa se vrnejo takoj. Poživljajo se vsi interesentje, da prisostvujejo tej dražbi. Iz pisarne komande dravske divizijske oblasti I. 4687. v Ljubljani. Sveže baterije in karbidne svetiUke priporoča Ign. Vok, Ljubljena, Sodna ulica štev. 7. ffdtmcifa Južni Kolodvor' Maribor. Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najivžjih cenah. Franjo Stikler, reatavrater. aG&tmmaDG e »»•••« Prof. S. Santel v i Božične razglednice I 0) 0 s I v so ravnokar izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah x papirjem, knjigarnah In trafikah. Božične razglednice so umetno Izdelane v raznih barvah in tiskane na finem Chromo papirju. Serija 6 razglednic 2*50 din. Naroča se direktno pri ZVEZNI TISKARNI in KNJIGARNI v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. : i 'A Kreditni zavod za trgovino in industrijo Obrestovan je vlog, nakup in ~\odaja vsakovrstnih vred-nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku- # LJUBLJANA Prešernova ulca št.; 50, v lastnem poslopju. LJUBLJANA gp y ^ in inozem;^^.dep;s,5^ % . i/BerviT i mm I JIM Al Z* In 457 — ■ ■ ■ ■■■ ■ — J L-., — .--r-- r=T=— -—r-s —------ C/v* Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA — Telefon it 40 In 457.......................................................................................................................................................................... —..................................................................................................................................................................... -