Poitni urad MM Cetovec — Veriagtpostamt MM Ktagenfur!
<iha)avC9tovtu — ErschetnungsorSKtagenturt
Potamemi iivod l.M ti)., me^e^na naročnina 5 Miingov
P. b. b.
Letnik XXiX.
Ceiovec, petek, H. opri) 1974
Štev. 15 {1654)
Vesele velikonočne praznike vsem bratcem, sodelavcem in prijateljem

Dnevi v spomina
Skrh za S!ovence v zamejstvu
dotžnost vseh narodov ir! narodnosti Jugosiavije
Teden ^r/zeveg<! pottt s/m^o/ trp/jenjd pomž^nja ^er Mujenja ^ot r/rn/^o/^ preporoda /n novega Žrv/jfM/g iOfpad<t /etOi Z O^/eMiCO,
pcne/^no živo $pom;'n;%, da rwo ind: ^oroj^i ^iovcMci mora/Z /^odZtZ pot trp/jenja Zn ponižanja. V te/r aprZ/^Z/^ dne/^ /era 7942 ro z množZč-nZm Zz^e/jevanjem ^/ovenr^Z/? dražZn zače/Z aremZcevarZ že Jo/go prej prZ-prav/jene načrte za .dokončno rešZ-tev" ^orošAega vprašanja — za iz-^rir j/ovent^ega žZv/ja na Roroš^enr.
z!/Z pa tmo ^oroš^Z ^/ovencZ do-žZve/Z trrdZ svoje vstajenje v novo živ/jenje? Seveda smo ga, ^o smo se Kpr/Z smrtni o/?tod/<Z in se z orožjem v ro^i /?orZ/Z proti krivici in nasiijn.* Rot zmagova/cZ smo Zzš/Z iz zadnje vojne in č/en 7 državne pogodbe je prZdo/^Ztev, ^i smo si jo pnTorZ/Z za ceno trp/jenja, preganjanja in števii-nZ/? žrtev, A-i smo jZ/? doprZnet/Z v /*o-jn proti nems&emn /ašizmn.
Vse prema/o se zavedamo te& stvari in /e prečesto zapacamo ma/odaš-ja, &adar se zgrinjajo nad nami temni o/da^Z noviA razočaranj, noviA preizkušenj in novik krivic. Razvoj na Roroškem od pefdetet/etnZce p/e-kiscita in z/asti od jeseni 7972 naprej res ni razvete/jZv. Toda ravno spomin na dneve in Žeta, ko smo pre-magaii smrt in v krvavem koja prerojeni stopiii na pot novega življenja, nam mora krepiti zaapanje v nez/omijivo živ/jenjsko si/o našega /jamstva, nam mora v/ivati moč, t/a komo vztrajno nada/jeva/Z koj za pravico.
Pri tem nas mora krakriti zavest, c/a na Roroškem niso /e taki, ki so nas nekoč izse/jeva/i in nas kočejo c/anes preštevati, marveč tadZ tisti, ki se to/ZdarZzZrajo z nami ter so prZ-prav/jeni, pomagati nam v našem Zrnja za narot/no enakopravnost, ki je kkrati koj za t/emokratizacijo naše skapne domovine.
V četrtek prejšnji teden je v Beogradu namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Jakša Petrič sprejet predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev.
Delegacija, v kateri so bili dipl. inž. Franc Einspieler in prot. Milan Kupper za ZSO ter dipl. jur. Filip Warasch in Karel Smolle za NSKS, je namestnika zveznega sekretarja seznanila s položajem, v katerem je slovenska manjšina na Koroškem. Posebej so naglasili nezadovoljstvo, ker Avstrija ne izpolnjuje mednarodnih obveznosti v zvezi s položajem in pravicami, ki jih koroškim Slovencem zagotavlja državna pogodba.
Med pogovorom je namestnik zveznega sekretarja Jakša Petrič poudaril, da Jugosiavija nenehno spremijo, kako izpoinjuje Avstrija obveznost), k) jih ji naiaga državna pogodba v zvezi z manjšinami. Pri tem Jugosiavija v cetoti podpira prizadevanja koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov, da bi čim prej uveijaviti pravice iz te pogodbe. Hkrati je Petrič ponovil željo jugoslovanske vlade, ki so jo izrazili že ob lanskem srečanju predstavnikov obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta in sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Mirtičem — naj bi bili koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati most zbližanja in sodelovanja med sosednima državama.
Naslednji dan pa je delegacija koroških Slovencev v nadaljevanju neposrednega seznanjanja narodov in narodnosti Jugoslavije s položajem in problemi slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem obiskala Socialistično avtonomno pokrajino Vojvodino (posamezne republike in SAP Kosovo so predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij obiskali že tekom lanskega leta — op. ured.). Obisk v SAP Vojvodini je bil posebno zanimiv in poučen, soj ravno v tej pokrajini prihaja posebej do izraza in veljavnosti vzorna ureditev enakopravnega sožitja različnih narodov in narodnosti — Srbov, Madžarov, Hrvatov, Slovakov, Romunov, Nemcev, Ukrajincev, Rusinov, Čehov in drugih.
V pogovorih z vodilnimi predstavniki pokrajinskega komiteja SZDL in pokrajinskega izvršnega sveta v Novem Sadu ter občinske skupščine v Subotici so predstavniki koroških Slovencev podrobno tolmačili najbolj pereča vprašanja in prikazali težave, ki jih ima slovenska narodnostna skupnost na Koroškem pri svojem prizadevanju za dosego pravic, zagotovljenih v državni pogodbi. Hkrati pa so se tudi zahvalili za vso podporo, ki jo koroškim Slovencem in njihovemu boju nudijo narodi in narodnosti Jugoslavije in še posebej Vojvodine.
Deiegacija je bita naravnost pre-

Naše vprašanje
pred Združenimi narodi
Odbor Združenih narodov za rasno diskriminacijo je prejšnji teden obravnava) poročito Avstrije o izpoinjevanju mednarodne konvencije o prepovedi rasne diskriminacije.
Med razpravo o avstrijskem poročiiu je jugosiovanski predstavnik Čaiovski opozori), da Avstrija siovenski in hrvaški manjšini ne prizna enakih pravic kot ostaiim državijanom, kar vetja za mnoga področja živijenja, še posebej pa za vzgojo in jezikovno enakopravnost. Poieg tega deiujejo v Avstriji šovinistične organizacije, ki ustvarjajo ozračje nezaupanja in rasnega sovraštva.
Tukajšnji tisk je naravnost z nastado zapisa), da so nekateri predstavniki v odboru OZM menii), da je manjšinska zakonodaja v Avstriji „zadovo)jiva". Samo je pri tem zavestno zamoi-ča), s kakšnimi .argumenti" se ponaša Avstrija pred mednarodnimi forumi. Med drugim se namreč skiicuje ceio na zakon o dvojezičnih napisih, seveda ne da bi povedata, da se ta zakon sptoh ne izvaja {in zakaj!), kakor tudi sicer povsem zamoiči neštete primere hujskaških izpadov in fizičnih napadov proti pripadnikom manjšin, kar predstavijo očitno rasno diskriminacijo.
Ob takem neresničnem in nepopoinem prikazovanju poio-iaja manjšin je o .argumentih" Avstrije mogoče ugotoviti samo eno: da so iažni in nepošteni!
senečena, kako dobro in do vseh podrobnosti so v Vojvodini seznanjeni s probtematiko stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Povsod je naieteta na topio in prisrčno vzdušje, povsod je naš)a razumevanje in zavzetost, povsod je dobita zagotovita o nadaijnji vsestranski podpori. !n še posebej so poudariti: to podporo smatrajo za mo-raino obveznost in doižnost vseh narodov in narodnosti Jugosiavije, kajti vprašanje koroških Stovencev ni stvar samo Stovenije, marveč zadeva vseh jugoslovanskih repubtik in pokrajin.
S svojega obiska v Vojvodini in še posebej v večjezični občini Subotici je delegacija koroških Slovencev poslala avstrijskemu veleposlaniku v Beogradu dr. A)exan-
dru Ottu pozdravno brzojavko, v kateri je poudarila: V stiku z zastopniki kuiturnega, gospodarskega !n poiitičnega živijenja in predvsem s predstavniki narodov in narodnosti Vojvodine smo se mogii podrobno in najširše seznaniti s poioža-jem teh narodnostnih skupnosti in s praviinim prijemom reševanja manjšinskih probtemov. Zato Vas prosimo, da obiščete večjezične kraje Vojvodine, proučite v razgovoru s tukajšnjimi družbeno-poii-tičnimi dejavniki edinstveni način reševanja ter posredujete informacije in izkušnje naši zvezni viadi na Dunaju. Sporočamo Vam, da tukajšnji predstavniki, ki z zaskrbije-nostjo spremijajo negativen razvoj poiožaja Siovencev na Koroškem, radevoije pričakujejo Vaš obisk.
Kongres ZKS je sprejel smernice
za nadaljnji revolucionarni razvoj in uveljavitev samoupravnega socializma
Prejšni teden je v Ljubljani zasedal VII. kongres Zveze komunistov Slovenije. V navzočnosti številnih gostov, med katerimi so bili zastopniki iz ostalih jugoslovanskih republik, vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije ter zastopniki zamejskih Slovencev iz Italije in Koroške, so delegati na plenarnih sejah in v komisijah zelo obširno, temeljito in tudi kritično razpravljali o vseh področjih življenja.
Praktično je bila s kongresom zaključena važna etapa političnega življenja v SR Sloveniji ter so bile na podlagi izčrpnih poročil o dosedanjem delu in razvoju v Sloveniji (tozadevno gradivo je izredno dobro pripravljeno) začrtane smernice za nadaljnji razvoj. S poudarkom, da se ZK .zaveda svojega revolucionarnega poslanstva v boju za družbeno osvoboditev dela, delavskega razreda in delovnih ljudi ter neposredne zgodovinske odgovornosti pred svojim delavskim razredom in slovenskim narodom za nadaljnji revolucionarni razvoj in uveljavitev samoupravnega socializma", je kongres izglasoval vrsto resolucij, ki vsebujejo napotila za bodoče delo na področih razvoja proizvajalnih sil, uresničevanja samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, organiziranja delavcev in delovnih ljudi v temeljnih organizacijah, v krajevnih in samoupravnih skupnostih, prav tako pa tudi razvoja kmetijstva in podeželja, vzgoje, izobraževanja, raziskovalnega dela, kulture in ne nazadnje zunanje politike.
Ne da bi kakorkoli pritrjevali .zakasnelim vitezom hladne vojne", ki so v tukajšnjem tisku skušali ustvariti vtis, kakor da se v Jugoslaviji ba-vijo z zunanjo politiko samo zato, da bi odvrnili od notranjih težav, je treba ugotoviti, da je bilo na kongresu ZKS veliko govora tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih — toda zato, ker v Jugoslaviji zunanjo politiko enakopravno in soodgovorno oblikujejo vsi narodi in narodnosti. Za nas zamejske Slovence pa je še posebno razveseljivo, da je kongres posvetil veliko pozornosti tudi naši problematiki ter je svoja tozadevna stališča izoblikoval v splošni resoluciji, poleg tega pa (kar se je zgodilo prvič na takem forumu) sprejel še posebno izjavo „o položaju slovenskih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah". Izjavo v celoti objavljamo na 2. strani današnje številke, kjer obširneje poročamo tudi o razpravi v komisiji za mednarodna in ekonomska vprašanja, kjer so posebno izčrpno govorili o položaju zamejskih Slovencev in o odnosih do sosednjih držav; tozadevni del splošne resolucije kongresa pa bomo objavili prihodnjič.
Kakor že rečeno, pa razprava o zunanjepolitičnih vprašanjih nikakor ni bila .beg" pred notranjimi težavami, marveč nasprotno na kongresu poleg pozitivne ocene dosedanjega razvoja prav nič niso zapirali oči pred napakami in pomanjkljivostmi, ki so jih kritično presodili brez vsakega olepšavanja. Ravno v tem pa je tudi moč
kongresa in v tem je jamstvo, da bo po kongresu steklo delo še hitreje, še preudarneje in bolj načrtno. Ne samo komunistom, marveč vsem za socialistično samoupravljanje zavzetim ljudem je dal v roke jasno oblikovane napotke, tako splošne kot tudi povsem določene, katerih prednost je v tem, da spodbujajo z nedvoumno besedo.
V izjavi, ki jo je med kongresom dal za glasilo ZK .Komunist", je predsednik ZSO dr. Franci Zwitter med drugim poudaril mednarodno načelo, da ima vsaka narodnostna skupnost pravico do neposrednih stikov z matičnim narodom, .zato je razumljivo, da koroški Slovenci živo spremljajo dogajanja v Sloveniji in se zanimajo za njen nadaljnji razvoj pri izgraditvi samoupravnega sistema". Ob priznanju vodilne vloge ZKS je naglasil pomembnost kongresa in dejal: .Ziasfi se zavedamo pomembnosti tega kongresa tudi za naš narodnostni bo), sa) je ZKS v vsej svoji zgodovini vodita jasno in odiočno poiitiko za zagotovitev pomoči siovenski narodnostni skupnosti v zamejstvu. Koroški Stovenci smo prepričani, da bo spričo posameznih dogodkov na Koroškem in v itaiiji ter spričo nenačeinega drobfinčarskega in nezadovoijivega reševanja naših odprtih vprašanj v Avstriji, kjer žai tudi demokratične site v veiiki meri kionejo pred nacionaiističnimi in neonacističnimi hujskači, kongres ZKS zavzet jasna staiišča v podporo zamejskih Siovencev za avetjavitev njihovih narodnostnih pravic."
NA KONGRESU ZKS SO POUDAR!L!:
Avstrija in Italija ne izpolnjujeta
svojih obveznosti iz mednarodnih pogodb
Posebno obširno, temeljito in z resno zavzetostjo so o položaju in perečih vprašanjih slovenskih narodnostnih skupnostii v zamejstvu razpravljali v komisiji za mednarodna politična in ekonomska vprašanja. Predsednik komisije Livij Jakomin je v svoji uvodni besedi izrecno naglasil, da .v prepričanju, da so manjšine trajen dejavnik zbliževanja in sodelovanja med narodi in oprta na jasno določeno politiko do narodnosti v naši državi smatra Zveza komunistov Slovenije, da je skrb za našo narodnostno skupnost v zamejstvu naloga vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, ne pa samo obveznost matičnega naroda*. Slovenska narodnostna skupnost v sosednjih državah pomeni eno najvažnejših postavk v odnosih Jugoslavije do teh držav, je menil Jakomin, ki pa je hkrati ugotovil: .Toda pravice naše skupnosti v Italiji in Avstriji se uresničujejo prepočasi, delno, ali pa sploh ne.*
Med razpravo v komisiji je bilo poudarjeno, da izhaja prizadevanje Slovenije lin Jugoslavije za razvoj dobrososedskih odnosov iz dejstva, da v teh državah živi slovenska narodnostna skupnost, .kar predstavlja enega izmed najvažnejših vprašanj v odnosih Jugoslavije do teh držav". ZKS meni — je bito ugotovljeno — da so narodnostne skupnosti, tako naše v sosednjih državah, kot njihove pri nas, dejavnik, ki naj povezuje sosedni državi. To vlogo po te skupnosti lahko toliko bolj uspešno opravljajo, kolikor bolj je urejen njihov položaj oziroma izenačen položaj z večinskim narodom in kolikor bolj so jim zagotovljeni zaščita ter možnosti za neoviran nacionalni, kulturni in gospodarski razvoj.
Zato je ZKS dajala in daje velik pomen doslednemu spoštovanju in uresničevanju obveznosti do manjšin, ki sta jih prevzeli [talija in Avstrija v državnih pogodbah in mednarodnih listinah. .Žal pa je treba ugotoviti, da se pravice naše manjšine v teh dveh državah prepočasi uresničujejo in da vse, kar so Slovenci v Italiji in Avstriji dosegli predvsem s svojim odločnim narodnostnim bojem, ne ustreza niti osnovnim obveznostim, ki jih predvidevajo meddržavne pogodbe in mednarodne obveznosti."
V razpravi so kritično ocenili, da je zaskrbljujoča premajhna pripravljenost oblasti v Italiji in Avstriji za reševanje manjšinskega problema. Položaj slovenske skupnosti v Italiji je slabši od položaja in pravic, ki jih uživajo druge manjšine. .Še težji je položaj Slovencev na Koroškem. Glede teh ne le da uradna Avstrija ni pripravljena izpolniti osnovnih določil državne pogodbe; upravičeno zaskrbljenost vzbuja dejstvo, da so nemoteno na delu sile, ki delujejo proti sožitju med narodoma in med obema državama ter s tem ogrožajo ne samo narod-
nostni obstoj Slovencev, ampak je njihovo delovanje uperjeno tudi zoper demokratične pridobitve države same in zoper mir ter varnost v svetu."
Povsem drugače pa so zvenele besede, ki jih je v razpravi govoril predstavnik italijanske narodnostne skupine v Sloveniji — gotovo ne samo zato, ker je govoril v svoji materinščini, italijanščini. Poudaril je, da italijanski manjšini ni bil zagotovljen le pouk v materinščini na osnovnih in srednjih šolah,
marveč še mnogo več. .Med najbolj demokratičnimi pridobitvami pa je vsekakor obvezni pouk slovenščine v italijanskih šolah ter italijanščine v slovenskih šolah, kajti s tem se ustvarja pravo dvojezično sožitje." Odločno pa je predstovnik itolijanske manjšine zavrnil sedanje ravnanje italijanske vlade ter naglasil, da je vprašanje italijansko-jugoslovanske meje mogoče obravnavati le na en način: tako, da jo uradno priznajo in da postane še bolj odprta.
OSmOKODSVKU
DUHAJ. — Zvezni predsednik Franz Jonas je resno zboiei in se že dalj časa zdravi v bolnišnici. V smislu tozadevnih predpisov je 27. marca kancler dr. Bruno Kreisky prevzel predsedniške dolžnosti, ki pa jih sme opravljati največ do 20 dni. Zato je parlament ta teden izglasoval poseben zakon, na podlagi katerega bodo za primer daljše bolezni zveznega predsednika njegove dolžnosti opravljali trije predsedniki parlamenta.
RIM. — V Rimu je — kakor smo že poročali — zasedalo tako imenovano Russel-lovo sodišče, ki je obravnavalo razmere v državah Latinske Amerike. Konec minulega tedna je to sodišče izreklo sodbo, ki se glasi:	„Sodišče ima oblasti v Braziliji,
Urugvaju, Čilu in Boliviji za krive neprestanega in sistematičnega kršenje človekovih pravic." V razsodbi je med drugim rečeno, da je v omenjenih državah Latinske Amerike mučenje postalo politični sistem, ki se ga poslužujejo oblasti v vseh omenjenih državah. Navedli so tudi nekatere najbolj kričeče in gnusne primere, ki v omikani družbi nujno povzročijo gnev. V poglavju, ki govori o sedanji vojaški diktaturi v Čilu, je posebej rečeno, da v vsej zgodovini niso zabeležili takega nasilja in take brutalnosti, kot jo je dosegel čilski vojaški režim.
NEW YORK. — Na sedežu svetovne organizacije v New Yorku se je v torek začelo izredno zasedanje glavne skupščine OZN o surovinah in razvoju. Na zasedanju se je zbralo več kot 50 voditeljev vlad, zunanjih ministrov in drugih visokih predstavnikov držav-članic Združenih narodov. Prčakujejo, da bo to zasedanje odprlo nov list v zgodovini gospodarskih stikov med razvitimi državami in državami v razvoju, torej med tistimi, ki imajo veliko ali celo preveč, in onimi, ki imajo malo ali tudi premalo za goli obstanek.
BEOGRAD. — Minulo soboto je iz Titovega Velesa krenila na pot po Jugoslaviji letošnja štafeta mladosti, ki jo bodo 25. maja, ob dnevu mladosti, slovesno izročili predsedniku Titu s toplimi čestitkami vseh narodov in narodnosti Jugoslavije za rojstni dan. Kot dan mladosti obhajajo 25. maj v Jugoslaviji že 18 let, medtem ko štafeta mladosti slavi že svoj 30-letni jubilej. Zamisel Titove štafete se je porodila v Kragujevcu, kjer je šla prvič na pot 25. maja 1945. Potem se je ta zamisel razširila na vso državo in zdaj štafeta vsako leto zajame vse republike in pokrajine, v njej pa se odraža želja, da bi vsak mlad človek, ki jo ima v rokah, prisrčno stisnil roko človeka, ki je vodil jugoslovanske narode v letih narodnoosvobodilne borbe ter jih pripeljal do svobode.
NAIROBt. — V glavnem mestu Kenije je bila tretja mednarodna parlamentarna konferenca o človekovem okolju. Na zasedanju, ki je trajalo več dni, je več kot sto parlamentarcev iz vsega sveta razpravljalo o tem, kaj je bilo storjenega po stockholmski konferenci leta 1972 za zaščito človekovega okolja.
BUENOS AIRES. — Profašistični vojaški režim v Čilu je napovedal, da ne bo dovolil marksistične ali kake druge politične stranke, tudi potem ne, ko bo konec sedanje ..notranje vojne" in tudi ne po obnovi ustavnega sistema. Z novo ustavo hočejo prepovedati političnim strankam, ..vpletati se v državno in drugo javno administracijo ter sodelovati na volitvah ali v sindikatih in študentskih organizacijah", kar z drugimi besedami pomeni, da bo vladajoči vojaški režim edini vodil vso politiko v državi.
TITOGRAD. — Pred nedavnim so v Titogradu slovesno podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi prve univerze v Črni gori. Najmlajšo univerzo v Jugoslaviji bodo sestavljale ekonomska, tehnična in pravna fakulteta, zgodovinski inštitut, inštitut za biološke in medicinske raziskave ter kmetijski inštitut s sedežem v Titogradu, višja pomorska šola v Kotorju in pedagoška akademija v Nikšiču. Ustanovitev univerze v Titogradu je ena najvažnejših pridobitev Črne gore, saj so s tem ustvarjeni pogoji za hitrejši in boli vsestranski gospodarski, kulturni ter splošni razvoj te jugoslovanske republike.
WASHIWGTOH. — Obširna področja Združenih držav Amerike je prejšnji teden prizadelo silovito neurje. Po nepopolnih podatkih je neurje terjalo daleč nad 300 človeških življenj ter na tisoče ranjenih oseb, medtem ko materialno škodo cenijo na več milijard dolarjev.
izjava Vii. kongresa ZKS
o poiožaju siovenskih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah
Zveza komunistov Slovenije se je kot del ZK Jugoslavije vselej zavzemala za socialistične in demokratične družbene odnose in v tem okviru tudi za enakopravnost narodov in narodnosti, tzhajajoč iz teh političnih stališč ZKS odločno in dosledno podpira slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu v njihovem boju za narodnostni obstoj, pravice in vsestranski razvoj.
Slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, ttaliji in Madžarski se ob podpori tamkajšnjih naprednih sil in matičnega naroda vedno bolj uveljavljajo kot samostojni narodnostni in politični subjekt. Vendar pa njihov položaj ni zadovoljiv, pri čemer obstoja razlika pri položaju slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem, kjer se le ta postopoma izboljšuje, Slovenci v Italiji in Avstriji pa nimajo niti vseh tistih pravic, ki jim pripadajo po meddržavnih pogodbah in na podlagi mednarodnih načel o človeških pravicah. Še vedno niso odstranjene celo krivice, ki so jih pretrpeli kot žrtve fašizma in nacizma.
Slovenci v Italiji še vedno ne uživajo nekaterih osnovnih narodnostnih pravic. Za današnji čas je zlasti nesprejemljivo dejstvo, da se zanika sam obstoj beneških Slovencev v Videmski pokrajini. Po dvajsetih letih v Avstriji še vedno niso uresničene jasne določbe državne pogodbe glede pravic Slovencev na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem. Uveljavitev teh pravic poskušajo pogojevati predvsem z zahtevo po številčnem ugotavljanju manjšine. Takšne zahteve so bile vedno sestavni del raznarodovalne politike in sredstvo pritiska na manjšine.
Slovenci na Koroškem in Štajerskem živijo v vzdušju nacionalne nestrpnosti, ki ga neovirano razpihujejo velikonemške šovinistične sile. Tako v Italiji ko! v Avstriji je slovenska narodnostna skupnost pod stalnim pritiskom neofašističnih In neonacističnih krogov, ki s svojo dejavnostjo ne ogrožajo samo njihovega narodnostnega obstoja, ampak tudi demokratične pridobitve teh dežel ter stabilnost mednarodnih odnosov v tem delu sveta. Vse to vzbuja upravičenozaskrbljenost jugoslovanskih narodov in tistih naprednih sil v svetu, ki se zavzemajo za mir in varnost.
ZKS se zavzema, da M se Jugoslavija tudi v prihodnje v odnosih s sosedi zavzemala za dosledno spoštovanje in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti giede narodnostnih manjšin in da bi pri tem izkoristila vse možne poti. Prizadevala si bo, da se bo preko razvijanja stikov in sodelovanja s sosednjimi državami zboljševal tudi položaj naših narodnostnih manjšin v zamejstvu. Pri tem menimo, da je uresničevanje pravic narodnostnih skupnosti v sosednjih državah sestavni del boja tamkajšnjih naprednih sil za demokratičen družbeni razvoj. Zato od njih pričakujemo podporo za ureditev položaja naših narodnostnih skupnosti, kar je tudi v interesu razvijanja dobrih sosedskih odnosov.
ZKS, vodilna sila delavskega razreda, ki se je vedno zavedala svoje odgovornosti pri reševanju slovenskega nacionalnega vprašanja, se bo tudi v prihodnje zavzemala za razvijanje vsestranskih stikov matičnega naroda s slovenskimi narodnostnim) skupnostmi v zamejstvu In za podporo njihovemu boju za narodnostni obstoj, pravice in nemoten razvoj.
VII. kongres hkrati zavezuje slovenske komuniste, da v duhu internacionalistične politike ZKJ dosledno uveljavljajo ustavna določila o enakopravnem položaju italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, s katerimi so jim zajamčeni svobodna uporaba svojega jezika, razvoj svoje nacionalne kulture ter druge z ustavo določene pravice.
Spomladanska sejemska prireditev v Gradcu
Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega tista, bo ielošnja spomladanska sejemska prireditev v Gradcu v času od 27. apriia do 5. maja. Na graškem razstavišču bo skupno 1956 razstavljavcev predstavilo javnosti oziroma obiskovaicem sejma najnovejše dosežke posameznih panog gospodarstva )iz 40 držav sveta. Po števiiu razstavljavcev bo razumljivo najbolj zastopana Avstrija (1141 razstavljavcev), med tujimi državami pa po stari tradiciji zavzemajo vodilna mesta Zvezna republika Nemčija, ki jo bo tokrat zastopalo 273 razstavljavcev, (to je v primerjavi s prejšnjimi sejmi kar za 25 odst. manj), Italija in Jugoslavija (vsaka po 85 razstavljavcev). Vidno povečala je svojo udeležbo Francija (letos 45 razstavljavcev), ki skupaj s Švico (44 razstavljavcev) skuša napolniti .vrzel", ki nastaja po zmanjšanju zahodnonemške udeležbe.
Težišča spomladanske sejemske prireditve so strokovni sejmi železarstva (edini v Avstriji), kmetijstva in tujskega prometa, katerim se bo pridružila še cela vrsta posebnih razstav, namenjenih gastronomiji, kampingu, radio-teteviziji, pohištvu itd. Za sejem železarstva velja poudariti, da bo to zanimiva demonstracija zlasti avstrijske težke industrije, ki se bo predstavila s prvimi dosežki po združitvi glavnih podjetij pred enim letom.
Strokovni sejem kmetijstva bo združeval 210 podjetij iz Avstrije in 14 drugih držav (45 odstotkov razstavljavcev prihaja iz inozemstva) ter bo zavzemal skoraj 30.000 m? razstavne površine. Poleg najrazličnejših strojev in naprav bo urejena razstava plemenskega goveda, ki bo potekala v znamenju 70-letnice obstoja štajerske zveze rejcev rjavega goveda, ki ga Izvažajo v mnoge države Evrope, v zadnjem času pa tudi v Alriko in Azijo.
Zelo obširen bo strokovni sejem gastronomije, ki bo obsegal kar pet posebnih razstav. V tem okivru bo obratovala moderna
restavracijska kuhinja, v kateri bodo gojenci in učitelji strokovne šote za gostinstvo dnevno pripravljali jedi in jih servirali obiskovalcem. Pogrnjena miza bo naslov druge razstave, ki bo obsegala bogat izbor vseh potrebščin tako za dom kot tudi za gostinska podjetja. Nadaljna razstava bo prikazovala ureditev udobnih gostinskih lokalov, v katerih vlada privlačna neprisiljenost in lagodnost. Današnjim potrebam tujskega prometa bo prilagojena razstava „Lepi gostinski vrt", končno pa bo sejem seznanit interesente še s sanitarnimi napravami v gostinstvu.
Mednarodnega značaja bo predvsem tudi .mednarodna počitniška borza", kjer bo 19 držav prikazalo svoje zanimivosti in privlačnosti. Pri tem pa je vsekakor značilno, da pristojni avstrijski dejavniki očitno ne čutijo potrebe, nagovoriti svoje domače goste; verjetno so jim ljubši inozemski turisti, ki pridejo v deželo s tujimi valutami.
V celoti ima graško sejmišče 153.000 m^ razstavne površine, od tega 51.000 m? v 19 halah in paviljonih. Kljub temu pa je bi) razstavni prostor v celoti oddan že v začetku februarja, kar je nedvomno zgovoren dokaz, da vlada veliko zanimanje za jugovzhodni sejem v Gradcu. To zanimanje je zelo veliko tudi v sosednji Jugoslaviji, od koder pride na vsako sejemsko prireditev 100.000 obiskovavcev. Zato pa je vodstvo graškega sejma tudi poskrbelo za vse potrebno, da se gostje iz Jugoslavije počutijo v Gradcu kakor doma: med drugim lahko kupijo vstopnice za dinarje (20 dinarjev oziroma 25 šilingov), uslužbenci z znanjem slovenščine in srbohrvaščine premostijo morebitne jezikovne težave itd. Uradni jugoslovanski dan na sejmu bo v ponedeljek 29. aprila, ko bodo v Gradec prispeli tudi predstavniki gospodarskih ustanov ii-z Jugoslavije.
12. opri! 1974
BB2HZXZE9
Štev. 15 (1654) — 3
„Kap!an Martin Čedermac"
simbo! boja za materin jezik
STALNO SLOVENSKO GLEDAUŠČE V TRSTU
bo na povabilo obeh osrednjih kulturnih organizacij koroikih Slovencev gostovalo
z Bevk-Grabnarjevo dramo
Kaplan
Martin Čedermac
v soboto 27. aprila 1974
#	ob 20. uri v občinski dvorani na Bistrici v Rožu;
v nedeijo 28. apriia 1974
#	ob 11.30 uri v farni dvorani v Žeteznt Kopti,
#	ob 19.30 uri v farni dvorani v Škocijenu.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
Na predstave vabita
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
V.
Razpis natečaja
ZA POPEVKO VESELE JESENi 1974
.. .. Kaj bi storili, če bi zahtevali od vas, da zapustite rodno grudo? Kaj bi storili? Ali ne bi šli iskat pravice? Kaj bi storili? Ali bi kot mevže klonili in z malho in palico kot berači odšli po svetu? Ne! Sami bi si jo vzeli, pravico! Ali se ne bi s pestmi postavili v bran za zemljo, ki ste jo prejeli od svojih dedov in jo hočete ohraniti svojim sinovom in vnukom?
Kaj boste storili zdaj, ko vam hočejo vzeti jezik? Ali boste znali braniti dediščino svojih dedov in očetov? ... Le eno vas prosim, rotim vas: oklepajte se svojega jezika s prav tako ljubeznijo kot svoje zem-ije! Ne dajte si ga vzeti! Čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, da ne ugasne! Prišel bo dan, ko ga bo usoda zopet poveličala. Prišel bo in tisti, ki so bili ponižani, bodo povišani..."
Te besede iz zadnje pridige kaplana Čedermaca zvenijo, kakor da bi bile govorjene tudi nam koroškim Slovencem. Sploh pa zgodba o kaplanu Čedermacu tudi sicer ni omejena le na beneške Slovence in tudi ne le na njihovo usodo v dobi fašizma. To je vse več, to je splošni simbol neustraš-
nega boja za ohranitev materinega jezika, simbol, poln aktualnosti tudi danes — v Benečiji, na Tržaškem in Goriškem, pa tudi na Koroškem, kjer se povsod, čeprav morda v nekoliko drugačnih oblikah, še vedno nadaljuje boj za pravice slovenstva in slovenščine.
Zgodba o preganjanju beneško-slovenskega duhovnika, ki je tudi v dobi fašističnega nasilja ostal zvest svojemu narodu, je zaživela v najboljšem pripovednem delu pisatelja Franceta Bevka, v romanu .Kaplan Martin Čedermac", ki je doživel že več ponatisov in sodi med najbolj brana dela slovenske književnosti (roman smo svoječasno v nadaljevanjih ponatisnili tudi v našem listu — op. ured.).
Po tem romanu je Boris Grabner pripravil dramatizacijo, s katero bo Stalno slovensko gledališče iz Trsta v kratkem gostovalo na Koroškem. Tako bomo tudi pri nas imeli priložnost, da na domačih odrih spoznamo in doživimo uprizoritev, o kateri je ob tržaški premieri lani novembra zapisal ljubljanski Dnevnik: Z gledališkega vidika je predstava nedvomno izpolnila svoj namen, s svojim sporočilom pa je se-
gla v najbolj občutljivo nacionalno eksistenčno problematiko Slovencev v italiji iin bo s tem nedvomno živo odmevala v vsem slovenskem kulturnem prostoru.
Prepričani smo, da bo gostovanje tržaških gledališčnikov globoko odmevalo tudi pri nas. Njihov obisk je bil za nas vedno praznik. To bo tudi tokrat, lin morda še več: prišli bodo med nas z Bevkovim .Čedermacem" kot simbolom naše skupne usode in skupnega boja. Pri tem pa poudarjamo, da smisel Čedermaca tudi nam ni .bojni prapor šovinizma", marveč izraz narodne zvestobe v tem smislu, da mora svoj jezik in svojo kulturo ljubiti, kdor hoče jezik in kulturo drugih narodov spoštovati.
Književnost most med narodi
Društvo koroških pisateljev je priredilo zadnji petek v ceiovški mestni hiši zanimiv literarni večer, na katerem sta se predstavila slovenska pesnika Veno Taufer in Dane Zajc iz Ljubljane. Predsednik društva Wal-ther Nowotny je uvodoma izrekel besede pozdrava razmeroma lepemu številu obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi precej pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ter posebej obema gostoma iz Slovenije. Pri tem je naglasil pomen in vlogo književnosti pri navezovanju stikov in utrjevanju razumevanja med narodi.
Obiskovalci večera so spoznali dva predstavnika mlajše generacije slovenske književnosti (Taufer je rojen leta 1933 in Zajc leta 1929), ki sta oba izdala že vrsto pesniških zbirk ter se uspešno uveljavila doma, preko prevodov v razne tuje jezike pa tudi v širšem svetu. Veno Taufer je letos prejel nagrado Prešernovega sklada.
Izbor lirike obeh pesnikov v nemškem prevodu Petra Kerscheta je doživeto in s posluhom za pesniško izpoved bral član celovškega mestnega gledališča Paul Gorden. Svoj delež k uspehu večera je nedvomno prispeval tudi Peter Kersche, ki je s svojimi z razumevanjem in občutkom opravljenimi prevodi vzpostavil most razumevanja med slovenskima pesnikoma in nemško publiko. Za zaključek pa sta pesnika nekaj svojih stvaritev predstavila še v izvirniku, tako da so bili deležni posebnega užitka poslušalci, ki obvladajo oba jezika.
Zavod STADION Maribor nas je prosil za objavo naslednjega razpisa:
Zavod STADION-Maribor razpisuje javni natečaj za POPEVKO VESELE JESENI 1974, ki bo 21. septembra 1974 ob 20.15 uri v dvorani C na Mariborskem sejmišču.
Natečaja se lahko udeležijo vsi slovenski ustvarjalci zabavne glasbe — k sodelovanju vabimo tudi rojake iz zamejstva — s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete.
Posamezni avtorji bodo na prireditvi lahko nastopali le z dvema popevkama.
Izvedenih bo 16 popevk; skladatelji naj upoštevajo vedrino in barvitost posameznih narečnih območij v glasbi in besedilu.
Melodije pošljite v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom. Šifriranim skladbam naj bodo v posebni ovojnici priloženi naslov, Ime in priimek avtorja glasbe in besedila ter predloga za izvajalca in aranžerja.
Skiadbe pošijite najkasneje do 1. maja 1974 na naslov: Uprava mariborskega sejmišča, 62080 Maribor, Loška 13, s pripisom ZA POPEVKO VESELE JESENi 1974.
Nagrade: ZLATI KLOPOTEC in 5000 din za najbolj vedro narečno skladbo; I. nagrada občinstva 3000 dinarjev, H. nagrada občinstva 2 tisoč dinarjev, HI. nagrada občinstva 1000 dinarjev; za najboljšo narečno besedilo 1000 dinarjev.
ZAVOD STADtON MAtMBOR
Potrebno je obveščanje nemško govorečih sosedov
Vedno več nemško govorečih sodežeianov je pripravijenih, da se soiidarizirajo s koroškimi Siovenci v boju za narodno enakopravnost. Zanimajo se za informacije z naše strani, ziasti ker spoznavajo, da večina nemških iistov postavijo naš probiem v napačno iuč. V našem interesu je torej, da posredujemo tistim demokratom, ki ne obviadajo sio-venskega jezika, informacije in anaiize o vseh vprašanjih, ki se porajajo ob nedemokratični avstrijski poiitiki v oziru na manjšine, in sicer v nemškem jeziku.
V ta namen je Kiub siovenskih študentov ponovno začei izdajati nemški iist JNFORMATiON". Prva ietošnja števiika obravnava na-ziednja vprašanja:
$ Soiidarnostni komite in pomen zavezništva z nemškimi demokrati
O Vindišarska teorija
9 Ocena študijske komisije Kreiskega
G Recenzija brošure ..Karnten — ein Aiarmzeichen"
# Krajše informacije o aktuainih dogodkih na Koroškem
Vabimo vse rojake, da naročijo za svoje nemško govoreče prija-teije in znance „iNFORMATiON". Naročita pošijite na nastov: Kiub siovenskih študentov, Mondscheingasse 11, 1070 Wien. Cena posamezne števiike: $ šiiingov. „iNFORMAT)ON" bo izhajata večkrat na ieto (posebno ob poiitično važnih dogodkih). List je mogoče abonirati tudi za daij časa.
TONE SVETINA	223
Veke so se mu zaprle in čuti) je, da se ga prijemlje omotica 'in spanec. Zbal se je, da ne bo zdrsnit v nezavest. .Če boš zaspal, ne boš nikoli več videl Bosne," si je govoril. Kljub temu pa mu je glava klonila in začel se je spominjati svojega otroštva. Velike planjave bosanskih pašnikov. .Kismet," je pomislil. .Če Alah ni dopustit, da bi ostat tam doli, tudi ne bo pustil, da bi me ujeli." Še kot otroka so ga vzgajati v strogo verskem duhu. Čeprav je bil sprejet v partijo in je dan za dnem poslušal Vojkove brezbožne politične ure, mu je v duši še vedno tličal bog, velik, čist in mogočen — Alah ... V njegovo naročje je sedaj položil svojo dušo. Njega je prosil nove moči in milosti.
Od spodaj so 'iz meglene tančice prihajali glasovi, tuji fn ostri. Preplavili so ves svod tišine, ki je bila z njtm usmiljena. Počilo je nekaj strelov. Smrtni strah mu je vrnil moči. Med drevjem so bili sledovi mnogih nog, kot bi se bila sem zatekla čreda podivjanih živali. Vlekel se je kar na slepo po sledeh, ki so se nazadnje med drevjem le zgostite v eno samo stezo. To je bila pot k njegovim.
Nekaj časa je vztrajal, potem pa ga je popadla smrtna utrujenost. Pomislit je, da bii se sam ubil. Na hrbtu mu je Se vedno visela puška in v torbi je imel naboje. Skril se bo za drevo in jih počakal ...
Ni jih bilo. Morda se ga je usoda usmilila. Dovolj imajo posla s svojimi mrtvimi in ranjenimi. Celi dve uri se je
plaži) v strmino, da so mu krvavele roke in kolena. Naposled se je steza povesila. Tu je šlo laže, ker je drse). Zdaj je bil že bliže zasedi na koti kot pa onim spodaj.
Na vrhu grebena, kjer je skozi veje slutil kraj, kamor so biti odšli njegovi, se ga je lotil obup. Kriknit je kot človek, ki umira nasitne smrti. Z grozo je prisluhnil odmevu. Kdove koga bo priklical!?
Izgubil je že toliko moči, da bi ga lahko vsak pobil že s krepelcem.
Tedaj jih je zagledat. Onkraj globeli so se pokazali eden za drugim in se boječe razgledovali. Smrtni strah mu je poslat v premrle ude poslednjo kapljo krVi. V nekaj minutah bi bili pri njem. S krvavečimi rokami je snel z ramena puško in jo prislonil k drevesu. Cev se mu je tresla in roke ga niso hotele ubogati. Če bi imel mitraljez! Dve leti pred tem je bil mitraljezec! tako kot Primož ni dal zlepa mašince iz rok.
Slednjič se je umiril. Počil je strel in eden od belih se je zrušil. Izginili so. Čez čas so se pokazale glave in zadrdrala je strojnica.
Strelja) je nazaj. Spraznil je ves šaržer, da ne bi misliti, da se bore z onemoglim človekom, s tistim, po čigar krvavi sledi so prišli.
Izpraznil je tri šaržerje, potem pa se je spomnil, da bi bilo dobro, če bi menjat položaj. Preganjalci so se mu obakraj bližali od drevesa do drevesa ...
Ni mu preostalo drugo, kakor da zdrsne po strmem pobočju v grapo, kjer je teke) potok, obdan z nepredirnim goščavjem iin osamelimi skalami, ki so bile zanj zavetje. Zaril se je med trnje za dve skali, kjer mu zlepa ne bi mogli priti do živega, In položil k sebi vso municijo. Čas se je vlekel 'in gozd se je prepredel z glasovi zasledovalcev, ki so ožili obroč. Bali so se ga, zato so kar na slepo pokati med drevjem. Tisti, ki jih je vodil, jih je gonil naprej. Ne-
nadoma ni bilo nobenemu do tega, da bi jo skupil. On pa se je potajil in ni streljal.
Vojko, Primož in Keča in še trije borci so bili že uro hoda na poti, ko so zaslišali krike na pomoč In strele.
.To je šali!" je rekel Vojko. Slutil je, da ni mrtev. Nekaj ga je vleklo, da bi šli še pogledat za njim. Tudi Keča je prigovarjal in Primož s strojnico se je sam ponudil. Zakon tovarištva jih je silil k novemu tveganju. Kdove kolikokrat so drug drugemu prisegali, da si bodo pomagati v dobrem in zlem. Pognali so se v tek, ker so vedeli, da boj enega z mnogimi ne more trajati dolgo.
Vsi upehani so po gozdu pritekli na greben pobočja, kjer so iz dna korita zaslišali krik, eksplozijo bombe in vpitje.
Vojko in Keča sta se spustila navzdol, Primož pa je s Šarcem in puškarji pričel streljati na postave med drevjem. Zagnali so hrup, kot bi napadal bataljon.
Primož je vpil iz vseh pljuč:
.Prva četa levo, po grebenu, druga četa desno! Obkoljuj!"
Domobranci so bili presenečeni. Misleč, da jih napada večja enota, so se začeli naglo umikati iz kotline nazaj na greben. Odondod so usekali po Keči in Vojku, ki sta se pomikala od drevesa do drevesa k ranjenemu komandirju.
.šalil" je kriknil Keča. .Zemtjače, jesi li živ?!" Ves preznojen je padel k Saliju v zaklon.
Brez besed si ga je oprtal na široka pleča, šali pa se ga je oklenil kot otrok očeta , okoli vratu. Krogle so klale lubje po drevju vsenaokrog in tleskale v skale. Vojko je strejal, Bosanec pa se je počasi, korak za korakom, prebijal v strmino.
Keča je sklonil glavo in žile na vratu so se mu napele. Dušil se je, toda odnehal ni. Prinesel je komandirja na gre-
4 —Štev. 15 (1654)
12. april 1974

Bogato prosvetno življenje
v Bilčovsu
V	četrtek 18. marca zvečer smo imeli v okviru Slovenskega prosvetnega društva .Bilka" predavanje .o zgodovini Bilčovsa". Referent je bil častni predsednik našega društva Janko Ogris starejši.
V	tem predavanju smo napravili kratek pogled v prazgodovino naše zemlje, o kateri trdijo znanstveniki, da je stara več milijonov let in da so se v tem obdobju stalno vrstile tro-pične in ledene dobe, katerih ni mogel opisati noben zgodovinar, pač pa so jih s pomočjo raziskovanj in študij znanstveno ugotovili. Kar imamo zemljani zapisanega, ne sega dalje kot 10.000 let nazaj. Evropski narodi, ki tukaj prebivajo, so se naselili pred poldrugim tisočletjem in so sorazmerno mladi. Tudi umetnost pisave se je med nami začela zelo pozno širiti.
Nastanek Bilčovsa sega nazaj v 8. stoletje. V zapiskih so našli Bilčovs v času, ko so zidali danes tolikokrat imenovani grad ali bolj pravilno samostan v Vetrinju, torej okoli leta 1100. Takrat je grof Bernhard Span-heim, ki je imel v Bilčovsu štiri posestva, menjal z grofom Brunom, ki je imel v vetrinjski ravnini prav toliko ozemlja, tako da je vetrinjski samostan dobil zagotovljeno arondi-rano posest okoli svoje rezidence. Tukajšnji prebivalci so od naselitve Slovanov v naši deželi pa do danes bili Slovenci. Seveda drži, da se je v naše kraje v zadnjih desetletjih priselilo nekaj Nemcev, vendar njih število ne presega ene desetine avtohtonega slovenskega prebivalstva.
Veliko spremembo v naših krajih je ustvarilo leto 1848, ko je mladi 18-letni cesar Franc Jožef I. zasedel avstrijski prestol, katerega je obdržal do svoje smrti leta 1916. Nje-
Zanimivo predavanje
Avstrijsko jugosiovansko društvo v Celovcu bo v sredo 17. aprila ob 19.30 uri v proslorih Koroške deiei-ne gaierije, Burggasse 8, prirediio skioptično predavanje .O baročni umetnosti v Sioveniji". Predavata bo ravnateijica Macionatne gaierije v Ljubijani, Anica Cevc. To predavanje je dopotniio k siikarski razstavi, ki je bita tonsko teto prav tako v cetovški gateriji pod gestom .Stovensko stikarstvo od baroka do impresionizma". Vstopnice dobite prt večerni btagajnt in v predprodaji v deietni gateriji.
gov naslednik Karl se je moral umakniti novo nastali republiki. Leta 1848 so nastale samostojne občine in kmetje so dobili zemljo v svojo posest. Novo nastale občine so izvolile prve župane. Naš današnji župan je od takrat trinajsti po vrsti.
Na tem predavanju, katerega se je udeležilo precejšnje število poslušalcev, smo zvedeli marsikaj novega. Po predavanju pa smo si še ogledali
barvne diapozitive iz življenja tega kraja, kar je bilo tudi zelo zanimivo.
V	nedeljo 7. aprila smo imeli pri Miklavžu lepo prireditev — .popoldan slovenske folklore". Obiskala nas je skupina iz Preddvora na Gorenjskem. Lansko leto je precej naših otrok bivalo (pri družinah) v Preddvoru, kjer so jih tamošnji učitelji seznanjali z nastopi v folklori. Naše otroke so tam prisrčno sprejeli in jih vadili v umetnosti izvajanja narodnih plesov. Tokrat nam je preddvor-ska mladina z nekaterimi starši in učitelji vrnila obisk.
Gostje so prispeli že v soboto ter so jim naši prosvetaši pred Miklavžem pripravili kratek sprejem, nakar so se odpeljali na ogled živalskega parka v Rožeku. Na povratku v Bilčovs so obiskali tudi skladatelja Pavla Kernjaka na Trebinji, kjer so spoznali našega vrlega narodnjaka, ki je Slovencem na Koroškem ustvaril neminljiv zaklad slovenskih koroških uglasbitev. V Bilčovsu jih je že čakala večerja, potem pa so skupaj z našimi prosvetaši zapeli in se tudi pomenili o raznih vprašanjih, ki tarejo našo narodno skupnost v Avstriji.
V	nedeljo so naši gostje nastopili s svojim ansamblom v narodnih no-
šah na sejmišču pred cerkvijo. Čudovit je bil pogled na množico, ki je obkrožila nastopajoče plesalce in jim v priznanje za njihov mojstrski nastop navdušeno aplavdirala. Popoldne je naše občinstvo napolnilo Miklavževo dvorano in občudovalo dobro uspeli nastop gostujočega ansambla, kateremu so se pridružili tudi mnogi domači otroci, ki so bili lansko leto v Preddvoru.
Tako so otroci obeh dežel ponovno utrdili prijateljske stike v želji, da bi bili trajni in da bi še večkrat menjali prisrčne in prijateljske obiske. Prisrčno se zahvaljujemo za obisk in poklonjeni knjižni dar, hkrati pa se ze sedaj veselimo jeseni, ko bo naša mladina spet mogla obiskati drage prijatelje v Preddvoru.
Obisk pri,iskri*
Zveza siovenskih žena priredi v čelrlek 18. aprila 1974 enodnevni poučni iziet v tovarno .iskra" v Kranju.
Odhod ob 7. uri zjutraj iz Dobrie vasi javtopodjetje Sienčnik) in ob 8. uri iz Ce-iovca (Gasometergasse 10).
Prijave do sobote 13. apriia na nasiov: Zveza siovenskih žena, 9020 Kiagenfurt/Ceio-vec, Gasometergasse 1C.
Odbor
Spodnje Vinare
Prejšnji torek smo no pokopališču v Št. Primožu dipl. inž. Marka Polzerja položili k zadnjemu počitku. Vest o njegovi nenadni smrti je bolestno odjeknila po vsej naši zemlji in to je razumljivo, saj je pokojnik bil priljubljen med vsem našim ljudstvom, posebno pa med našimi kmeti. Tu ne bomo naštevali vseh njegovih človeških vrlin, ker vsak, ki je rajnega Marka poznal — in teh ni bito malo, ve, da smo koroški Slovenci z njim izgubili velikega rodoljuba, prijatelja plemenitega značaja in vnetega gojitelja sadnih drevesc.
Zato ni čudno, da je na Lazarjevo domačijo v Spodnjih Vinarah prišlo veliko število žalnih gostov, da Marka Polzerja pospremijo na njegovi poslednji poti. Med množico so bili tudi predstavniki narodnih organizacij koroških Slovencev. Žalni sprevod se je ustavil v Št. Primožu, kjer je najprej bila zadušnica za pokojnikom, ki jo je ime) domači župnik Krištof. Le-ta se je v cerkvi od rajnega poslovi! z besedami v katerih je orisal njegovo značajno življenje. Ob odprtem grobu pa so se od Marka Polzerja še poslovili župnik Koglek, predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter <in občinski odbornik Franc Picej. Vsi trije govorniki so nakazali njegov doprinos k našemu skupnemu narodnemu hotenju, zlasti je o tej njegovi vrlini govoril dr. Franci Zwitter in se Marku Polzerju zahvalil za njegov prispevek za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Celovcu, s čimer je pokojnik še na smrtni postelji izkazal ljubezen do svojega naroda. Od Marka Polzerja pa se je s pesmimi žalostinkami na domu in ob odprtem grobu poslovil tudi domači pevski zbor, ki ga je vodil Andrej Mičej.
Marka Polzerja bomo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim ostalim izrekamo naše globoko sožalje.
Borovlje
Občinski svet v Borovljah je na seji 27. marca soglasno sklenil občinski proračun za leto 1974 v višini 54 milijonov šilingov in s tem omogočil, da bodo izvedli več zahtevnih načrtov.
Največ sredstev je predvidenih za gradnjo kulturnega doma v katerem hočejo hkrati namestiti tudi urade (13 milijonov šilingov). Precejšne vsote bodo porabili za kanalizacijske naprave (okrog 7 milijonov šilingov) ter za izgradnjo cest v središču mesta (domala 2 milijona šil.) Kot je bilo slišati na seji, bodo v jeseni pričeli otroški vrtec voditi celodnevno. Za to je namenjenih 500.000 šilingov.
Za boroveljske razmere so to veliki projekti. Uresničitev le-teh pa bo tudi le možna, če v prihodnje vse stranke v občini skladno sodelujejo. Po vsej verjetnosti je to pričakovati. Župan, ki je tudi vodja socialistov v Borovljah, se močno trudi, da bi v stalnih pogovorih in stikih med frakcijami ustvaril ustrezno bazo za tako sodelovanje. V bistvu so vse stranke v občini za to, saj se tudi ne morejo izogniti veliki odgovornosti. Toplo medfrakcijsko ozračje pa je sploh značilno za rožanske občine. Težišče političnih diskusij prelagajo na pogovore izven občinskih sej, na katerih po navadi ni nobenih ostrih debat med vodilno stranko in opozicijo.
In če že kdo pove kako bolj pikro besedo, ga takoj opominjajo. Pravega oponiranja le malo poznajo.
Opozicijske stranke si pridobijo temu primerno svoje zasluge, drugače kot morda v Podjuni. Tudi Volilna skupnost pod vodstvom F. Poga-niča se zaveda te politične realnosti in svoje predloge iznaša tam, kjer se obetajo uspehi — v pogovorih in pogajanjih z vodilno stranko. Zastopnik Volilne skupnosti se je prizadeval in tudi dosegel, da je občina dala plužiti ceste v Slovenjem Plajberku in v Brodeh. S to pobudo so bili občani letošnjo zimo zelo zadovoljni. Volilna skupnost je bila tudi tista, ki je zahtevala poživitev sodelovanja z občino Tržič v obliki kulturne izmenjave in športnih tekmovanj, da bi se tako krepila narodna strpnost in evropska vzajemnost.
Na občinski seji je župan obljubil razpravljati o pedlogu Volilne skupnosti in komunistične frakcije, po katerem naj bi dobile tudi majhne stranke možnost informiranja v tisku, ki ga izdaja občina.
Slovenski zastopnik je vedno dokazal svojo pripravljenost delati odgovorno politiko. Zato je glasoval za odobritev proračuna, čeprav je pogrešal izdatnejšo podporo kulturnih dejavnosti v občini.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
ben. Tik ob Primožu ga je spustil na zemijo. Tudi sam je padel na (la. Valjal se je, ko( bi bil zadet, in se grabil za prsi, hlastal je za zrakom, ko da se bo zdaj zdaj zadušil.
.Kaj je večjega na svetu od prijateljstva," si je mislit Sati, rekel pa ni nič. Oči so mu orosile solze, svetle in grenke. Besede zahvale pa so se ustavile v grlu. Stiskal je roke, ki so ga obvezovale.
Vojko mu je pričvrščal nogo med palice. Medtem ko se je Primož s svojimi boril, so posekali dva jesena. Napravili so dva drogova, napeli mednju šotorko in položili nanjo ranjenca.
Tedaj je pridrvel Travnikarjev z desetino in še enim mitraljezom.
.Naklestite jih, hudiče bele!" je reke! Vojko in pokazal z roko na greben, kjer se je boril Primož.
Vojko in njegovi spremljevalci so naložili ranjenca na ramena in izginiilti v gozdu.
Megle so se razpršile in se rumeno pobarvale. V drevju je zašuštelo listje. Pred njimi pa se je odprla bela ravnina Klavčjih njiv. Kot in bunker sta bila za njimi. Bili so rešeni.
12
Decembrski dnevi z medlim soncem, meglico in ivjem na drevju ob rek!i so biti mrzli in so minevoli tako počasi kakor jetniku pred obsodbo.
Poročnik Valjhun je skušal pozabiti na domači spor in se zbližati z ljudmi, ki jih je čakal spopad. Čeprav so poveljniki dan za dnem govorili, da si banditi ne bodo upali ugrizniti v beton, jiim moštvo tega ni verjelo.
Pred meseci po več tednov skupaj niso slišali za brigade. Zdaj pa so jih čutili okoii sebe dan in noč. Patrulje so jo večkrat skupile, obveščevalna poročila s terena pa
so skoraj usahnila. Negotovost, pomešana s strahom pred neznonim, se je držala Valjhuna kot lepljiva zimska megla gladine reke. Ni se mogel otresti more. Sem so ga poslali, da bi viil novego upanja in moči v fante, jim zbudil bojnega duha. Spopadi s komaj vidnim sovražnikom so jim žrle živce. Na stražarje so sredi belega dne streljali ostrostrelci, nočni napadi — zdaj iz btižine, zdaj iz daljav — so jim jemali spanje. Tri noči zapovrstjo so bile ulice tudi okoli postojank polne letakov, ki so že drugič obetali amnestijo vsem domobrancem, ki bi v roku enega meseca prestopiti v narodnoosvobodilno vojsko.
Pod vplivom letakov in govoric o nenavadni moči partizanska vojske je nekaj mož zapustilo straže in izginilo neznano kam. Zategadelj je Valjhun dobil nalog, da ostane v postojanki, da bi na željo poveljstva raziskal, kdo trosi listke in od kod prihajajo.
Navsezgodaj je bil sestanek vseh poveljujočih. Bledolični mali stotnik z asketskim obrazom podeželskega kaplana je v roki vrtel šop listkov in se obračal k Vafjhunu:
.Saj dovolite, gospod poročnik, da preberem nekaj teh umazanih stavkov, s katerimi nas skušnjavec vabi kot Kristusa, da bi skočili z zidu in se ubili v prepadu."
Ko je stotnik prebral uvodne pogoje za prestopitev, je z donečim glasom poudarjal:
.Vaši domači so v skrbeh, kaj bo z vami. Ko ste se pred meseci potegnili v nemške postojanke, ste mislili, da ste si s tem rešili življenje. Konec vojne se bliža. Kaj ste napraviti sebi in svojim? Obračun bo drugačen, kot so vam obetali voditelji. Nemci bodo poraženi. Vi pa z njimi vred v nemških uniformah napadate narodnoosvobodilno armado, ki so jo priznali zavezniki in ji dajejo vso pomoč.
Napočit je zadnji trenutek za odločilni korak. Se se lahko rešite!
Vaši gospodarji Nemci vedo za vaše skrivne namene.
Niso vas oblekli in oborožili zato, da bi jim skočili v hrbet, temveč zato, da se borite zanje, da zanje tudi padate. Čim več bo vaših grobov, tem manj bo nemških. Čim več bo prelite vaše krvi, tem manj bo njihove..."
.Preklete barabe! Kam vse merijo!" je dejal poveljnik in pogledal po svojih oficirjih, ki so z brezizraznimi očmi sledili besedam. Niso mogli skrivati, da jim spodjeda zavest in maje trdnost.
.Ati naj berem naprej, gospod poročnik?" se je obrni) k Valjhunu, ki je s strogim pogledom potoval od obroza do obraza in skušal uganiti, če je morda tudi kdo od teh povezan s tistimi, ki vedo za izvor letakov.
.Kar berite, gospod poveljnik! Vam in vašim možem zaupamo. Ti papirčki ne bodo podrli naših obrambnih linij in ne naše vere."
.Poslali vas bodo na fronto," je bral poveljnik, .in kdove kje bodo trohnela naša trupla. Doma jokajo matere, žene in otroci. Skrbi jih za vašo usodo. Rešite se z ladje, ki tone. Prestopite k nam! Skupaj z zavezniki bomo vrgli Nemce iz naše dežele!"
Poslušali so, kot bi jim nalagal na hrbte težko kamenje.
.Sedaj poslušajte bogokletstvo, posebno vi, vojni kurat," se je obrnil k duhovniku, ki je skrbel za versko vzgojo v postojanki in je bil hkrati Valjhunov tajni agent.
.Vemo, da ste zapeljani. Govore vam, da branite vero, boga in cerkev. Tudi to je ogabna laž tistih, ki vas vodijo v gotovo smrt. Hitler je hotel mobilizirati samega boga in ga uvrstiti v svoje vrste. Toda bog se ne da mobilizirati, kot so se dali njegovi nevredni duhovniki. Ne gre v vrste poganov, nasilnežev in morilcev. Bog je na strani tistih, ki se bore za pravico, narodno in človeško svobodo božjih otrok. Vero in cerkev danes nista v nevarnosti ... Grdo vas goljufajo, vas, ki padate za (interese tujcev."
Občinski odborniki iz Maribora obiskaii Koroško
Stiki med organizacijami v matični Sloveniji in med narodnimi organizacijami v zadnjem času postajajo čedalje bolj tesni. Namen takih vezi je predvsem ta, da se med seboj bolj spoznavamo in da naše rojake v Sloveniji seznanjamo z našo narodno politično situacijo na Koroškem.
Take vezi so posebno pogoste med organizacijami v Mariboru in okolici. Ob obisku predstavnikov političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev ob gostovanju koroških pevskih zborov 23. marca v Mariboru, je bilo dogovorjeno, da bodo člani Kluba občinskih odbornikov Maribora obiskali Koroško. Tako je minulo soboto na Koroško prispelo okoli sto članov imenovanega združenja. Najprej so se ustavili v Št. Rupertu pri Velikovcu kjer so ob spomeniku padlih borcev proti fašizmu položili venec. Pravtako so to storili ob spomeniku v Selah in v Železni Kapli. Poleg teh krajev so obiskali tudi Gospo sveto oziroma vojvodski prestol.
Glavni cilj obiska na Koroškem pa je bil Bilčovs, kjer so se predstavniki mariborske občine pogovarjali z zastopniki koroških organizacij. Tam jih je najprej pozdravil podpredsednik Zveze slovenskih organizacij na
Koroškem, deželni poslanec in župan Hanzej Ogris, ki je gostom zaželel dobro počutje na poti po Koroški. Po kratkem ogledu Bilčovsa je sledil razgovor s predstavniki naših organizacij. Pri le-teh so sodelovali dr. Joško Tischler, Hanzej Ogris, Karel Prusnik in inž. Franc Einspieler. Predstavniki naših organizacij so goste najprej seznanili s trenutno narodno politično situacijo koroških Slovencev, zatem pa so odgovarjali na številna vprašanja mariborskih gostov, ki so pokazali močno zanimanje za položaj slovenske manjšine na Koroškem. Zlasti jih je zanimala ureditev šolstva, upoštevanje dvojezičnosti na uradih, pomoč kulturnim organizacijam s strani vladnih forumov, gospodarstvo, obnova partizanskega spomenika na Robežu, razvoj kmetijske šole v Podravljah in drugo.
Za izčrpne informacije se je zahvalil predsednik Kluba občinskih odbornikov Maribora, prof. Ivan Rudolf, ki je ob koncu za SPD „Bilka" v Bilčovsu izročil lepo knjižno darilo.
Prav tako so s knjigami obdarili tudi selske prosve-taše, medtem ko so ob povratku globaškemu društvu podarili diaprojektor. Tam se je za darilo in pomoč mariborčanov zahvalil predsednik Luka Hudi.
Obisk iz Preddvora
Globasnica. — V zadnjem času imamo v Globasnici skoraj vsak teden kulturno prireditev, včasih celo več. Po večini prihajajo k nam kulturne skupine iz Slovenije in se nam predstavljajo s svojimi dosežki.
Tako je bilo tudi preteklo nedeljo zvečer, ko je naše Slovensko kulturno društvo imelo v gosteh učence osnovne šole .Matija Valjavec" iz Preddvora, ki so se nam v dvorani pri Šoštarju predstavili s sporedom slovenskih narodnih plesov. Pred tem so naši mladi gostje nastopili v Bilčovsu. Na poti k nam so obiskati nekatere kraje Podjune.
Čeprav nedelja ni najbolj ugo-
den čas za prireditve, se je v predeljeni dvorani pri Šoštarju nabralo lepo število ljubiteljev slovenske folklore, da vidijo izvajanja mladih plesalcev iz Preddvora. Predsednik Slovenskega kulturnega društva v Globasnici Luka Hudi je gostom izrekel prisrčno dobrodošlico, medtem ko je v imenu gostov spregovoril ravnatelj osnovne šole .Matija Valjavec* Vinko Jenko. V svojem govoru je kratko orisal dejavnost skupine ter izrazil zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom na Koroškem, ki da bo za slehernega mladega učenca nepozabno doživetje. Ob koncu pa je povabil 20 otrok iz Globasnice, da v počitnicah pride-
jo v Preddvor in skupaj z njihovimi otroci naštudirajo osnove narodnega plesa.
Nato se je pričel pester spored narodnih plesov in le tisti, ki je izvajanja mladih plesalcev videl, bo verjel, da je taka kvaliteta sploh možna. Pri tem seveda gre priznanje njihovim strokovnim učiteljem, zlasti prot. Lenki Krišelj in prof. Mirku Udir. Ko naštevamo imena, ne moremo mimo napovedovalke Mojce Kolmanove, ki je s svojim prikupnim glasom najavljala posamezne točke. Posebno lepo pa je recitirala pesmi naše pesnice Milke Hartmanove.
Skratka, spored je bil izredno lepo kulturno doživetje. To je poudaril tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze, Andrej Kokot, ki se je gostom ob koncu zahvalil v imenu prireditelja in naglasil velik pomen takih medsebojnih srečanj, saj je taka oblika povezave nadvse koristna za naša društva, ki tako lahko usposabljajo svoje mlade člane.
Opozorito
Opozarjamo, da je razstava slik našega rojaka Ernsta Arbeitsteina iz Piiberka, v ceiovžkt gaierlji Hii-debrand odprta do 24. oprita. Razstavo iahko obiščete dnevno od ponedeijka do petka od 47. do 20. ure ter ob sobotah in nedeijah od 40. do 44. ure.
Jubilejni koncert Avsenikov
Znani kvintet Avsenik praznuje ietos 20-!etnico obstoja. Ob tej priiožnosti bo ansambe! 49. apriia v dvorani Tivoii v Ljubijani priredi! ceiovečerni koncert, katerega čisti dobiček je nameni! za boj proti raku. Zanimanje za to prireditev je izredno veiiko. Tudi Siovenska prosvetna zveza bo organizirata obisk tega koncerta in je v ta namen najeta avtobus, ki bo 49. t. m. voz)! v Ljubtjano. Odhod ob 46.30 uri iz Dobrte vasi {avtopod-jetje Sienčnik) in ob 47. uri iz Cetovca (Gasometergasse 40). Prijave pismeno ati po tetefonu do 4$. apriia 4974 na nasiov: Stovcnska prosvetna zveza, Cetovec, Gasometergasse 40, te). (0 42 22) 32 5 SO.
Prof. Werner Berg 70-letnik
Včeraj je znan/ BorošBZ s/ZBar prof. Werner Berg oBBa;a/ svojo 70-/etn/co. Po roda Z z severnovzBodne /VemčZje, je pred šrZr/desefZmZ /et/ svojo drago domov/no Maše/ v PodjanZ. 5 famošnjim /jadstvom de/Z amefn/B Po/ /M vese/je /M /z rega črpa svoja amefn/šBa de/a, s Bater/mZ je zas/ove/ da/eč po sveta. O;: je prv/, BZ je v svojZB de/ZB zaje/ rnotZve trt/ega Za s^roMMe-ga žZv/jeKja Za fad/ jdemen/rega Bofenja jažnoBorošBega /jat/stua, BBrafZ pa je zaje/ tadZ žZ/avZ odpor teB /jad/ protZ nemora/nema raznarodovanja. B/ednje je prof. IVerner Berg še posebej pod^repZ/ /ansBo jesen, Bo se je Bo: prZpadnZ^ nenršBe narodnost/ ade/ežZ/ dernonstraeZje za pravZce Boro-šBZB B/oveneev v Ce/ouca.
ZVa sprejema, BZ ga je oB 70-/etnZcZ prof. dr. Berga za BoroIBe Ba/-tarne de/avce prZredZ/ BorošBZ deže/nZ g/avar BZtna, BZ je v svojem pos/o-vZ/nem govora opomnZ/ tadZ na vzroBe, BZ so prZved/Z do njegovega neprostovoljnega odstopa, pa je prof. Berg povsem pravZ/no agotovZ/, da so v žZv/jenja /aBBo zmage, BZ se jZB je treBa sramovat/, BaBor so tadZ poraz/, na Batere smo /aBBo ponosn/.
ZiteuZ/nZm čest/tBam jaBZ/anta, BZ je še po/n svež/B sZ/ Zn astvarja/nost/, se pr/dražajemo tadZ BorošBZ 5/oveMcZ.
Bistrica v Rožu
Po kratki vendar težkti bolezni je v torek 2. aprilo preminula Draga Jelen, žena uglednega zdravnika dr. Stanka Jelena iz Bistrice v Rožu.
Pred nekaj meseci je nenadoma zbolela. Upali smo, da bo ozdravela in da bo kmalu zopet med nami. Vendar ji je neizprosna smrt pretrgala nit življenja in morala je še mlada, stara komaj 53 let, zapustiti ta svet. Njena izguba nas je vse globoko prizadela, zlasti zato, ker je bila zelo priljubljena med našim ljudstvom.
Pogreb pokojnice je bit v nedeljo popoldne na sveškem pokopališču, kjer se je nabrato ogromno število pogrebcev od blizu in daleč, da se poslovijo od drage pokojnice. Iz Podjune, kjer je bila Draga Jelenova doma, je prišlo mnogo njenih rojakov, sorodnikov in znancev, med njimi tudi pliber-ški moški zbor pod vodstvom Fol-tija Hartmana, ki se je ob odprtem grobu s pesmijo poslovi) od svoje drage rojakinje. Tudi domači pev-
ski zbor pod vodstvom dr. Antona Feioiga je zcpel pesmi žalostinke in s tem izrazil pokojnici poslednjo čast.
Draga Jelenova, rojena Kraut, je bila doma pri Ktokorju v Bistrici pri Pliberku. Pred 32 leti je morala, kot številni drugi koroški Slovenci, tudi ona skupaj s starši zapustiti svoj ljubljeni rodni dom in iti v izseljenstvo v taborišče Hesselberg v Nemčiji, kjer so bili izpostavljeni mučni negotovosti, ali bodo še kdaj videli svoj rodni dom ali ne. Bivši sotrpinki je Zveza slovenskh izseljencev poklonila venec, njen predsednik Lovro Kramer pa se je poslovil od pokojnice. Prav tako je ob odprtem grobu spregovoril tudi kanonik Aleš Zechner, pogrebni obred pa je opravil domači župnik Martin Škorjanc.
Z globoko prizadeto Jelenovo družino sočustvujemo vsi znanci in prijatelji. Pokojnico bomo ohranili v lepem spominu, možu in otrokom pa izrekamo naše globoko sožalje.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
Valjhun si je živčno grizel brčice. Ob besedah o bogu se je spomnil starega župnika Oblaka in posumil, da je tudi njega zastrupila sovražna propaganda. Brezpogojno mora odkriti, od kod doteka ta strup!
Poveljnik je vzel v roke naslednji list in dejal ogorčeno:
.Te umazanije o predsedniku, generalu Rupniku, mi ne gredo iz ust. Preveč podlo ga obrekujejo."
.Saj ni treba tega brati," je rezko velel Voljhun in vstal. .Zdaj veste, za kaj gre. Hočejo nas razkrojiti, za-strašiti, da bi izgubili cilj in vero. Ker jih je že mnogo bralo te umazanije, moramo govoriti z njimi. Ljudje morajo vztrajati z nami do konca!"
Po ideološki lekciji oficirskemu in podoficirskemu kadru je dejal komandantu:
.Dobili smo poročilo, da bodo Angleži metali korpusu vojni material. Predlagam, da zakurimo ognje v obliki peterokrake zvezde. Lahko se zgodi, da se zmotijo."
Med poveljujočimi je zašumelo. Ne da bi se posvetovati z nemškim vodstvom, je poveljnik ukazal svojim, da gredo takoj na delo in na polju izven vasi pripravijo kresove.
Valjhun se je po kosilu umaknil v svojo sobo. Legel je na razmajano vojaško posteljo in začel prebirati letake, kakršne so našli na vseh mogočih krajih. Spomnil se je na prezidenta. Ali so mu jih že prinesli? Ni vedel, ali bi bilo pametno pokazati mu jih ali molčati, zakaj oklevetani prav tako sovraži tistega, ki mu prinese vesti, kot tiste, ki ga klevetajo.
Bral je:
.Leon Rupnik! Kdo je ta vaš spoštovani voditelj? Eden največjih pokvarjencev je, lažnik in neznačajnež. Lice-merec, ki trdi, da je za ves slovenski narod naložil križ na svoja ramena in postal svetal simbol volje do življenja. To je človek, ki ga imajo celo Nemci za šlevo. Človek, ki
obrača plašč po vetru ...
... Ko je kot bivši avstroogrski oficir stopil v staro jugoslovansko vojsko, je takoj postal Lav in prestopil je v pravoslavno cerkev. Veleizdajalec je, sovražniku je izročil načrte vseh obmejnih utrdb, še preden so bile zgrajene! Petokolonaš! Pod Italijani je takoj postal Leo, mestni župan in priganjač. Pod Nemci pa je ta krivoprisežnik takoj postal prezident in že Leon. Goni vas v smrt in prodaja vašo kri nenasitnemu žrelu. To je hlapčevski vlačugar, ki menja prisege, uniforme in vero. Ne pojdife v smrt s smrdljivim vla-čugarjem!
Čas beži! Z Rupnikom v smrt ali z OF v novo življenje! Kesanje bo prepozno!"
Propaganda ... Koliko gnojnice je polite z obeh strani! Ogenj sovraštva še dolgo po vojni ne bo ugasnil... Valjhun je zaprl oči in si mislil, da bodo pač zvabili nekaj omahljivih posameznikov, ki niso v sebi trdni. Pravih borcev za vero in za boga pa te p!eve ne bodo omajale. Zdaj je tudii sam podvomil o karti, na katero so stavili vse, in se prvikrat resnično zbal. Obljubam iz tujine ni več zau-pal. Preveč globok prepad jih loči... kri in zabloda. Ni prostora za skupno pot. Ni časa za oprostitve. Nekdo bo mora! umreti.
Skušal je zadremati. Zdaj ni imet nikogar več, ki bi se mu lahko zaupat. Ali naj gre k župniku Oblaku kakor svoj čas? Kako naj mu govori, da bi mu zaprl usta? Nič več ni imel pokoja ... Vse, kar je zidal, se je podiralo. Zdelo se mu je, da sam ruje, kar je zasadil. Čuti! je, da prihajajo velike lin težke reči, neizbežne in težke kot skale, ki se s hriba valijo v dolino. Kdo jih bo zaustavil?
Zmotil ga je kurir: klicali so ga v nemško poveljstvo. Dežurni oficir mu je izročil radiogram. Odprl ga je z večjo tesnobo kot običajno.
Major Wolf mu je sporočal, da je pisava človeka, či-
gar poročilo mu je poslal, neznano; to da nikakor ni pisava agenta G-15.
Čelo se mu je orosilo, oprijel se je stola. Torej je nasedel? Spustil je partizanskega obveščevalca, ki ga je kot spomladanskega zajca spetjal na !ed... Zdaj pojdejo po zlu še javke, ki mu jih je izdal...
Vse gre narobe ...
Naslednji dan po večerji jih je osrečila mrzla, kot ribje oko jasna, zvezdna noč. Ko so zaslišali brnenje angleških letal, so na poljih, neda!eč za vasjo, zagoreli ognji. Valjhun je z okna gledal trepetajoče plamene in se oziral v črto ločnico, kjer je zmanjkovalo zvezd in svetlobe in kjer se je začenjala tema neznanega. Se vedno mu je bilo pri srcu tesno in ni se mogel otresti žalosti. Če ne bodo nasedli, si bo naprtil še en poraz in novo nezaupanje...
Poveljnik ga je ogovarjal. Stežka je trgal iz njega misli.
Tanek kovinski zvok se je močneje zarezal v ozračje. Nad dolino med vencem hribov je zdrsela beta senca in zakrožila nad ognji kot ptica, ki bi rada pristala.
.Prišli bodo!" ga je veseio lopnil po plečih poveljujoči.
Kovinski šum motorjev iz teme je naraščat. Nebo je preletela eskadrilja letal.
Poveljnik in Valjhun sta pognala vso vojsko na piano. Med domobrance so se pomešali tucti Nemci. V zraku je zasikato in razpela so se padala s tovori blaga in orožja. Mednje so hrupno deževali zavoji z obleko. Nekatera padata so se obešala po drevju bližnjega gozda.
.Ati veste, kaj to za nas pomeni, gospod poročnik! Ti kmečki telebani vsak dan bolj nasedajo propagandi in se ozirajo v gozdove, kamor bi radi pobegnili. Zdaj nam bodo verjeli, da smo z Angleži, ker !e-ti mečejo nam!"
Odpravila sta se na polje. Gledala sta, kako so se
o — Štev. 15 (1654)
12. opri! 1974

Spoznavajmo našo hrano
Igrače za dojenčka
/gr% otro&d razvad, ^rc^tt ttt ttttJt po-Jc/*rto zttJovo/jjfvo. ZJrttv trt ttorttttt/rto Jttjcv-wo ttt te/ejtto rttz-tttf Jojertčc^ je prtče/ tgMt; že v zacet^M tretjega ntejeca. Prva tgrača jo njegov; prjt^t na ro^aA. Prjt^e ;n ro^ee og/e-Jttje ;n prt tem tzraža vtJno zttJovo/;jtfo. Po je tttJt eJen prvtTt znakov, Jtt je tžojenče^ norma/no Jttjevtto razvtja. 5evet/a ta^a tgra otro-^aj ^ma/tt ne zttJojtM/c več. Začne prtje-matt predmete, ^t jtA Joježe z ro&o, na prtmer oJejtco, trakec pri kapici in potio^no. Ce j/t'jt g/aj matere, prijetno giaj^o aii če vtJ; jvetio-Z?o, reagira j čttJtvom ngotija.
Xonec tretjega in v začetka četrtega meječa otro& že opaža je predmete o^o/i je^e. Zato ma omejimo na ^ojarico — najprej v oJJd/;fnojft 23 cm oti oči, nato pa že J/je — raznobarvne trabce, brog/ice aii piojčice. Obiibe teb predmetov nijo za otroba pojebno pomembne, važno je ie, tia je gibijejo aii z<tJttw;;o, če je jib tiotabne. Preizbaji pjiboiogov jo poba-zaii, tia na otroba agotino tieiaje, če jo te igračbe rtieče, ramene aii pa oranžne barve. Te igračbe za gietianje, bot jib imenajemo, agotino vpiivajo na razvoj očejnib mijic, bo-ortiinacijo in abomotiacijo oči in povzročajo otroba čajtvo agotija. Zvob, bi ga povzročajo ob tiotiba, otroba vzratiojti in pritegne njegovo pozornojt.
Po četrtem meječa otrob že tirži igračbo jam v robi. Z ažitbom ježe po ropotaijici, bi pa mora biti primerno zvočna, ne pretežba in ie-pe barve. Pati ima tatii živaice iz game aii piajtične maje, bi ob tiotiba tiajejo giaj. Piti pa morajo tabo veiibe, tia jib otrob ne more Jtiačiti v ajta.
Ptarjem pa priporočamo ziajti priiožnojtne igračbe. 7*o jo tabe, bi jib ni potrebno bapiti, bi jib ima vjab vetino pri robi. iVa primer bojčbi papirja, majbna vrečba, rtieča čijta br-pa in poJobno. Dojenčeb pa naj ima v boj-ba aii pojteijici vetino ie eno aii tive igraČbi, ber je tabo njegova pozornojt boij ojretioto-čena. Če ma bomo nametaii v bojeb več igračb, jib bo jamo prijemai, ne bo je pa z njimi igrai.
V jejtem meječa, bo pričenja otrob ob opori jetieti, ima rati zvočne bocbe in pa igračbe za jtijbanje. V tievetem meječa opažamo, tia tirži tiojenčeb že v vjabi robi po eno igračbo. Po-izbaja jib jtrejati in tirgniti tirago ob tirago. Pojebno rati je igra meti bopanjem. Če nimamo piavajoče igračbe, ma tiajmo v robo brpico aii gobico. Ptijbai jo bo in ne batiajmo je, če jo bo nejei tatii b ajtom. Otrob tabo ari ročne jpretnojti in poizbaja razne abtivnojti. Vjab najmanjji ajpeb ga Jpotibaja b novim tiejav-nojtim.
Proti bonca prvega ieta tiamo otroba votie igračbe, tabo tia iabbo vanje vtiba prjteb aii pa ceio robo. 7*o jo na primer votie bocbe. Zeio zatiovoijen pa je tatii j piočevinajto jbo-tieiico, bi pa ne jme imeti ojtrib rbov. Če je otrobov tiajevni razvoj harmoničen, bomo v enajjtem meječa opaziii, tia ob prijotnojti oJ-rajiib meče igračbe iz Jtajice aii pojteijice na
Za dobro zdravje in dolgo živijenje moramo vedeli, kakšna je vrednost hrane in kako vpliva na naše telo.
Lahko ste debeli ali suhi, sladokusni ali neizbirčni, hrana ima za vse enako pomembno vlogo. Toda le malokdo ve kaj več o njej.
Tu je nekaj vprašanj in odgovorov, ki bi jih moral vedeti vsakdo izmed nas.
#	Ali je surova hrana bolj redilna kol kuhana!
Ni vedno. V zelenjavi, na primer, so pomembne redilne sestavine v celicah, obloženih s celuloznimi zidovi, ki jih naš želodec ne more prebaviti. Med kuhanjem ti zidovi popokajo, in šele tedaj lahko pojemo hranljivo sestavino. Na drugi strani pa pretirano kuhanje ubija številne hranljive sestavine. Zato ne mečimo proč vode, v kateri smo kuhali zelenjavo! V njej je več kot 50 odstotkov mineralnih snovi.
#	Zakaj določeno hrano radi uživamo, druge pa ne maramo!
Če je telo zasičeno s hranljivimi sestavinami, človek hrane s temi sestavinami ne mara in nasprotno. Hrepenenje po sladkarijah pa je često pogojeno s psihološko osnovo.
^ Ali dobe vegetarijanci zadostne hranljive sestavine ie s samo zelenjavo!
Da, toda precej težko, zlasti ko gre za proteine. Malokatera hrana vsebuje toliko proteinov kot meso.
#	Ali pomenita lakota in dober tek eno in isto!
Ne. Lakoto povzročata prazen želodec in določena količina sladkorja v krvi. Ko pride do tega, možgani sporočijo telesu, naj si poišče hrano. Zanimivo je opazovati tiste, ki so stradali: pravijo, da občutek lakote zgine tretji dan stradanja. Slab tek uniči občutek lakote. Toda močnejša lakota vedno prevlada tek. Kadar je človek sestradan, ne izbira jedi.
#	Ali pitje blaži bolečine lakote!
Samo začasno. Kajti tekočina ne ostane v želodcu in je skoraj takoj že v črevesju. Zato ublaži kozarec vode ali piva lakoto le za deset minut.
f/a. /Ve bajajmo je rta otroba, ber je to eJett najbo/j zawej/;tft'b zrtabov rtorma/rtega joc/a/-rtega trt Jajevrtega razvoja. Otrob ažtva ob rtov; abftvrtojtt. Prtjetrto ma je, Ja ma oJraj/t j tem, Ja pobtrajo tgrače, pomagajo.
Otrob rtaj rte bo v tem obJobja rttbo/t praz-rttb rob, taj z tgračbo razvtja čatt/a trt jt rta-btra prva Jpozrtartja o jvefa.
#	Ali ima barva hrane kakšen vpliv na tek!
Da. Od določene hrane pričakujemo, da ima določeno barvo. Če je nima, izgubimo tek. Ob neki priložnosti je skupina lačnih ljudi jedla v prostoru, ki je bil zeleno razsvetljen. Med jedjo so spremenili svetlobo v sivo. Večina ljudi je izgubila tek.
#	Ali ima duh kakšno zvezo z okusom hrane!
Da. Jezik čuti samo štiri okuse: grenko, sladko, kislo in slano. Pogostokrat zamenjujemo duh z okusom. Tako nima na primer čebula nikakršnega okusa, enako tudi mnogi siri, imajo pa duh.
$ Ali močna hrana škodi spanju!
Ni nujno. Številni narodi — na primer Španci — jedo zvečer mnogo, in sicer šele okrog 10. ali 11. ure. Tu gre predvsem za navado.
#	Zakaj se nekateri ljudje redijo!
Redimo se takrat, kadar uživamo več hrane, kot jo potrebujemo in kot je telo lahko porabi. Rejenje lahko preprečimo na dva
načina: zmanjšati moramo količino hrane, ki jo vnašamo v telo, ati pa to hrano porabiti s telovadbo. Najbolje je, če oba načina kombiniramo.
#	Al! se moramo čuvati hrane, če imamo slabo prebavo!
Da. Predvsem mastne. Ocvrta hrana je prav tako težko prebavljiva. Enako tudi prekajena.
#	Kaj se dogaja s hrano v želodcu!
Najbolj pomembna funkcija želodca je, da .napade" hrano, ko pride le-ta vanj. Želodec si pomaga s sokovi, kii spreminjajo hrano v kašasto gmoto.
#	Ali prebavni sistem laže prebavlja eno vrsto hrane in težje drugo!
Seveda. Najlaže prebavljivi so proteini, maščobe pa najteže.
@ Kaj povzroča trebušne krče!
Povzročajo jih čreva, ki med prebavljanjem porivajo tekočino ati pline 'iz enega črevesa v drugega.
Koliko časa traja prebava!
Po štirih do šesth urah je hrana v črevesju. Glavna prebava se prične šele v črevesju; traja 12 ur. Tako že zajtrkujemo, ko prebavljamo večerjo.
O prehladu
Pri dojenčku je v prvi vrsti pri vsakem prehladu ogroženo uho, in to srednje uho. Nosek je namreč v tesni zvezi z ušesom, in sicer preko posebne, pri dojenčku še široke cevke, ki povezuje žreino votiino z ušesom. Otroka prične boleti glavica, vsak gib je močno boleč, milo zajoka, če se le dotaknemo ušesa ali kože okrog njega. Vročičen je, odklanja hrano, pogosto bruha in rade se pridružijo še črevesne motnje, ker majhen otrok, za razliko od odraslega, reagira na infekt kot celota, tako da je često zelo težko postaviti pravo diagnozo. Otrok tudi pogosto dražeče kašlja, ne da bi bil vzrok kašlju v pljučih.
Vnetje v ušesu namreč draži globlje predele sluhovoda, podobno kot zakašljamo, če gremo pri čiščenju ušes pregloboko. Če gre za gnojno vnetje, je najbolje, da se bobnič predre, sam od sebe ali pa to naredi zdravnik in da se gnoj izlije iz ušesa navzven. Sicer se lahko gnoj razširi navzad na kost ali pa celo do samih možgan in možganskih ovojnic, kjer že v nekaj dneh povzroči smrtno nevarno vnetje.
Vnetje pa se lahko širi tudi v grlo, sapnik, bronhije in celo v pljuča. Tako se nahodu lahko pridruži angina, vnetje grla z lajajočim kašljem in naraščajočo hripavostjo, vnetje sapnika in bronhijev s sprva suhim in dražečim kašljem, ki postaja vse bolj vlažen, otroku v pljučih piska in hrope kakor harmonika.
Starejši otrok je sposoben sluz, ki mu zaliva dihala, izkašljati in izpljuniti, dojenček pa vso to nesnago požira ali pa, kar je še huje, ponovno vdihava. Slabo predihana pljuča, v katerih zastaja sekret, pa so najboljše gojišče za številne bakterije, ki povzročajo pljučnico. Zato je pljučnica pri majhnem otroku tako pogosto komplikacija prehlada. Pri odraslih najdemo običajno prizadet le omejen predel pljuč, pri majhnem otroku pa zelo pogosto najdemo gnojna žarišča raztresena po vseh pljučih. Iz pljuč pa se vnetje razširi še na pljučno mreno.
In vse to pride iz navadnega nahoda! Vendar na srečo ne vedno. Čim odpornejši, čim bolje negovan in hranjen je naš otrok, tem manj mu je prehlad nevaren, kolikor se ga sploh prime. Zato je najboljši način preprečevanja nahoda v smotrnem utrjevanju otroka, v pravilni prehrani, ki vsebuje zadosti vitaminov, zlasti vitamina C in sploh v pravilni negi.
Naš otrok naj bo čvrst, ne pa rejen in napihnjen, da komaj diha. Pravilno smo ravnali, če smo ga preko poletja utrjevali s sončenjem, kopanjem na prostem ter s telovadbo, primerno njegovi starosti. Tako je naš malček najbolje pripravljen za zimo in za vse nevšečnosti ki mu jih prinaša.
In ne kašljajmo in kihajmo v otroka. Tudi ne poljubljajmo ga, če smo prehlajeni, saj z nevidnimi kapljicami prehajajo na otroka tudi povzročitelji prehlada. Zavežimo si raje pred obraz čist robec ali gazo, kadar imamo opravka z dojenčkom. In če se je naš malček kljub vsemu le prehladil? Paziti moramo, da ne spregledamo kakega znaka, da se vnetje širi naprej, in ob najmanjšem sumu se posvetujmo z zdravnikom.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
vojoki podili za padali, vlačili na kup zaboje in jih šiloma odpirali.
Za zavoje z angleškimi uniformami je dal poveljnik poseben nalog. Naglo so jih vlačili v bližnji gozd, kjer so jih že čakale posebne skupine. Le-ie so jih prevzele in odnesle naprej v skrivališča na zaupnih kmetijah. V angleške uniforme se bodo preoblekli, kadar bo skozii fe kraje prodirala angleška vojska, je pripovedoval poveljnik Valjhun.
Valjhun se je ugriznil v jezik. Že davno je vedel, koliko je ura v ogroženih postojankah in kaj jih zadržuje, da ne razpadejo. Če bi o tem poročal nemškemu generalu, bi jih dal postrelili vse od kraja.
Štabni narednik je prišel poročat, da so našli zaboje s pijačami, čokolado in cigaretami. Takoj so privlekli to blago po rahlo zmrzli zemlji. Poveljnik je z osornim glasom ukazat zbor vseh, ki so bili pri teh zabojih, in naročil naredniku:
.Ukazujem vam, da preiščete žepe vsem tem lopovom!"
Obrnil se je k Valjhunu in mu začel pojasnjevati: .Veste, gospod poročnik, v akcijah so se navadili, da gre z njinmi vse, kar ni pribito."
Potem sta se lotila odpiranja zabojev, na katerih je bil napis v dveh jezikih: .Pozor, za angleško vojno misijo!"
Poveljnik je odtrgal in zmečkal vsak list z napisom posebej, ga vrgel na tla in s škornji poteptal. Z noži so odpirali škatle in pohlepno zijali: kava, čokolada, čaj, tobak ...
Valjhun je gledal poveljnika, ki je pogoltno žvečil čokolado. Spomnit se je, da je pred letom dni v njegovi in sosednjih postojankah preiskoval, kam so izginili trije angleški piloti, ki so bili s padali skočili iz gorečega bombnika. Kmetje so mu povedali, da so jih zajete domobranske patrulje. Toda piloti, kot bi se vdrli v zemljo ... Prepričan
je bil, da so zakopani nekje v bližini teh gozdov.
S plenom so se vrnili v postojanko. V gozdu, kjer so med drevjem vojaki iskali padala, ki jih je bit zanesel noč-nik, so se oglasile strojnice. Tam so se spopadli za plen s partizani.
Zbrali so se v oficirskem klubu — ves oficirski kader, z nemškim poveljnikom ter vodjem žandarmerije in graničarjev — da bi skupno proslavili ukano.
Stotnik, poveljnik domobrancev, se je že napil konjaka, namenjenega angleškemu polkovniku Mooru, in si nabasal pipo z dišečim kolonialnim tobakom. Zadišalo je po alkoholu, kavi in čokoladi.
Povabili so tudi nekaj deklet, ki so jim navadno stregle. Delili so jim čokolado, jih napajali z likerjem, si jih posojali na kolena in zabavljali čez partizane in Angleže.
13
Noč se je umirila. Iz teme je straža pripeljala štiri može. Valjhun je široko odprl oči, ko je pri vratih zagledal med skupino domobrancev in Nemcev četvero oboroženih partizanov z zvezdami na kapah. V hipu je hrum potihnil in oči vseh prisotnih so se uprle v stasitega moškega, ki je stopil naprej in se predstavil poveljniku:
.Poročnik Luks! Specialna skupina gestapa."
Vsi štirje so bli premraženi, mokri do podpazduh in umazani.
Luks je mirno predal pismo. Poveljnik ga je odprl, ga preletel in obraz se mu je razjasnil. Veselo je segel v roko Luksu in njegovim spremljevalcem.
Pošiljal ga je mojar Wolf, da bi mu kot strokovnjak pomagal proučiti položaj in utrditi obrambo postojanke.
Prišlece je nemški intendant odpeljal, da so se preoblekli, potem so se vrnili v družbo. Posedli so k peči, da so se ogreti. Gostitelji so jih napojili z žganjem.
Poročnik Luks se je bil z veliko nevoljo podal na pot. Toda ukazom majorja Wolfa se ni mogel upirati. Za spremljevalca mu je dodelil oba brata, ki sta bila pobegnila Artiju. Starejši je poznal kot Jelovčanov kurir vse steze in prehode v gorovju do Cerknega, mlajši pa vse javke in zveze v dolini.
Luks je bil v tem položaju nemškemu in domobranskemu vodstvu zelo dobrodošel. Ko je prišla divizija v hribovje okoli postojanke, so morali organizirati lastno izvid-niško službo, saj je v zadnjih dveh letih Bar tako temeljito obračunal z ovaduhi, da so tudi redki preostali stisnili rep med noge.
Luks bi bil raje preganjal Tončka in stikal za Nestorjem po pobočjih Jelovice, kot prodiral na območje korpusa, kjer bi ga lahko ta ali oni prepoznal. Dva meseca je prebit v bolnici. Na obrežju Save, kjer je Tonček imel prehod, je slednjega čakal z nekaj možmi. Toda namesto da bi bil Tonček prebredel vodo, kjer so ga pričakovali, jim je v spremstvu kurirja prišel za hrbet. Preden so se razpršili vsaksebi, mu je Tonček pestrelil nogo. V bolnišnici bi bii skoraj dobil prisad. Nihče se ni zmenil zanj. In nacejal se je z razočaranjem. Breme izdaje ga je razkrajalo. Tudi major Wolf je pozabil nanj, brž ko mu ni biil več potreben. Njegove zasluge, da je bila brigada na Krnu uničena, so si razdelili drugi. Breme pa je padlo nanj. Izdaja nikoli ne dobi priznanja in ne plačila. Če ne uspe, je izgovor za tiste, ki so nanjo računali, če pa uspe, tega nihče ne spregovori na glas, ker noče spustiti iz rok uspeha. Major Wolf in stotnik Kniecke sta si prilastila njegov uspeh. Njega pa je Wolf pošiljal s težavnimi nalogami zdaj sem zdaj tja, samo da bi se ga znebil. Čutil je, da je tudi Nemcem odveč. Niti slišati ni hotel, da bi ga poslali na delo v rajh, kot so mu svoj čas obljubljali.
/Dtd/f v pr;7)oJn/:' jfev;7&t)
EDW!N JAY
Ljubosumnost
Zelo sem srečen, kajti Pavia ie najlepše bitje, ki si ga človek lahko zamisli. Je ljubka, zelo duhovita in mična, poleg tega pa tudi inteligentna. Eno napako pa le ima — ljubosumna je kot hudič. Zaradi tega sva se prepirala od prvega dne poroke. Takoj ko je prišla v pisarno in se seznanila z mojo tajnico Gillian, je odvihrala jezna kot furija. Zahtevala je, da dekle takoj odpustim. Seveda sem ji to izbil iz glave, nakar sva imela pravcati tihi teden.
Saj me boste razumeli: Gillian je tako sladka, da se je zanjo splačalo prestati en zakonski vihar.
Menil sem, da je s tem prepirom ^problem Gillian" rešen. Toda delo se nam je nakopičilo, nekaj večerov sem zelo pozno prihajal domov. Pavla je znova začela. Dobesedno rogala se mi je:
— Čudim se, kako si upaš priti domov po vsem tistem, kar počenjaš!
Odgovoril sem šele potem, ko se je malo pomirila:
— Motiš se, če misliš, da sedimo v pisarni prekrižanih rok ... Toda to je ni zanimalo, zato sem nadaljeval v drugi smeri: — Gillian ima zdaj fanta, pravcatega velikana. Kaže, da se imata zelo rada ...
— Saj sploh ne mislim na to Gillian, me je prekinila žena.
— Zakaj pa se potem prepirava?
Pavla je sedla na kavč:
— Saj mi ni treba na dolgo pojasnjevati. Samo dva lahko nastopata v tvoji igri, Filip. To moraš razumeti!
Razumel sem. Ta misel mi je vrtala po glavi tudi naslednje jutro, tako da sploh nisem bil sposoben za delo. Popoldne sem odšel na kosilo in upal, da bom ob dobri jedi bolje modroval.
Res je smešno. Kako naj se jaz, ki sem do grla zasut z delom, še potepam! Nasprotno, za kaj takšnega je imela moja žena veliko več možnosti kakor pa jaz!
Po kosilu sem zamišljen taval po parku. Lepa ženska, kot je Pavla ... Nič koliko misli se mi je pletlo v možganih...
Res sem jo v zadnjem času zanemaril. Idealen plen za poklicne zapeljivce je.
Odšel sem domov, pripravljen, da razčistim vsaj nekatere svoje sume. V trenutku, ko sem zavil v našo ulico, se je ustavila pred mojo hišo siva limuzina. Iz nje je z zanesljivim korakom stopil moški v dežnem plašču in brez obotavljanja pozvonil. Vrata so se odprla. Opazil sem Pavlo. Moški je vstopil, nakar so se vrata za njim zaprla. Potemtakem ga je pričakovala. Niti „dober dan" ji ni rekel. Vstopil je kakor v svoj dom...
Ustavil sem avto nekoliko proč od hiše. Živčno sem stiskal volan. Potrpežljiv moraš biti, sem si ponavljal. Morda bo Pavla lahko vse to pojasnila.
Čez poldrugo uro je moški odšel. Ko se je peljal mimo mene, sta se najina pogleda srečala.
Njegov boječi nasmeh se je zadržal v mojem spominu vse do sedmih zvečer, ko sem končno sklenil, da stopim v hišo, kot da se šele vračam iz pisarne. Molčal sem. Uspelo mi je, da sem se pretvarjal, kot da se ni nič Zgodilo. Pavla niti opazila ni moje potrtosti.
Naslednji dan sem, takoj ko sem prišel v pisarno, prijel za telefon.
— Tukaj Gale, detektivska agencija, mi je odgovoril ljubek ženski glas. — Da, ob enajstih. Bi bilo kar prav.
Spustil sem slušalko in mislil na Pavlo. Pustil sem ji dovolj časa, da vse pojasni, vendar ni tega niti poskušala. Toda povsem miren še vedno nisem bil.
Nekaj pred enajsto uro so me odpeljali v veliko pisarno detektivske agencije Gale. Znašel sem se pred rjavolaso žensko, ki se je ljubko smehljala in mi ponudila, naj sedem.
— Gospod Dickon, zakaj skrivate presenečenje? — me je nekoliko karajoče vprašala. — Ali niste vedeli, <fa so na svetu tudi detektivke. Jaz sem gospa Gale.
— Vem, da so, sem odgovoril, toča jaz nisem . ..
— Če bo treba, bom poklicala kakšnega kolega — moškega.
Bila je privlačna in iskrena. Imel sem občutek varnosti.
Začel sem ji pojasnjevati, zakaj sem prišel. Segala mi je v besedo, postavljala razna vprašanja in si zapisovala razne podatke. Vendar je bilo vse to videti nekako površno.
D0M!SL!CE
Me bo domovina zapustila človeka, temveč človek domovino.
Majvečja od vseh napak je, da se ne zavedaš nobene.
Sovraštvo je maščevanje strahopetca zaradi presta-nega strahu.
Podleža najhuje prizadene ponos.
Duhovita ienska je biago; duhovita iepotica je moč. Majboij žaiostno je, da se ljudje tanatizirajo v sovraštvu, v ijubezni pa ni fanatizma.
Vse ceste, ki vodijo do že-ije čiovekovega srca, so dolge.
Humor ne pomeni smejati se, temveč boije vedeti. Miademu čioveku ni treba biti žal, da nima miiijo-nov, da bi razvit neko idejo
Maj ti bodo misli še tako krepostne, pa nihče ne ve, da misiijo tudi siabiči. Pokopaiišče je edina zem-tja, v kateri viada enakopravnost.
Če ietite spoznati in vziju-bit) svojo domovino, pojdite v tujino.
Ponosen sem na napake, ki mi jih ijudje pripisujejo; manj ponosen pa sem na tiste, ki jih zares imam. Ponos je na dnu vseh veii-kih napak.
Od duhovitosti imamo ie to, da nam je zeio doig-čas s tistimi, ki je nimajo.
Anekdote
5/dfM: zJrg^mT m ^%&ffr:'o/og ffocf? sl ;<? pr: :zp:fM dovo/:'/ MMjMo hdo. Vpr%š%/ je M?:J:d%f%.-
„.Kdj /d sčor:'/:', če N Mo pok/Zca/, M k Z	ozJr<w:7:
M?:j% z z/o?n/jeMo ^/j::ČM:co/"
/CwJZJ4t je M<zšte/ ce/o vrsto zJr<wi/?::7? wetoJ.
„Ne, /j;:/?:' moj," je oJt'?w7 Noe/?. „/%z N tegd MHj% za vsaM ceno Mpi/ nato z ve/:^:m dokičMw prodal	mažejo. To
/d M namreč eJ:w; Mnj, /d :'we/ ZdjKČMZco."
O
3pans%: /Z/ozof A/ig::e/ Je č/nam^no je Imej osem otro^. Vendar /d j:7? Mej samo sejem, če N se :zpo/m/a že/ja zaJnjega otroka. Ta JečM — očetov /jaMjenčeL — je /cpega Jwe, M ga je oče ošteva/, ogorčeno vzMM:/.'
„Če /h M veJe/, Ja se /*om mora/ poMr/t/ oJras/:'m, ne /n nt-M/Z pr/vo/Z/ v svoje rojstvo/"
Na te /?eseJe je fZ/ozof zadot?o/jwo ZzjavZ/.*
„To je naj/epš:	ZnJZtddKd/izMM, AZ sem ga A Ja j s/Zša//"
O
Zšer/ZnsZJ ^Zpar ^eMJotv je /n/ precej MezoMZren z m/aJZmZ /jnJmZ, Zn' so /?rez ta/enta sZ/Z/Z v to nmetnost. Nekega Jne ma je ta^ ,ZJpar' poraza/ svoje zaJnje Je/o.
„zl/Z sZ to sam naprav://" ga je vpraša/ 5c/?aJow.
„Sam."
„7?es sam/"
„Tes, sam/"
Po Jo/gem mo/čanja pa ^Zpar men/.- „No, torej /aMo postaneš — /ončar/"
H. K. BRESLAUER
—	Vi torej zahtevate od nas, da nadzorujemo vašo soprogo, je dejala na koncu in zaprla beležnico. —
Ravnala se bom po vaših ukazih.
Odšel sem veliko podjetnejši, kot sem bil pred prihodom. Toda misel na moškega iz sive limuzine mi je znova pokvarila razpoloženje.
Teden dni kasneje se je oglasila gospa Gale:
—	Prav gotovo vas zanima, kar smo doslej dosegli, je rekla. — Če se bova lahko dobila jutri ob sedmih zvečer pri Zlati peti, vam bom vse pojasnila.
Gospa Gale je sedela na visokem stolu pri točilni mizi. Ko sem jo še od vrat zagledal, se mi je zdela zelo privlačna. Seveda sem ji to tudi takoj povedal.
—	Ime mi je Paola, se je nasmehnila. — Če nisem v službi, rada slišim, če me tako kličejo.
—	Če niste v službi? sem se začudil.
Prikimala je:
—	Ali pa recimo, če delam samo iz zadovoljstva.
Sploh je nisem razumel. Še pomisliti nisem utegnil, kajti naslednji trenutek je stopila v bar Pavla s svojim prijetnim spremljevalcem. Sedla je za neko mizo v kotu, ki je zaradi stebra v sredi dvorane nisem dobro videl.
—	Počakajte pet minut, me je o-pozorila Paola Gale. — Tisti možak lahko zelo močno useka, če se mu zahoče.
—	Ali ga poznate?
—	Seveda! Moj zaročenec je.
—	Kaj pravite?
—	Da, prihodnji mesec se bova poročila.
—	Veste kaj, rad imam šalo, toda samo če je umestna ...
—	To je Dick Harper iz moje detektivske agencije. Ta trenutek verjetno pojasnjuje vaši ženi, da je vrsto dni opazoval, kaj počenjate in kje hodite, ter ugotovil, da naj jo zaradi tega prav nič ne skrbi. Vaše živ-lenje je brez madeža, razen da zdajle sedite z drugim dekletom. Ljubosumnost je razdrla številne zakone.
Še malo, pa bi bilo tako tudi z vašim.
Prikimal sem. Nisem imel kaj po- široko režal. „Torej nekega dne sem vedati. Dick Harper je vstal. Pohitel se vozil s svojo violino pod pazdu-sem k Pavli, toda Paola Gale me je ho v polnem avtobusu in kadil ciga-prijela za rokav in mi potisnila v ro- reto. Na oglu 27. ceste je avtobus ko kos papirja:	prehitro zavil in pri sunku je padel
—	Tole je za vas. Dick ni hotel cigaretni pepel na telovnik pred me-mučiti vaše žene, zato sem tudi nje- noj stoječega potnika. Ko sem pepel gove stroške zapisala na vaš račun. odprhnil in se mu opravičil, me je
Broadwayska melodija
„Bilo je takrat, ko nisem mogel najti v New Yorku nobenega primernega dela," je pripovedoval Tom, znan med prijatelji kot prebrisan fant, „pa so mi bili edina zabava dolgi pogovori z McLeanom, s katerim sva stanovala na 47. klopi na levi strani Centralnega parka. Tudi Mc Lean je že, kot pravimo takemu, vse vode preplaval, vendar pa je imel še čedno obleko na sebi in je govoril o zaslužkih kot Rockefeller o milijonskih kupčijah. Sit nisem bil od tega, rad pa sem z njim fantaziral, kajti neko upanje mora vendar imeti vsak, kdor noče popolnoma propasti. Nekega dne sem se vozil s svojo violino ..."
..Violino?", je vprašal BiH Snugg-les, ki je Toma pozorno poslušal. ..Violino?"
„Boš takoj vse zvedel," se je Tom
MILOVAN !L!Č
Marsovci
Pred obveznim drem!jem v slarem
večernim sprehodom navadno usnjenem naslanjaču. Naslanjač je pri oknu, okno poleg omare s knjigami, omara pri vratih, a nad vrati majhen, navaden zvonec, katerega mehanizem je pravkar pričel delovati.
Vstal sem in odprl vrata. Na hodniku so čakale tri tigure, ki jim je bilo zelo težavno določiti spol, leta in narodnost.
—	Dober dan, — je rekel prvi gost, ki je imel namesto glave strojček za mletje kave.
Drugi je bil ovit z raznobarvnimi električnimi žicami in zelo podoben teleprinterju. Tretji je imel namesto telesa miniaturen oddajnik z dvema — tremi zarjavelimi budilkami.
—	Mi smo Marsovci, — se je nasmehnit Teleprinter.
—	Dober dan. To torej pomeni, da je na Marsu življenje? — sem vpraša).
—	Kakor vidite, je nadaljevala Budilka.
Strojček za mletje kave in Budilka sta izvlekla svoje papirje, a Teleprinter je povedal, da je svojo osebno izkaznico pozabil v vsemirski ladji, vendar Strojček In Budilka lahko potrdita njegovo poreklo, narodnost, veroizpoved in politično pripadnost.
Povabil sem jih v sobo in prinesel rum. Budilka je popila samo en kozarček, Strojček nekaj čašic, a Teleprinter se je izgovoril, da ima bolna jetra in da mu je zdravnik prepovedal ostre pijače.
—	Slišali smo, da ste vi iznašli prvi teleskop in prvi vodomet? — je vprašat Teleprinter.
—	Povsem točno. Razen tega, jaz sem iznašel prvo centrifugo, prvo harfo in prvo tugo. Ampak rad bi
že zvedel za vzrok vašega obiska, moji dragi Marsovci, — sem rekel s smehljajem, ki ni zaostajal za najšarmantnejšimi smehljaji pariških prodajalk cvetja.
— Bi bili tako prijazni, da bi za prebivalce Marsa in bližnjih planetov predavati o temi ,Riba ne more živeti brez vode, a človek lahko brez ribe"?
Brez pomisleka sem sprejel povabilo in še istega dne odpotoval s svojimi novimi prijatelji na Mars. Potovanje je bilo zabavno in je trajalo manj časa, kot sem pričakoval. Njihova vesoljska ladja ima kino, olimpijski bazen, opero in knjižnico.
Zvečer smo prispeli pred Veliko poslopje, v katerem bi moral predavati o ribah, ki ne morejo brez vode, in o ljudeh, ki so lahko brez rib. Imel sem tremo. Povedali so mi, da je velika dvorana napolnjena do zadnjega kotička.
Pločnik pred Velikim poslopjem je bi! prekopan. Nerodno sem stopil in že sem letel skozi katakombe in labirinte. Po nekaj urah letenja sem prispel v brezzračni prostor, a nato v orbito Zemlje. Bil sem presrečen, da ob mojem pristajanju ni bilo nikogar v bližini. A sem se motil. Že v naslednjih dneh je vse mesto govorilo, da sem padel z Marsa.
Od tedaj vsako popoldne prebijem v starem usnjenem naslanjaču. Naslanjač je pri oknu, a okno poleg knjižne omare, omara pri vratih, o nad vrati navaden zvonec, ki lahko vsak hip zazvoni.
Prepričan sem, da bo moje predavanje zapustilo poslušalcem najgloblji vtis. S pomočjo poizkusov sem ugotovil, da riba ne more živeti brez vode, a človek v resnici lahko brez ribe ...
ta zagrabil za ovratnik in se zadrl vame: ,Vi, kravatno iglo ste mi u-kradli!'
Jaz sem zanikal, vmešali so se še drugi okoli naju in vsi so se razdelili takoj v stranke. Okradeni gospod je bil najbolj glasen: ,Lopov, jaz vem kaj govorim. Pa saj lahko takoj telefoniram domov, potem bomo že videli, če sem jo res doma pozabil, kot to vi trdite.'
Na prihodnji postaji me je prisilil, da sem izstopil. Sopotniki so nama z velikim hruščem sledili in preden me je privlekel do telefonske kabine, se je okoli naju zbrala že množica radovednežev.
Kaj vse sem moral preslišati, medtem ko je oni telefoniral, si lahko mislite. Prišel je še od nekod policaj in mi za vsak primer položil roko na ramo. Minuto pozneje pa je stopil .okradeni' potnik iz kabine in se začel v zadregi opravičevati. Kravatno iglo je pustil doma na mizi.
Takoj se je javno mnenje obrnilo proti njemu. Še policaj je napravil strog obraz, a gospod je že privlekel denarnico iz žepa, da bi nekoliko popravil slab vtis. ,K vragu,' je zaklel, ,kaj sem danes res vse pozabil. Samo deset dolarjev sem vzel s seboj!'
Pogledal je najprej mene in se potem ozrl okoli. Povsod le sovražni pogledi! Naenkrat je položil svojo roko na škatlo z violino in me začudeno vprašal: ,Ste glasbenik?'
,Da, Sir,' sem dejal, ,a že več mesecev sem brez dela. Pravkar sem hotel odnesti violino v zastavljalnico, da si kupim toplo juho.'
.Dajte violino, mladi mož,' je gospod prijazno dejal, ,zastran mene ne smete imeti škode. Jaz sem Joa-chim, znani virtuoz na violini! Kje imate klobuk? Tu imate 10 dolarjev, če me obiščete, jih dobite še 100! In zdaj' — obrnil se je k poslušalcem — ,zdaj bom za tega mladega moža igral. Siromakom je treba pomagati!'
,To je beseda!' je policaj ginjen pokimal. ,Sir, vi ste gentleman!"
Ljudje so navdušeno vpili .živio', gospod pa je igral živahen marš.
Ko je končal, je v klobuk kar deževalo srebrnih kovancev, pa tudi papirnatih bankovcev ni bilo malo."
„No, saj pa je tud: bilo pošteno od moža," je dejal Bill Snuggles, „mo-je priznanje ..."
Nato se je obrnil k Tomu: „Od kdaj pa si vendar ti glasbenik? Tega pa res nisem vedel doslej."
„Jaz, glasbenik?" se je zasmejal Tom. „Prav toliko sem jaz glasbenik, kot je bil tisti gospod virtuoz Joa-chim. Bil mu je le podoben. Ta nastop pa sva mnogokrat ponovila na najrazličnejših krajih. In to z največjim uspehom.
Gospod je bil namreč moj tovariš s 47. klopi, McLean.
ŠPORTNI VESTNIK
*	ODLOČiTEV !ZOSTALA
V	tretjem spomladanskem kotu 2. koroškega nogometnega D razreda je bit v Ce-tovcu na sporedu derbi obeh vodečih nogometnih moštev — SAK in Wotfnitz. Pred 450 gtedatci se je obetajoča tekma končata z remijem 3:3, tako da je boj za prvo mesto ostat še vedno mikaven in odprt. V test-vici se vrstni red voditne trojice ni spremenit, te moštvo Launsdorfa se je pribtižato voditnima ktuboma za eno točko. Vodi torej Wotfnitz (29 točk) pred SAK (28) in Launsdorfom (24).
Gtedatci na Koschatovem igrišču so v nedetjo videti žeto dober nogomet, ki se je posebej še odtikovat po borbenosti in pri-pravtjenosti obeh moštev. Slovenski attet-ski ktub je tokrat nastopit z novim vratarjem iz Velenja Hočevarjem, ki je na splošno napravit dober vtis.
SAK je že v prvi minuti dosege! zadetek in nasprotnika šokirat. Izvrstni Fera je po prostem strelu P. Watdhauserja in po Singerjevi podaji z gtavo ukanit nasprotnikovega vratarja. Ko je v 33. minuti Fera ponovno zatrese! nasprotnikovo mrežo, nihče ni več mistil na preobrat. Vendar pa je nasprotnik prevzet režijo na potju in še pred potčasom dosegel zadetek. Pritisk Wotfnitza tudi v začetku drugega potčasa ni ponehat in gostje so nato po vratarjevi napaki v 7. minuti izenačiti. Tretji got za SAK je nato doseget spet Fera (80.), toda že v protinapadu so gostje dosegti zaslužen got in izenačiti na 3:3.
SAK v nedetjo ni igrat v najmočnejši postavi. Manjkata sta Marjan Pandet, ki je imet hudo prometno nesrečo, kjer se je sam težko poškodovat, mati pa je podtegta težkim poškodbam, medtem ko je Mirko Ora-že poškodovan na nogi.
*	GLOBASN!CA BREZ SREČE
Nogometno moštvo Gtobasnice je tudi v svoji tretji spomladanski prvenstveni tekmi ostalo brez točk. Tokrat je Gtobasnica igrata v Rudi in tam podtegta 2:7 (0:4). Manjkat je vratar Planinšič, ki ga je nadomestit nesrečni Čebut. Dobro sta igrata Komar in Miheu, ki je doseget oba zadetka za Gtoba-šane. Prvič v letošnji sezoni je igrat spet Onitsch, ki pa visokega poraza ni mogel odvrniti. Naslednja prvenstvena tekma bo v Gtobasnici (v nedetjo 14. aprita), nasprotnik pa bo moštvo Žitare vasi. Tekma se bo pričeta ob 15.30 uri.
Nekateri rezuttati ostatih 2. razredov: Ledince — Kostanje 1:1, Št. It j — Bitčovs 2:2, Št. Janz — Borovtje 0:0, Šmihet — St. Michaet v Labotski dotini 3:0.
*	NOGOMPTN! TURN!R V ŠT. JANŽU
Športno društvo Št. Janž bo na velikonočno nedetjo priredito nogometni turnir, ki se ga bodo udetežita 4 moštva: ATUS Bistrica, čtan 1. B razreda (na 4. mestu), Stovenski atletski ktub, čtan 2. D razreda (2. mesto) in etana 2. C razreda Bitčovs (7. mesto) ter Št. Janž (6. mesto). Nogometni turnir, ki pomeni za omenjene ktube nekakšno premostitev 14-dnevnega odmora, se bo pričet ob 13. uri. Razglasitev zmagovalca bo po končanem turnirju na vesetici v gostitni pri Tištarju.
*	SMUČARSKO PRVENSTVO
V	SELAH
Pri tepem pomtadanskem vremenu in pri razmeroma dobrih snežnih razmerah so se pred nedavnim pomeriti setski smučarji, da iz svoje vrste izberejo letošnje prvake. Ktub temu, da je bito mnogo čtanov odsotnih, se je na tekmovanju zbralo nad 60 tekmovalcev. Tekmovatci so na progi v Pu-šetčevem prevoziti dva vetestatoma. Smučarska prvaka sta postata veteran in idol setske mtadine Maks Oraže in mtada Veronika Dovjak. Zmagata sta športnika, katerih odnos do športa je praviten in zgte-den. Zanimivo je, da goji setska mtadina smučarski šport tudi brez žičnice.
Rezuttati — otroci: 1. Werner Oraže (1:15.0), 2. Mitan Oraže (1:30,9), 3. Valter Ogris (1:33,4);
šotorite: 1. Veronika Dovjak (1:18,7),
2. Marta Oraže (1:59,4);
šotorit: 1. Pepi Čertov (1:12,2), 2. Franci Kelih (1:13,4), 3. Ftori Hribernik (1:14,6);
iernite: 1. Majda Dovjak (1:27,2), 2. Pavti Oraže (1:37,0), 3. Justi Otip (1:45.7);
Miošn' razred: 1. Maks Oraže (1:08,0),
2. Erik Travnik (1:09,6), 3. Valter Roblek (1:10,3);
netekmoveici: 1. Stanko Otip (1:19,3),
2. Martin Čertov (1:19,8), 3. Hanzi Travnik (1:21,2). (f. M.)
*	NAM!ZN! TEN!S
DSG Sete — St. Margarethen 10:0 DSG Sete — Bruckt/Mostič 10:0 Št. Janž — Tinje 10:0
Izdajatelj, založnik )n lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 7021 Klagenfurt — Celovec. Gasometergosse 10. te). 32-5-50 — Tiska: Založniško In tiskarska družba <o.j. Drava, Celovec — Borovlje.
MEDNARODNA PONUDBA ZA KMETtJSTVO, OPREMO OBRATOV
POTREBŠČiN
ZA DOM
!N STANOVANJE	^
V 11 strokovnih razstav
IZ 41 DRŽAV	& Najboljša informacija
in nasvet —
# jamstvo za ugoden nakup!
CELOVEC
SOBOTA, 1!. 4.; 6.00 Jutranja gimnastika — 7.55 Naš hišni vrt —8.05 Družinski obzornik —7.05Melodije ob veliki soboti — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 12.00 Roglje ob veliki soboti — 14.00 Voščila — 15.15 ..Veiikonočna noč" igra — 17.10 „Do!ga noč je za nami" — 18.00 Koroški slikar In kmet Wer-ner Berg — 17.05 Koračnice — 20.10 ..Predariska po notah" — 21.30 „Od Ariberga do Bodenskega jezera" —
22.10	Šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 14. 4.: 6.11 Igra na orgie — 8.15 Kaj je novega? — 10.30 „Ali, mojster žeparjev" — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.10 Ogledalo mestnega gie-
Za takoj ali po sporazumu iščemo
SERViRKO
tudi začetnico, dober zaslužek, vključitev v družinsko okolje.
Ponudbe na naslov: Familie Eggen-schvviler, Restaurant Storchen,
CH 4712 Lcupersdod (Schvveiz)
dališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 ..Govorilna ura pri dr. Weissu" — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 ..Jajca iz lupine" — 17.00 Nedeljski šport — 20.10 Avstrijska ra!!ye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 15. 4.: 6.11 igra na orgie — 8.05 šport
ob prazniku — 8.15 Oddaja za starejše ljudi — 7.45 Zveneči mozaik — 10.30 „Hiša ob pobočju" — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.10 Opoldanski koncert —
13.45	Iz domovine — 16.00 ..Naš oče Molchus", igra — 17.05 Kaj radi slišimo... — 18.00 Veseli godci —
17.00	Šport ob prazniku — 20.10 Operetni koncert —
21.00	Granit iz Zgornje Avstrije — 21.30 Iz notne mape avstrijskih skladateljev zabavne glosbe — 22.10 šport.
TOREK, 16. 4.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 7.00 Godci v hribih — 10.00 „Za smeh in jok" — 13.30 Originali koroškega ijudskega življenja — 14.45 šolska posvetovalnica — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.30 Za otroke — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice —
18.00	Deželni razgledi — 17.50 Note in beležke —
20.10	Kaj radi slišimo — 21.10 S sekiro skozi listnati gozd — 22.10 šport.
SREDA, 17. 4.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 7.00 Avstrijsko ljudsko gledališče —
7.30	Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Dunajska ljudska gasba — 13.30 Na obisku pri koroških zborih — 14.45 Koroška pesem — 16.30 Igramo opereto — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja sindikalne zveze — 17.35 Za prijatelja planin — 17.50 Note in beležke — 20.10 ..Govoriina ura pri dr. Weissu" — 21.30 Zvezne dežeie poročajo: štajerska
—	22.10 šport.
ČETRTEK, 18. 4.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 7.00 Šolska oddaja — 7.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Ljudska giasba z Dunaja — 13.30 Zabeieženo na koroških cestah— 14.30 Iz notne mape avstrijskih skladateljev
—	16.30 Za otroke — 17.10 Operetne melodije — 17.52 Oddaja združenja industrialcev — 17.05 Avstrijske godbe na pihala — 17.50 Note in beležke — 20.10 Lovska oddaja — 21.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 22.10 Šport.
PETEK, 17. 4.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 7.00 šolska oddaja — 7.30 Klavirska glasba F. Chopina — 10.00 šolska oddaja — 1!.03 Ljudska oddaja — 13.30 Celovški zvoki — 14.45 štajerska literatura — 15.00 Novosti — redkosti — posebnosti — 16.30 Za otroke — 17.10 Giasba za konec tedna — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 17.05 Dunaj, melodija mesta — 17.50 Note in beležke — 20.10 Koncert v studiu — 21.30 Od brege do brega — 22.10 šport.
		AVSTR!JA 1
		SOBOTA, 1!. 4.: 16.30 Za otroke — 16.55 Zablodeni planet — 17.15 Mojemu
psu je ime bumerang — 18.00 Za družino — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Novo v kuituri — 18.55 Dober večer žeti Heinz Conrads — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Eiger — 21.35 šport — 22.05 čas v sliki
—	22.10 Pustolovci. Film.
NEDELJA, 14. 4.: 11.00 Pomiad na Dunaju — 16.30 Wickl in močni možje — 16.55 ida in Ob — 17.25 Peter — 17.30 Pustolovščine v mavrični deželi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Ob nedeljah ob šestih
—	18.40 Evropska zapuščina — 17.30 čas v stiki —
17.45	šport — 20.15 Kabaret-kabaret — 21.30 Čas v sliki
—	22.00 Latigo. Komedija z divjega zapada. PONEDELJEK, IS. 4.: 16.25 Za otroke — 16.35 Ida in
Ob — 17.05 Za mtadino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Počitniški raj izven sezone — 18.45 Fa-mu!y tree — 17.30 čas v siiki — 17.45 šport — 20.15 Razbiti vrč — 21.45 čas v sliki.
TOREK, 16. 4.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Živalski raji — 17.00 Stike iz Av-
strije in Južne Tirolske — 17.20 Pregled sporeda —
17.30	čas v sliki in kuturne novosti — 20.06 šport —
20.15	Vaš nastop, prosim — 21.00 Kulterer — 22.15 čas v sliki.
SREDA, 17. 4.: 10.00 šolska oddoja — 11.00 Vse krasote sveta — 16.30 Mali slon — 17.15 Antena. Mednarodni mladinski obzornik— 17.35 IndianRiver —
18.00	Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč —
18.30	Trije dečki in tri deklice — 17 00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Vitrina. Komedija — 21.30 Prerezi — 22.30 čas v sliki.
ČETRTEK, 18. 4.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Kaj je Public Relation — 18.00 Italijanščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Junak — 21.40 Iz medicinske šole — 22.10 čas v sliki.
PETEK, 17. 4.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Deklica —
18.00	Ostani zdravi — 18.25 Otrokom za lahko noč —
18.30	Zaljubljen v čarovnico — 17.00 Sike iz Avstrije
—	17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Onedinova linija
—	21.10 Lep primer — 21.55 čas v sliki — 22.00 Erotika v letu 1758.
		TV JUGOSLAVUA
§		SOBOTA, H. 4.: 9.30 šo!ska oddaja — 15.00 Evropsko prvenstvo v namiznem
tenisu — 15.55 Nogomet — 17.45 Obzornik — 18.00 Ali živati mislijo — 17.05 Moda za vas —
17.15	Gledališče v hiši — 17.45 Risanka — 17.50 Cikcak
—	20.00 Dnevnik — 20.20 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.30 Vaš šlager sezone — 21.40 Barvna propagandna oddaja — 21.45 Pravnuki — 22.10 Dnevnik — 22.25 Cannon.
NEDELJA, 14. 4.: 7 30 Vojna in mir — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik — 11.05 Otroška matineja —
12.30	Poročila — 17.20 Poročila — 17.25 Moda za vas
—	17.35 Bita je noč v Rimu — 17.45 Risonka — 17.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski zunanjepoii-tični komentar — 20.35 V registraturi — 21.30 Mongo-tija — 22.00 šport — 22.35 Dnevnik.
PONEDELJEK, 15. 4.: 8.10 šolska oddaja — 14.25 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — ČSSR : švedska
—	16.45 Madžarski dnevnik — 17.50 Kljukec kot pestunja — 18.15 Obzornik — 18.30 Na daljnem severu — 18.55 Mozaik — 17.00 Mladi za mlade — 17.30 Kaj hočemo — 17.45 Risanka — 17.50 Cikcok — 20.00 Dnevnik — 20.30 Sodobna oprema — 20.40 Beneški trgovec
—	drama — 21.35 Kulturne diagonale — 22.05 Dnevnik.
TOREK, 16. 4.: 8.10 Šolska oddaja — 16.05 Jugoslovanska folklora — 17.35 šolska oddaja — 17.55 Kdo je napravil Vidku srajčico — 18.10 Obzornik — 18.25 Jazz na ekranu — 18.55 Mozaik — 17.00 Prehrana dojenčkov — 17.20 Tišina, na vrsti je nemi film — 17.45 Risanka — 17.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Mi med seboj — 21.35 Kmetje — 22.30 Dnevnik.
SREDA, 17. 4.: 8.10 šolska oddaja — 15.55 Madžarski dnevnik — 17.10 Beli kamen — 17.40 Obzornik — 17.55 Nogomet Jugoslavija : SZ — 17.45 Risanka — 17.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.35 Film tedna: dr. Strangelove — 22.05 Dnevnik.
ČETRTEK, 18. 4.: 8.10 šolska oddaja — 15.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — SZ . ČSSR — 18.25 Obzornik — 18.40 Zloti cekin — 17.15 Naš ekran —
17.45	Risanka — 17.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Kam in koko na oddih — 20.40 Vest in pločevina: Divji lov — 21.15 Monitor: Olimpija — 21.40 Poročilo z volilne konference ZK Vojvodine — 21.55 Dnevnik.
PETEK. 12. 4.; 8.10 šolska oddoja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.25 Pisan) svet — 18.10 Obzornik — 18.25 Podpeški oktet in ansambel Franca Floreta — 18.55 Mozaik — 17.00 Naš vsakdanji kruh: Hranila — 17.25 Kažipot — 17.45 Risanka — 17.50 Cikcok — 20.00 DneV-rrik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.40 Pojmo v dežju — film — 22.20 Poročilo z volilne kon-ference ZK Vojvodine — 22.30 Dnevnik.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 13. 4.: 7.05 Spev velikega tedna.
NEDELJA, 14. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Vstal Je gospod, upanje moje.
PONEDELJEK, 15. 4.: 7.05 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
TOREK, 16. 4.: 7.30 Noša viža — iep pozdrav —
13.45	Informacije — športni mozaik — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, 17. 4.: 13.45 informacije — Popevke — iz koroške literarne delavnice.
ČETRTEK, 18. 4.: 13.45 Informacije — Družinski ma-gacin.
PETEK, 17. 4.: 13.45 inormacije — Kar po domače.
LJUBLJANA
SOBOTA, 13. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 7.05 Pionirski tednik — 7.35 Studio za najdene skladbe — 10.15 Giasbeni drobiž od tu in tam — 11.15 Z nami doma in na poti —
12.10	Melodije za opoidan — 13.15 Zabavna giasba —
14.10	S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.00 ..Vrtiljok" — 17.10 Kitara v ritmu — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 12.15 Z ansamblom Mojmira Sepeta —
20.00	Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Majhni ansambli zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 14. 4.: 6.50 Danes za vas — 8.07 Radijska igra za otroke — 7.05 Še pomnite, tovariši ... — 11.15 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna giasba — 14.25 Meiodije z veiikimi zabavnimi orkestri — 15.10 Nedeljska reportaža — 15.30 Popularne operne meiodije — 16.00 Nedeijsko športno popoldne — 18.15 Radijska igra ..Podobe v ogledalu _
17.15	Glasbene razglednice — 20.00 V nedetjo zvečer
—	22.20 Zapiešite z nami — 23.05 Literarni nokturno
—	23.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 15. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Pisan svet pravijic in zgodb
—	7.20 Pisana paleta lahke glasbe — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Voščiia — 15.30 Giasbeni intermezzo —
16.00	..Vrtiljak" — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 17.15 Z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Predstavljamo vam opero ..Oberon" — 22.15 Za jubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 16. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.35 Pojeta zbor Slovenske fii-harmonije in Ljubtjanski komorni zbor — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.10 Zvoki in barve orkestra Metropole — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.15 Zabavna glasba— 14.10 Srečanje z glasbeniki— 14.40
7 cini dopusta na morju
SONČNA OBALA UMAG-PUNTA
S 950.-
z vožnjo tja in nazaj
Imamo še nekaj prostih mest za teden od 3. 5. do 10. 5. 1974 in od 10. 5. do 17. 5. 1974
Peljemo se ob
8.55 iz Dobrte vasi
9.30 iz Celovca — kolodvor
9.45 od gostitne Mtečnik v Kožentavri.
Prijave sprejema do 24. aprita avtopodjetje
Sienčnik
9141 DOBRLA VAS, tet. (0 42 36) 219
„ Na poti s kitaro" — 15.40 Marjan Kozina: Baletna suita — 16.00 ..Vrtitjak" — 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta — 18.15 Z orkestrom Hans Carstre
—	18.30 V torek nasvidenje! — 17.15 Z ansombiom Francija Puharja — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 20.30 Radijska igra „Galiiejov vnebohod" — 21.20 Melodije v ritmu — 22.15 Od popevke do popevke — 23.15 Večer novejše japonske giasbe.
SREDA, 17. 4.: 6.50 Rekreacija — 8 10 Glasbena matineja— 7.25 Otroške igre— 11.15 Z nami doma in na poti — 12.10 Znane meiodije, znani orkestri — 13.15 Zabavna glasba — 14.30 Voščiia — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Batadne pesmi — 16.00 ..Loto vrtiljok" — 17.10 Naj narodi pojo — 18.15 S pop ansambli — 17.15 Glasbene razglednice — 20.00 Reprodukcija orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 18. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.35 iz glasbenih šo! — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.10 Operetni zvoki —
13.15	Zabavna glasba — 14.10 Kaj vam glosba pripoveduje — 15.40 Poje sopranistka Cristina Deutekom
16.00	„Vrtiijak" — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana
—	20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov
—	21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno —
22.15	Nočni koncert — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Popevke in plesni ritmi.
PETEK, 12. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 7.35 Jugoslovanska narodna glasba — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.10 Z veiikimi zabavnimi orkestri v ritmu — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 iz mladih gri — 14.30 Voščila — 16.00 ..Vrtlijak" —
17.10	Operni koncert — 18.50 Ogledalo našega časa
—	17.15 Z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Stop-pops 15 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.H Besede in zvoki iz iogov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred poinočjo.