Povrnitev doneskov za francosko vojsko leta 1809 v Savinjski dolini. Razglašeao je bilo že v ,,Gospodarji", da so se morale tako imeaovaae domestikalae obligacije štajerske pri deželui blagajaici v Gradci do koaca zadajega meseca vložiti. Ljudstvo ima pa še razen tistib izaeskov, &a katere je imelo obligacije v rokah, maogo dobiti v povraitev blaga, katero je dobila francoska armada, ko je v začetku aašega stoletja na povelje mogočaega prvega Napoleona skoz štajersko deželo marširala. Deželai odbor štajerski hoče zdaj vsled sklepov državaega ia stajerskega deželnega zbora, kolikor bo mogoče, placati vae, kar še komur gre za to, kar so njemu ali njegovim preduikom Fraacozi škode naredili, Deželai odbor imeauje tiste terjatve, za katere imajo ljudje obligacije ali pa blagajaičae liste (Casseascheiae) v rokah, pokrite iavazijske terjatve (bedeckte lavasioasforderuagea), tiste terjatve iz fraacoskib vojsk pa, za katere nimajo ljudje nobeaega dolžaega pisma v rokab, nepokrite. Daaa mi je bila priložaost, da sem poizvedoval in preiskoval, koliko bi imeli dobiti za škode iz francoskili vojsk kmetje, ki stanu- jejo v tistih krajih, ki so imeli do leta 1850 svojo okrajno »osposko v Novem Celji. Grad Novo Celje, kakor zdaj še stoji, je pozidati dal v letih 1754 do 1760, torej v dobi cesarice Marije Terezije, katera je, kakor pravijo. enkrat v tem gradu preaočila. grof Antoa Gaisruck. Poprej se je tota grajština imenovala Bruinberg, to pa zato, ker pravijo, da je nekdaj grajščinsko poslopje bilo ua Ostrožuem v Ce!jski fari tam, kjer je zdaj Fazarinčeva (Gregorčeva) hiša. Ostrožuo ima svoje ime od ostrožnic, katerim se po nemško pravi Brombeeren. in zato bi se bil grad imenoval Bromberg. kar se je potem spremenilo v Brumberg. Kmetje po Savinjski dolini se še do zdaj niso navadili imeaa Novo Celje, ampak še zmeroui temu gradu pravijo ,,Blumberg". Tako bodo tudi bolj morebiti še zastopili, ako rečem, da gre za poveraitev izgube tistim posestnikom, ki stanujejo v okrožji blumberške okrajne goaposke. Okrajna gosposka je bila to, kar je zdaj okr. glavarstvo ia v Novem Celji so iinele te-le.soseske svojo okrajao gosposko: Levec, Drešinja ves, Arja ves, Petrovče, Dobrišja ves, Vrbje, Zavec, Gornja ia Spodaja Ložnica. Gornje iu Spodnje Roje, Št. Petcr v Saviajski doliui, Zalog, G-ornje in Spoduje Grušovlje, Podloga, I)oberteša ves, Kasase, sv. Križ, Zabukovca, Griže, Megojnice, sv. Neža ia St. Pongrac. To se vjema s sedajnimi občmami: Petrovče, Zavec, St. Peter v Savinjski doliai in Griže. Lehko se misli, da so Fraacozi iraeaova nim soseskam, ki so ali čisto ob veliki cesti ali pa ne daleč proč, napravili mnogo škode. Ia veadar n. pr. ravno Petrovška obeiaa ni dobila ne domestikalnih obligacij, ne blagajničnih listov, ae drngili dolžuih pisem, in menda tudi aikoli kakih dcnarjev ne, za mnogo škode, katero so Francozi napravili. Spoštovaui kmet Jožef Pešec iz Arje veai mi je priaesel dolg izpisek iz aktov, katere so popisali v Novem Celji zavoljo francoskih škod. Iz tistfga izpiska sem videl, da so bili ua 22. ia 23. Kresnika 1826 poklicani iz vsake vesi trije možje v Novo Oeije, da bi povcdali, koliko imajo dobiti za škode po Francozih. Napisal se je o vsem dolg protokol, in ko so možjo 2. maja 1838 še enkrat bili v Novem Celji in prosili, naj bi se jira vendar cakrat povedalo, ali iinajo kaj ali koliko dobiti, in kje so denarji, — tedaj so potem izraiuniH, da imajo vsi vkup, ki so bili pod olirajno gosposko v Novem Celji dobiti 22.00>.i ii. dunajske voljave ali tako imenovaaega šajaa, to je v sedajnili denarjih 9240 fl. ia pa posebej 1500 fl. koaveacijskega denarja ali srebra, to je 1575 fl. av. veljave, vkup 10.815 fl avstr. veljave. (Konoc prihodnjič.)