Posamezna Jtevil-ka t Dip, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina « Din, ua dom in po pošti dostavljen list "S Din. - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 2*> Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru -PONEDEEJSICI VENEC Uredništvo. Kopitar jevu ul. št. 6/11J Telefon st 2050 in "Wb — Rokopisi se ne vručnjo Upnivu. Kopitarjeva ulica štev. 6 1'oštni ček račun. Liuliljuiiu 15.179. Telefon štev 2549 Avstrija se prenavlja Rdečega Dunaja ni več Razmah gibanja „za rdečo zastavo s črnim križem" Dunaj. 21. aprila 1934. Po 15 letih socialdemokraške vlade je Dunaj spremenil svoje obličje. Dobil je novo samoupravo, novega župana, nov odbor. Žalostni dogodki februarske revolucije so obnovo pospešili in kar so pred enim letom nekateri izražali kot željo, se je po krivdi socialnih demokratov samih oziroma njihovih levičarskih priganjačev uresničilo. Na županovi mizi na magistratu, kjer je toliko let sedel in vladal veliki Lueger, stoji zopet križ, kot znamenje, da je zavladal popolnoma nov duh na Dunaju, ki se je vrnil nazaj h krščanstvu. V velikih stanovanjskih trdnjavah, kjer so bili pred 6. februarjem vzidane strojnice in topovi, se polagoma odpirajo kapelice iu cerkvice, razvija se dušno pastirstvo tam, kjer so bila središča stanovskega sovraštva in proti-krščanske gonje. Rdeč ali krščanski? Vprašali ste me, kako so Dunajčani sami sprejeli te spremembe. Težko je v enem stavku odgovoriti na tako obširno vprašanje in nevarno je iz nekaj bežečih vtisov delati splošne sklef>e. L. 1932. so krščanski socialci dobili pri občinskih volitvah nekaj čez 20 odstotkov vseh glasov, ostalo so pobrali v večini socialdemokrati in nekaj tudi Vse-nemci ter narodni socialisti. Toda s lem nikakor ni rečeno, da krščanski socialci nimajo pravice, da na Dunaju vladajo. Svoje dni je dr. Lueger razpolagal z ogromnimi večinami Dunaja in to dolga leta. Dunajsko prebivalstvo brez dvoma ni v enem desetletju spremenilo svoj svetovni nazor in šlo v socialdemokratski tabor pri preobratu, ker so socialisti Dunaj kratkomalo vzeli v svoje roke ter ustvarili v občini strahovlado, ki se ji je prebivalstvo v težavnih, lačnih povojnih letih moralo upog-niti, če je sploh smelo računati na kakšno pomoč. Ni res, da bi bil Dunaj najpreje zavrgel svoje stare krščanske tradicije in jtoklical na oblast socialdemokrate, res je nasprotno, da so socialisti dneve preobrata izkoristili, da so si oblast uzurpirali ter nalo uporabljali vsa sredstva, da so Dunaj od zgoraj dol pordečili. Priznati pa se mora socialdemokratski upravi, da je za dunajsko prebivalstvo veliko storila. Če naštejemo samo dejstvo, da so dobili sloiisoči udobna stanovanja, je to le ena zasluga, za katero je bilo prebivalstvo socialdemokratski stranki hvaležno, ne da bi s tem hotelo izjavili, da je sprejelo tudi njihove svetovne nazore. Saj imate tudi med koroškimi Slovenci cele trume slovenskih kmetov, ki so volili rdeče. Zakaj? Ker so postali marksisti? Neumnost! Zato, ker so bifi stranki hvaležni, da se je zavzemala za njihovo starostno zavarovanje. Dunaj se je oddahnil Dunajsko prebivalstvo, ne samo tistih 20 odstotkov zvestih, ampak tudi večina ostalih, ki so iz teh ali drugih razlogov nosili svoje glasove socialistom, se je oddahnilo, ko je izginila na rotovžu rdeča zastava. To bo moral izpovedati tudi vsak inozemski opzovalec, ki se je mudil tukaj, se raz-govarjal z ljudmi, in ki hoče biti v svoji sodbi nepristranski. Dunaj je imel rdeče diktature dovolj in mu je odleglo, ko je izvedel, da je ni več. Nov dunajski občinski odbor bo stanovski in bo sestavljen iz 12 članov kulturnih stanov (3 iz katoliške cerkve, 1 iz protestantske in 1 iz židovske verske skupnosti, 1 iz umetnostnih in 1 iz znanstvenih krogov ter 5 iz šolskovzgojnega stanu), 12 iz trgovine, obrti in industrije, 4 članov iz kmetijstva, 4 iz denarnih ustanov, 4 iz svobodnih poklicev. Novi ljudje Novi dunajski župan dr. Schmitz spada k radikalnemu krilu nekdanje krščansko socialne stranke in ga smatrajo za najbolj vrednega naslednika rajnega dr. Luegeria. On je prevsem velik šolnik in se je že od nekdaj zavzemal za dosledno krščansko kulturno politiko. Prve posledice se bodo pokazale v dunajskem šolstvu, kjer bo treba pomesti ogromne kupe socialističnih smeti. V vladah pokojnega Seipla je bil tudi prvobojevnik za radikalno zakonodajo o socialnih zaščitah. On je brezkompromisen Avstrijec. Pripadal je inenda vsem vladam od 1922 dalje kot socialni ali prosvetni minister. Dunaj bo čutil to krepko pest in to z bistrim razumom okrepljeno železno voljo novega župana. Posebno zanimiva je tudi osebnost tretjega podžupana dr. W i n t e r j a , ki je priznan so-cialnopolitičen pisatelj ter kot zagovornik sodelo- vanja med socialisti in med državnim kanclerjem dr. Dollfussom in je krivda samo pri socialistih, da do tega ni prišlo. Njegova naloga bo seveda obstojala v tem, da se zopet približa socialistom in jih skuša pridobiti za pametno sodelovanje. Izdal je znano geslo: »Stojmo na desnici, mislimo na levici! in sc bori sedaj za ločeno delav sko organizacijo »delavsko fronto«, ki nai po nemškem načinu tvori samostojno ustanovo. Predložil je tudi novo zastavo in sic?r rdeče barve s črnim križem na sredi, kar naj »priča za stanovsko vzajemnost vsega nekdaj socialističnega in kr ščanskega delavstva«. Njega v velikih državnih svetih silno spoštujejo iu vidijo v nj^m levičarsko usmerjenega krščanskega revolucionarja, ki hoče na vsak način uresničiti skupno stanovsko Iroulo delavstva. Fašizma ne! Zgoraj sem zapisal, da se je dunajsko prebivalstvo oddahnilo, ko je pri Kari Marx-Holu |iadel rdeči režim Dunaja. A s tem seveda nočem reči, da je sedaj že vse navdušeno za novi re/im iu za nove može. Novi režim si bo moral Dunajčane šele osvojiti in če se bo novim ljudem posrečilo, da zares uvedejo čisto novo dobo, ki bo prebivalstvo zadovoljila. Oni na noben način lic sinejo slabše gospodariti kot so sicialisti. Na drugi strani pa je gotovo, da bodo simpatije Dunajčauov odvisne tudi od splošnega političnega razvoja v državi. Dunaj-čan ni nikakor navdušen za fašistične eksperimente in če bi v Avstriji končno le zmagal tlcimwehr in državo vkoval v fašistično diktaturo, potem na simpatije Dunaja ne sme računati. Krščanski možje, ki so prevzeli v svoie roke usodo Dunaja, imajo sedaj previdnostno priliko, da dejansko [»kažejo, kaj lahko nudi prebivalstvu uprava, ki bo vladala na osnovi krščanskih načel. Kot je preje z občudovanjem svet sledil dejanjem dr. Luegerja, tako gleda sedaj z upravičeno radovednostjo na njegove naslednike. Ing. Sch. Mušanov v Berlinu Barthoujeva zahteva od Poljske Poštena nevtralnost v veliki borbi med Francijo in Nemčijo kaj Dunajski mestni magistrat. Varšava. 22. aprila. Tg. Noooj je prispel sem francoski zunanji minister Barthou in je to sploh prvi obisk francoskega aktivnega ministra v prestolioi {»oljske zaveznice. Oficijelni sprejem je bil sijajen in francoski minister bo smel poročati domov, da je okrog njega zaživelo tradicijo-nelno francosko-j>oljsko prijateljstvo v najginlji-vejši obliki. Vse mesto je v zastavah, po razsvetljenih ubcah se valijo ogromne množice ljudstva, noeeč majhne francoske zastavice v rokah ter vzklikajo francoskemu narodu. Pred francoskim poslaništvom se zbirafjo vse popoldne množice meščanov v pričakovanju dogodkov. Nocojšnji večer ni prinesel nobenih presenečenj in je bil posvečen samo sprejemnim svečanostim. Zelo važen pa bo sestanek z maršalom Pilsudskim še nocoj, o katerem pa v javnost ni prodrla nobena gotova vest. Večji razgovori se začnejo šele jutri in se bodo nadaljevali ves pojutrišnji dan. Kljub temu zunanjemu navdušenju f>a si politični krogi nikakor ne prikrivajo resnice, da je dnevni red razgovorov zelo obsežen in tvarina zelo resna. Nemška politika je zadnje čase posvetila vso svojo pozornost evropskemu vzhodu in se ji je posrečilo odnesti na teh področjih tudi znatne zmage. Njen sporazum s Poljsko spada v ta okvir. Njeni sunki v Romunijo in v Bolgarijo, da celo v Sirijo in Palestino, so zunanji znaki njene vzhodno ofenzive. Kakor da bi Nemčija hotela po drugi poti čez Poljsko. Madjarsko, Romunijo in Bolgarijo obnoviti svojo predvojno politiko, ki je bila znana pod imenom »Hamburg—Bagdad« (t. j. »Drang nach Ostcnc). Barthoujevo potovanje ima torej v prvi vrsti namen, da stre nemško prodiranje na vzhod in njegova posvetovanja v Varšavi so samo en del širokopoteznega diplomatičnega programa, ki ga hoče nova francoska vlada izpeljati na celi fronti proti Nemčiji. Zdi se, da Francija nima namena vpregati Poljske v kakšno novo vojaško zvezo proti Nemčiji, pač pa da ji gre za tem. kakor se je izrazil Vašemu dopisniku ugledni češki diplomat, da pridobi Poljsko za »pošteno nevtralnost« za primer kakšnega obračuna med Francijo in Nemčijo. Ni dvoma, da bi Barthoujev obisk ne dosegel tega uspeha. Šele potem bo Francijo prešla na uresničenje svojega širšega načrta, ki ni nič več in nič manj kakor tradicionclna zveza s sovjetsko Rusijo. Zato ne bo res, kar nekateri tukaj ugibajo, da želi Francija obnoviti vojaško zvezo s Poljsko in prisiliti Poljsko, da stvori vojaško zvezo z Ru- sijo, ampak je mnogo bolj verjetno, da išče Barthou poljsko nevtralnost, da se bo potem lem lažje pogajal z Rusijo na eni in z Malo zvezo na drugi strani. Pisanje vladnega tiska, kot je »(«izeta Polska«, nas pojioliioina utrjuje v navedenem mnenju. Francija se organizira, da bo kos tudi novi hitlerjevski Nemčiji Paril, 22. aprila. Tg. Semkaj je nenadoma prispel jrredsednik belgijske vlade Brorjue-villo in je njegov prihod zelo iznenadil politične kroge. Zdi se, da je njegov obisk v zvezi z novimi razoro-žitv enimi predlogi kakor tndi s temeljito preosno-vo francoske zavezniške politike. Francija želi očividno izprašiti nekoliko zastarelo kolesje svojega zavezniškega sistema in ga postaviti na novo podlago. Potovanje Barthouja v Varšavo in v Prago, dolgo bivanje Titulesca v Parizu, intenzivno nadaljevanje sporazumevanja na Balkanu, Mušanov obisk v Nemčiji ter sedaj še prisotnost belgijskega državnika čisto jasno odkrivajo označene namene francoske zunanje politike. Francija se organizira, da bo v novi Evropi kos hitlerjevski Nemčiji. Berlin, 22. aprila. Tg. Bolgarski ministrski predsednik Mušanov je imel dolge razgovore z zunanjim ministrom Neuratlioin in je bil danes sprejet tudi od predsednika Hindenburga. Ves nemški tisk (»osveča temu obisku največjo pozornost in ga čisto vidno spravlja v vzročno zvezo s potovanjem francoskega zunanjega ministra Barthouja v Varšavo, češ, dn se križata nemška in francoska zunanja politika v zelo ostrem kolu 1111 evro|>skem vzhodu, kjer igra Bolgarija odločilno vlogo zn uresničenje frnn-coskih in nemških načrtov. Mušanov od|>otujc. noeoj iz Berlina. (Na sliki vidimo Mušanova nn kolodvoru, ko ga sj>rejemajo nemški državniki.) Avstrijski konkordat Dunaj, 22. aprila. Tg. Iz uradnih krogov poročajo, da bo nova avstrijska ustava tustavljen za obvoznega vodnika katoliških dijnkov, je jx»stal njihov zavodnik. Na obenem zboru se je odcepila od zveze močna skupina dijaštva, ki si je izbrala za ge nalogu ali namenoma zelo važno izjavo, ki se tiče organizacije 6rednje Evrope v zvezi z rimskimi protokoli. Po izjavah članov finančnega odbora, ki so rekli, da prevzamejo za to jjolno odgovornost, se je GSmbo6 o tem predmetu tako-le izrazil: »Rimski protokoli, ki uvajajo tesno sodelovanje Italije, Avstrije in Madjarske, niso noben zaključki del kakšnega političnega programa, ampak šele začetek v izvrševanju ve like zamisli, ki hoče ozdraviti srednjo in vzhodno Evropo na podlagi načela, da so vsi narodi enakopravni. Mala zveza ima tudi svoj aačrt v Po-donavju, toda ona hoče Madjarsko v gospodarskem oziru najprej podjarmiti, da bi jo na ta način lažje tudi politično držala v šahu. Toda temu je sedaj konec, zakaj Madjarska jc pretr- gala železni obroč, ki jo je okrog in okrog obdajal in je pripravljena, kadar bo dosegla vse svoje pravice, sodelovati tudi z Malo zvezo. Če Mala zveza želi zasledovati napram nam politiko prijateljstva, mora najprej pripoznati, da nobena rešitev srednje- in vzhodnoevropskih problemov ni mogoča brez jio|)olnega miroljubnega razčiščenjn z nami. Mi bomo radi sodelovali tudi z Malo zvezo, če onn pristane na pravično revizijo meja, tako glede gospodarstva kakor tudi na [>olju politike, in če vendar enkrat začne z nami jiostopati, kakor se postopa z narodom enake vrednosti in enakih pravic.« Madjarski tisk jc brez dvoma namenoma izpustil to načelno izjavo madjarske vlade, da ne bi neugodno uplivala na sedanja pogajanja v Podonavju, ki so načelno izključila vsuko na-migavanje nu revizijo meja. Za politiko Madjarske pa so gornje besede značilne in vredne da jih nihče nc jiozubi General Angelescu. za katerima se skrivajo ločeni interesi evropskih velesil. Polkovnik Precup je začel svojo vojaško karijero kot poročnik v 32. c. in kr. pešpolku v Avstriji in je kot tak služil v Budimpešti. Ker je bil zelo ambicijozen, je pobegnil ob prevratu v Romunijo, odkoder se je kot major vrnil zopet na Madjarsko, ko so Romuni slednjo zasedli. Pozneje je bil več let tudi kot romunski general-štabni častnik dodeljen jugoslovanskemu general- nemu štabu. V sedanji zaroti se je izkazal kot strasten romunski nacionalist, torej patriot, le da fe svoj srd naperil proti onim domačim in inozemskim izkoriščevalcem Romunije, ki jim je napovedala vojno že »železna garda«. V sodni dvorani stoji miza in na njej vsi zaplenjeni eksplozivi, s katerimi bi bili zarotniki lahko v par minutah pognali v zrak polovico mesta, saj so razpolagali s 17 kg dinamita. Da zarotniki niso imeli nobenega namena škodovati osebi kralja, izvira že iz dejstva, da je bil polkovnik Precup tisti romunski častnik, ki je pred štirimi leti pripeljal nazaf v Romunijo sedanjega kralja Karla. Proces pa za-dobiva tako velikansko politično širino le zaradi tega, ker je bil upor naperjen proti sedanji vladi, ki da je vsa v mrežah inozemskega židovskega kapitala, ki ovira vsak svoboden razmah romunske narodne misli. General Angelescu, ki ga v sodni dvorani nI, katerega osebnost pa takorekoč plava nad Bukarešto in nad Romunijo, predstavlja v sedanfl politični krizi zagovornika obstoječe politične črte, ki pa naj bi se uveljavila ne več z demokratičnimi sredstvi, ampak z diktaturo. Govorice, da hoče sedanja vlada odstopiti in poveriti vodstvo države temu energičnemu generalu, niso nikakor prazne, zakaj pri velikem razburjenju romunskega naroda proti sedanjemu režimu, smatra vlada, da sedanjega kurza ne bo mogla ohraniti, razen z diktatorskimi sredstvi. Bukarešt, 22. aprila, b. Davi ob 7 je bila izrečena obsodba vojnega sodišča v Bukarešti j>rotl udeležencem znane velikonočne zarote. Ker je jutri v Romuniji praznil? in sodišče ne dela. je bil proces zaključen že včeraj. V soboto je bilo končano zasliševanje prič, nato pa so dobili zadnjo besedo obtoženci in zagovorniki. Sodišče se je umaknilo k posvetovanjem in je davi izreklo obsodbo. Vsi obtoženci so dobili po 10 let, častniki pa izgubijo tudi vojaški čin in časti. Rmdar ne ve ne ure ne dneva Kakanj je zagrnila strašna bol Eksplozija plinov je povzročiša grozno razdejanje - dozdaj 52 rudarjev mrtvih - težavno reševanje Kakanj, 22. aprila, m. Vsa okolica stoji pod »trašnim vtisom včerajšnje eksplozije, ki je nastala v tukajšnjem rudniku in ki je zahtevala toliko žrtev. Vse mesto je v črnini. Na cesti se sliii samo jokanje žensk in otrok m ves pogled na mesto je strašen; človeku se trga srce ob strašnih prizorih, ki se odigravajo pred vhodom v rudnik. Pred vhodom v jamo je četa orožnikov, ki ne pušča nikogar blizu. V jamo se neprestano pošiljajo rakve, ki se v presledku 10 minut neprestano vračajo iz iame. Reševalci onemogli nosijo krsto t* krsto v dvorano . 1000 delavcev Rudnik Kakanj se n«haje v vi»o4kem okraja bfizu Visokega, in sicer vzhodno od postaje Kakanj, od katere vodi do rudnika industrijska proga. V bližini tega rudnika se nahaja tudi rudnik Zenica in Breda. Rudnik Kakanj je bii odprt leta 1905. V rudniku se pa dela intenzivno šele od prevrata sem in je v rudniku 5 milijard knb. metrov premoga, ki dosega 5300 kalorij ter se uporablja predvsem za železniški in rečni promet. V rudniku U bilo zaposlenih nad 1000 ljudi. Niso bili lo samo profesionalni rudarji, ampak je bilo ludi zeio mnogo delavstva iz okoliških revnih vasi, ki jim zemlja ni fvinaiala dovolj zaslužka. Rudarji pa »o bili večinoma Slovenci in Zagorci. V rudniku se je delalo na tri šihte. Prva skupina je delala od 7 zjutraj do 3 popoldne, druga od 3 do 11 rvečer in od 11 do 7 ijutraj. črni dimi ... Eksplozija je nastala včeraj točno ob 13.45. V tem trenotku se je po vsej okolici začulo strašno votlo bobnenje kakor ob najhujšem potresu. Vse prebivalstvo se je zdrznilo. In res, ni preteklo dolgo časa, ko se je začel dvigati gost oblak, ki ga je bilo mogoče videti celo od železniške postaje Kakanj, ki je oddaljena od rudnika 3 km. Takoj nato je prerezalo ozračje ostro piskanje tovarniških siren, ki je klicalo rudarje in prebivalstvo na pomoč. Vse je bežalo k rudniku. Takoj se je zbrala tudi skupina reševalcev, ki si jc nadela plinske maske in šla v rov. Na lice mesta je takoj prišel ravnatelj rudnika ing. Jakob Kučan, ki je tudi odšel takoj v rov, pa ga jc voziček stisnil ob zid ia mu zdrobil desno roko. Medtem so že prihajale rodbine pred vhod. Nato so tudi že pridrveli iz stare jame prvi rudarji vsi zbegani, te.r zbežali na prosto. Od sebe miso mogli dati niti besede. Reševalna dela se nadaljujejo z naravnost nadčloveškimi močmi. Kolikor se je moglo do sedaj ugotoviti, »o woki nesreče sledeči: Vzroki katastrofe Rudarji so kopali premog in so navrtavali luknje v premogovne sklade ter jih z običajnimi sredstvi razstreljevali. Ob priliki miniranja teh premogovnih skladov je vdrla v rov količina nekaj sto kub. metrov eksplozivnega plina metana. V trenutku je nastala strahovita eksplozija. Vsi delavci, ki so se nahajali v bližini eksplozije, so bili v trenutku zasuti Rešili so se lahko samo oni, ki so bili na periferiji rova. V trenutku eksplozije se je slišal strahovit sunek in votlo bobnenje, kateremu je sledil protisunek. Tako namreč eksplodira metan. Po eksploziji je nastala grobna tišina ter je ogljikov monoksid opravil svoje delo še tam, kjer je eksplozija prizanesla nesrečnim rudarjem in zadušil ter zastrupil m'ada bitja, ki so bila v rovu. Ob času eksplozije je bilo v rovu 2?1 rudarjev. Do nocoj se reševalci potegnili iz rova 52 truioel Za usodo 78 rudarjev se še ne ve, torej se jc rešilo 91 rudarjev, ki so nalo odšli vsi zbegani in potrti na svoje domove, odkoder se sedaj zopet vračajo in se siavljajo na razpolago za reševalna deta. Med rešenimi se nahaja tudi Slovenec Ivan Stok, ki se je rešil naravnost na čudovit način. Čeprav je bil že zelo zasut, se ima za svojo rešitev zahvaliti zračnemu pritisku, ki ga je povzročita eksplozija, in ki ga je vrgel kakor pero v rov, po katerem je prihajalo nekaj svežega zraka. Stok je nekaj časa klical na pomoč, nato pa se je začel z nadčloveškimi močmi plaziti pn vseh štirih iz ogroženega rova in se jc privlekel lako do rova, kjer je funkcionirala ventilacija. Tu so ga našli reševalci, ki so ga spraviti na plan in prepeljali v bolnišnico. Reševanje Zaradi eksplozije so se v rovu pokvarili vsi >-lefoni in vse električne naprave, radi česar je reševalna akcija zelo otežkočena. Reševalne sVupinc delajo z nadčloveškimi napori. Tu se vidi, kaki velik je čut do bližnjega, do onih, ki gledajo vsak dan smrti v obličje. Možje so hodili v rove reševat svoje tovariše ter delali v rovu tako dolgo, dokler jih niso nezavestne odnesli na zrak. Takoj, ko so prišli k zavesti, so s« zopet podali na nevarno delo, kjer so jih zopet morali nositi na plan skoraj nezavestne in to se je ponavljalo večkrat. Knkanj nudi žrlostno sliko. Vse je zavito v črnino. Za snoči je bila napovedana zabava Jadranske. Namesto te zabave se je rudarska dvorana spremenila v mrtvašnico. Vsi zvonori obeh cerkva, katoliške in pravoslavne, neprestano zvonijo. Na kraju nesreče sla neprestano duhovnik Derič in pravoslavni pop Mijatovič, ki tolažita nesrečne družine. V rudarski dvorani se v času, ko to poročamo, nahaja 52 mrtvih rudarjev, položenih v krste. Skoraj vsakih 10 minut so se krs'e vračale iz rova z novimi žrtvami strašne nesreče, ki je do sedaj pri nas največja, spada pa tudi med največje rudarske katastrofe na svetu. Mizarji kakanj-skega rudnika neprestano delajo nove rakve in jih spuščajo v rov. Reševalne skupine so nosile mrliče iz spodnjega rova v višji rov, kjer so jih najprej identificirali, v kolikor je to sploh bilo mogoče, nakar so položili nesrečne rudarje v krste in jih pošiljali na piano, od tam pa v rudarsko dvorano. Pred rovom Vsi mrliči so zogljeneli. Spoznati jili je le I«! ostankih obleke, obutvi, po zobeh ali pa po kakih drugih znakih, snino po obrazu ne. Med njimi pn je tudi nekaj mrličev, ki so |>opolno-i n a /goreli in jili ni bilo mogoče spoznati. Pred vhodom v rov straži četo orožnikov pod poveljstvom komandirju Dimit rijeviču. Pred rovom je zbrana velika ninžiea ljudi, po večini žen in otrok iu se dogajajo razburljivi prizori. Žene ililijo, istotako otroei in svojci žrtev katastrofe. Potem zopet utihnejo in ko se prikažejo iz rova nove krste, se [Kiuovno razjokajo. Mrliče so nosili iz rovov od včeraj popoldne vso noč in danes ves dan. Reševalci še vedno 7 nadčloveškimi napori rešu jejo svoje tovariše. V Knkanju ikoraj ni hiše. ki bi ne izgubila kakega družinskega člana. Neka žena 7. It otroci je i/gu-biln moža. Posebno pozornost je vzbujal ludi uia.jhe.il deček, ki je jokal zn izgubljenima dvoma bratoma. Vodnih črpalk doslej še niso mogli .spraviti v obrat iu je pričela voda prodirati v rove. kljub temu pa reševalcev lo ne ovir« in gazijo že do pasu v vodi. Reševalcem iz kukanju pomagajo tudi rudarji iz Breze. Kreke in celo iz Mosta rja. se vedno se dogajajo slučaji, dn morajo reševalce znrndi strupenih plinov Itilro menjavati. Fo bi bila prva sliko. Žalost jr zavladala v vseh teh krajih in vlisov, ki jih človek ob pogledu na nesrečne žrtve, na prizore pred rudnikom, na jokajoče žene in otroke zore pred rudnikom, na joka joče /ene in otroke dobi. popisali ni mogoče. Na kraju nesreče je stalno minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski, minister za socialno politiko dr. Fran Novak, nadalje ban drinske banovine Velja Topovič, ki je družinam razdelil prvo pomoč. Tudi bratovska skladnica izplačuje v smisla svojih pravil pomoč rudarskim družinam. Združenje rudarskih nameščencev iz Sarajeva je nakazalo znesek 25.000 Din. Minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski je v imenu vlade nesrečnim družinam izjavil, da bo vlada skrbela za vzdrževanje družin, ki so izgubile svoje hranilcc. Sm ^St^mSSf'^^ Maribor in Celje sv. Janezu Boshu ^Ttl^Z VeKčasina proslava v Mariboru Maribor. 2. aprila. Zgledn Ljubljane je sledil tudi Maribor, dn rekaže časi in slavo I >011 Bosku svetniku, velikemu zaščitniku mladine, ki ji je bil posvetil vtui svoje svetniško življenje. Mariborska stolnica je le dni sprejemala vase množice ljudi iz vseh stanov rn poklicev, ki so nudile primer v/orne udanosti in ljubezni do novega svetni-ta, z.lasti ob večernih slovenskih pridigah, ki jih je imel veržejski salezia jaški ravnatelj dr-Volčič in ob katerih jc vstajala pred poslušavci živa podoba svetniške in osebnostne Don Bosko-ve veličine. Zaključne cerkvene proslavne slovesnosti pa >o bile določene z.a današnjo nedeljo. Po pridigi ob pol b je bila sv. maša pred Najsvetejšim, ki jo jc daroval stolni in mestni tupnik kanonik msgr. Mihael Umek. Ob tej priliki sn dolge vrste mož in žena, fantov in ddklet pristopile skupno k mizi (Gospodovi ler tako dostojno zaključile tridnevne cerkvene svečanosti v proslavo Don Boska svetnika. Višek je tvorila slavnostna proimved lnvuntinskaga vladike dr. Ivana Jožefa Tomaž.ičn s pričetkom ob pol desetih in sledeča pomtifikatna sveta maša z zahvalno pesmijo in blagoslovom. V svoji pridigi je prevzv. vladika dr. Tomažič prikazal svetel življenjski lik sv. Janeza Boska. Orisal je v vznesenih besedah in z globokim sf>oz,nan,jem zajeto življenjsko pot svet-nikovo. njegovo vzgojno delo. s katerim je začrtal pot, po kateri mora iti prava mladinska vzgoja. Glavne vzgojne smprnicc, ki jih je svetnik v svojem življenjskem delu zastavil in s katerimi je dosegal vekotrajne uspehe, so bile ljubezen in krotkost njegovega značaja; 7. ljubeznijo si jc pridobil ljubezen mladine, s krot-kostjo njeno zaupanje; s češčenjem Device Marije in svetnikov lio/.jili je navajal mladino k svetlim vzgledom te.r jo vodil preko nevarnih in opolzkih |x>ti. Z navajanjem k spovedi in sv. zakramentom je kremenil značaj in voljo svojih varovancev ter jim vlival silo, da so vztrajali v dobrem. Boskova vzgojna načela so trajne vrednosti in danes potrebnejša, kakor kdaj prej. Današnja mladina potrebuje voditeljev, kakor je bil veliki svetnik, danes se moramo oklepati smernic, ki jih je začrtal on. 011 Bosko, tako je tndi škof Slomšek vodil slovensko mladino, jo vzgajal v ljubezni %UHNO TEOKAROVIC do Bogu in na roda. ji v lival jsiginiia za versko in narodno zavest. Vzgled, ki sta nam ga zapustila Don Bosko in Anton Martin Slomšek, naj bi danes prekvasil našo mladino ter jo vodil v boljšo bodočnost. Po slavnostni propovedi je sledila pontifi-knlna »v. mnša, ki jo je ob asistenci opravil stolni prošt dr. Maks Vraber. Med sv. opravilom je na koru krasno pel salezijanski pevski zbor z Rakov niko. Popoldne se je vršila v unionski dvorani slavnostna akademija, pri kateri so nastopili z iz.branim s|>oredom salezijanski gojenci, vojaška godba. slavnostni govor o Don Bor-ku pn je imel bivši poslanec Franjo žebot. Akademija jr biln nad vse dobro obiskana ter je dosegla popolen uspeh. Podrobnejše poročilo o akademiji prinesemo v torkovem »Slovencu«. Brez posebne reklame je celjsko oličirislvo napolnilo v sobolo zvečer veliko dvorano Ljudske posojilnice, da počasti velikega ljubitelja mladine, vzgojitelja-svcinika Don Bosk«. I^aliko rečemo, da I« dvorana šc ni videla toliko občinstva: zastopani so bili vsi stanovi, kar je dokaz, odanr v največje zadovoljstvo občinstva. Pri proslavi je sodeloval tudi orkester pod vodstvom g. dr. Geržinčie.a. Pogreb o. HugoHna Sattnerm Ljubljana, 22. aprila. Tako veličastnega pogreba in tolikih množic že zlepa nismo videli v Ljubljani, kakor so se danes zbrale ob krsti pokojnega o. Hugoilna ter ob vseh ulicah, kjer se je žalni sprevod i7. frančiškanskega samostana pomikal proti pokopališču. Lahko rečemo, da je bil gost špalir ljudi sklenjen prav od frančiškanske cerkve tja do božje njive pri Sv. Križu. V žalnem sprevodu samem pa je šlo toliko ljudi, kakor jih vidimo le ob redkih prilikah. Predstojništvu samostana je danes poslal sožalno pismo tudi ban dr. Marušič. Truplo pokojnega o. Hugolina so blagoslovili najprej na porti, kjer ie počivalo v krsti med cvetjsm in gorečimi svečami. Blagoslovitev je izvršil provincijal p. dr. Gv. Rant, nakar so krsto s truplom prenesli v frančiškansko cerkev. Tja so prišli g. prošt Ignacij Nadrah, predstojnik samostana p. Gabrijel Planinšek ter župnik p. dr. Atn-gelik Tominec. Truplo je bilo v cerkvi še enkrat blagoslovljeno, potem pa so bogoslovci zapeli libero in nato še Usmili se . .. Na koru je pokojnemu zapela Glasbena Matica, njen predsednik dr. Ravnikar pa je govoril ob krsti pri odhodu iz cerkva vrh stopnic o pokojnikovih zaslugah za slovensko glasbo. Po njegovem govoru je množicH zaklicala trikratni Slava, združeni pevci so zapeli »Usliši nas Gospod«, železničarska godba pa je zaigrala žalostinko. Nato se je po Miklošičevi cesti razvil dolg sprevod; na čelu za križem -je šla najprej mladina, Marijine družbe z zastavami, zastava pevških društev -Ljubljane«, »Ljubljanskega Zvona«, »Slavca«, Glasbena Matice« in »Lire« iz Kamnika. Za zastavami je korakala dolga vrsta pevcev in pevk imenovanih zborov, potem pa venec za vencem, za temi pa celotna frančiškanska družina ljubljanskega samostana ter posamezni zastopniki iz drugih krajev, frančiškanski cerkveni pevski zbor, bogoslovci, zbor ljubljanske in okoliške duhovščine, voz z duhovščino, nato pa voz s krsto. Za krsto so korakali zastopniki banovine načelnik Breznik z inšpektorjem Vrhovnikom, dalje mestni župan dr. Puc s podžupanom prof. Jarcem, zastopniki odvetniške zbornice, notarske zbornice, trgovske zbornice, vsi predsedniki in pevovodje ljubljanskih in okoliških pevskih zborov, Pevske zveze, Huba-dove župe, dekani ljubljanske univerze, končno pa nepregledna množica drugih pogrebcev. IJUBi-MAMA 0 » ADliCE 4 MAinori HMMI^ Vam nudi , motnost, da doseiete na/veifo e/e-p neo z na/manjšimi Izdatki. Pietitno volno, odeje, bwei svilo, Uoretkt itd. Mariborski šport Maribor, 22., aprila. Mrtvaški ivon. V Vrtni ulici 8 je umrl upokojeni železniški nameščenec Jurij Tinauer v lepi starosti 78 let. Pokoj njegovi duši! Prod vozeči avto se je vlegel in i»i hotid vstati Edmund Garmui, brezposeln in brez bivališča, tnko da ni mogel šofer nadaljevati vožnje. S stražnikom sta morala šilom« dvigniti Garmu/.a, Gar-imiž j*; zatrjeval, da ga je neki prijatelj prigovarjal, naj to stori. Zanimiv občni zbor je bil v Narodnem domu, k« ga je imel« Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru. Velika dvorana je bila nabito polna. Na občnem zboru je bil navzoč ludi predsednik zveze Nab. zadrug iz Belgrada, Miloš Štibler, ki je poročal o zve7,inem delovanju. Poročala sta Rehar za upravni, prof. Škof pa za nadzorni odbor. Zanimiv pojav je, da je zadmgin promet narastel v pretekli poslovni dobi za 20 odstotkov, rezervni tend pa aa 720.000 dinarjev. Na posmrtnlnah je i«pločala zadruga v 156 slučajih 330.114 Din, v po-smrtninskem fondu je ostalo šc 451.850 Din. Od čistega dobička gre 40 odstotkov v rez. sklad. 5 odstotkov v pok. fond, 5 odst. za kulturne in humane svrtie, 12 odstotkov v sklad zii članske namene, 5 odst. kot nagrada upravnemu in nadzornemu odboru in 5 odst. kot nagrada uslužbencem Mariborska vinarska podružnica je imela pri ■Orlur svoj občni zbor, ki ga je votli! dr. Kron-vogl Josip. Tajniško in blagajniško poročilo jr podal prof. Vojsk. Društvo štrjr 328 članov. Glavni predmet razprave je bila kriza vinogradništva, I« jo je podrobno obravnaval v svojem predavanju prof. Vojsk. Vodstvo je ostalo dosedanje. Maistrovi borci so imeli včeraj zvečer pri Orlu poCastitvrni večer ob 60 letnici generala R. Maistra. Prvikrat se je svirala in pela na Mohorjevo besedilo koračnica Maistrovih borcev v komjioziciji Klime. Govorili so Malenšek, Guštin in drugi. Dane« dopoldne je bil islotam izredni občni zbor, ki ga je vodil poslevodeči podpredsednik Malenšek. Važen je bil sklep, da ostaneta zvezi Maistrovi borci in Koroška legija ločeni organizaciji, toda v najtesnejših stikih. Dolgotrajno debatn se je razvnela ob vprašanju vstopa v »Boj«. Ker se številni govorniki in predlagatelji niso mogli zediniti, so ie odločitev v tem vprašanju odložila. Pogajanja v Varšavi Parit, 22. aprila, p. Danes je francoski zunanji minister odpotoval v Varšavo na obisk k poljskim državnikom. Na njegovem potovanju ga spremljajo zastopniki agencije Ha^as ter vseh vetjih froncoskih listov. Za njegovo potovanje vlada v francoskih , krogih velik interes, posebno ]>a naravno v poljskih listih. Francoski j>olitični krogi jvoudar ja jo. da imajo jiogajanja ludi velik gospodarski pomen. Gre z.a najrazličnejša vprašanja francosko-poljske trgovino, kakor n. pr. vprašanje kontingentov za uvoz poljskega blaga v Francijo. Zato se bodo pogajanja vršil« v treh smereh: L gre za povečanje francoskih uvoznih kontingentov in sploh odstranitev vseh zaprek v medsebojnem prometu. 2. Nadalje se bodo vršila jiogajanja glede plasiranja francoskega kapitala na Poljskem. Saj jc znano, du je prav v zadnjih 14 letih Francija investirala ogromne svojo kapitalije v poljski industriji in drugih podjetjih. 3. Gotovo je pa tudi, da politična pogajanja ne bodo omenjala samo go-sjioikirskili vprašanj. Gre predvsem za ureditev medsebojnih vojaških vprašanj, ki so v zvezi s poljsko-francosko vojn- o pogodbo, ki bo revidirana odnosno postavljena na druge temelje. Kri teče v Španiji Madrid, 22. aprila, p. V Madridu in nekaterih drugih španskih mestih je prišlo do spopadov med desničarji in levičarji, ki so krvavo nehali. Ililo jc več rnnjciiili. V Madridu samem je bil v zvezi s prometnim štrujkuin razglašen splošni štrujk. Po cestah krožijo patrulje aro«-ništva it« konjih. V ostalem vlada v Madrida red. Izvršenih je hilo |»ar sto aretacij. V Ara-nj11c7.11 so socialisti napadli avtobus, v katere« so se peljali člani Acion popolar«, v katerem Socialisti so metali boinlic. Prišla je civilna garda. ki jc morala v svrho vpostavitve miru od-dati več salv in so bile ranjene 4 osebi'. Pariz. 22. aprila p. »Journal« piše, d« je pričakovati velikih izprememb v l,errouxovi vladi. Odstopili bodo trije ministri: vojni, finančni in delovni. V glavnem bo kriza izbruhnila zaradi lega. ker se radikali pogajajo z desničarskimi strankami za 010 politične kombinacije. Značilno je, piše francoski list. dn nn mesto odstopi všega pravosodnega ministra šc ni bil imenovan noben politik. Razorožitev Pariz, 22. aprila, p. Ilalijanski državni pod-tajnik Suvich se je danes dopoldne pripeljal 7. rimskim ekspresom v Pari/. S kolodvora se je takoj podal k predsedniku francoske vladfi Doumergueju, ki ga je sprejel v zunanjem ministrstvu in s katerim se jc nekaj časa razgovarjal v prisotnosti italijanskega poslanika v Parizu. Suvich je nato ob 12.20 odpotoval dalje. O sestanku obeh državnikov jc bil izdan uradi« komunike, ki pravi, dn se italijanski državm podtajnik na svoji poti na prijateljski obisk v London ni hotel izogniti priliki, da bi ne obiskal predsednika vlade, s katerim je imel prisrč«*> razgovor. Tihotapci na avstrijski mefi Belgrad. 22. aprila, p. Na severni me.ji z A^e-»Irijo jr hotelo h tiholnpcrv s saharinom neo-paženo prekoračiti mejo. Toda ofvaz.ili so jih obmejni stražniki. Ker so se na njih po/iv spnatiC 7 beg. v> stražniki začeli nanje streljati in »4a bila dva tihotapca smrtno zadrta, eden je hifl zajet, dočim so ostali trije ušli. Drobne vesti Belgrad. 22. apr. Danes se je vršil pod predsedstvom Milana Stoja novica 7. redni občm z.lior delničarjev Obrtne banke kraljevine Jugoslavije. Navzočih je bilo 500 delničarjev. Beigrad, 22. apr.m. Danes do|>oldnc se jn vršila v dvorani Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev glavna skupščina bolniškega fonda držav, prometnega osebja. .Skupščini so prisostvovali delegati bolniškega fonoa 17, Belgrada, Ljubljane, Zagreba in Subotice. Belgrad, 22. apr. m. Danes dopoldne se je vršil v društvenih prostorih občni zbor belgrajske sekcije Jugoslovan, easnikarske-ga združenja. Izvoljena sta bila stara upravni in nadooiarf odbor. Merico City, 22. aprila, p. V Mehiki je paš* šlo sedaj do ustanovitve fašističnega gibanja-Svojo fašistično stranko, ki se imenuje gibanje »zlatih srajc« jx» vzoru črnili in modrih, je namreč ustanovil general Nicola Rodriguec. Cffj novega gibanja je boj proti i.nozemcam In Židom. Pariz, 22. aprila, p. Romunski zunanji minister Titulescu je danes odpotoval m Pariza v Ženevo. Na kolodvoru se jc poslovil od njega šef protokola znnanjega ministrstva. Vlah povozil očeta petih otrok CeH«. 22. aprila. V soboto okrog pol osmih zvečer ie osebni vlak, ki prihaja iz Maribora v Celje, povozil v Zavodni pri železniškem prelazu neznanega moža. Istočasno je vozil iz Celja proti Mariboru tovorni vlak. Zapornice na prelazu so bile zaprte in neznanec je za zapornicami čakal, da tovorni vlak odpelje, lakoj nato pa hitel čez progo, ker ni opazil prihajajočega osebnega vlaka, ki ga je podrl na tla in skoraj dobesedno razmesaril. Neznanec ima razbito glavo, odr?zani obe nogi ter levo roko dvakrat. Mož je bil seveda na mestu mrtev. O nesreči je bila takoj obveščena policija in okrožni zdravnik g. dr, Hočevar. Dogodek sta videla neki železniški sprevodnik in neki trgovski nastavlje-nec. Pri neznanem moškem so dobili 23 Din gotovine, avtobusno vozovnico mesta Celja za 30 Din in plačan račun tvrdke Rakusch za 4 Din, dalje dežnik, nahrbtnik, v katerem je imel kos belega kruha, dve steklenici, košček svinjske pečenke, zavite v papir, na katerem ie bil napis Rožanc Anton. Danes okrog poldne so šele ugotovili, da j® ponesrečenec 57 letni Josip Štukelj iz Pecla, občina Verače v šmarskem okraju in je oče petih otrok. Šlukelj je odšel v soboto ob 5 zjutraj od doma po gospodarskih opravkih k posestniku Ur-šiču na Savo in se je mislil očividno zvečer vrniti, pa je pri tem zašel pod vlak. Naznanila Pevcem »Ljubljane«. Zaradi Materinskega dne Kršč. ženskega društva d revi ne bo pevske vaje. Pogreb g. Antona Pintarja bo jutri v ponedeljek točno ob 2 iz hiše žalosti, Celovška cesta "13 (nasproti eostilne pri Kavčiču). Od Soče čez Žito Kraji, ki ne smemo pozabiti, da so slovenski Kobarid r Trst, 17. april«. To ni samo laž - to je izzwan$e! Italijanski Touring club je izdal nov vodnih po Julijski krajini in Dalmaciji, v kateri dokazuje italijanstvo ozemlja od Furlanije do Kotorskega zaliva goslovanskih tleh in v jugoslovanski državi, marveč v najčistejši Italiji. Vse, naravuost vse ga »mora spominjati na Rim« in krasno dalmatinsko otočje se jim bo zdelo, »kot da je bilo iztrgano iz naročja matere ter prenešeno v oddaljene zemlje.« Turist bo odložil to knjigo, kot piše urednik sam, z »občutkom, da je zrl na prekrasne prikazni lepote, ki so vse prenapolnjene spominov na italijansko kulturo,« ki je »razprostrla pernti svojega genija od Frijavlov pa tja dol do Kotorskega zaliva.« Tukajšnji fašistični sekretariat — brez dvoma je isto storil tudi goriški in reški — se je v posebni okrožnici zahvalil Touring Clubu Italijanski Touring Club je izdal nov vod- < ■•! I-. i---l.i ---- I« "'^'"'Čl it Dalmazia« imenuje knjiga, ki se šopiri z bo- ilanski louring L-lu „_ nik po Julijski krajini, ki mu je priključil na onkrat tudi še Dalmacijo. »Venczia Giulia e r« i :_____1. .. US o« 2nmvi t rwi. gato opremo po vseh knjigarnah Gorice in Trsta in ki jo je italijanska propaganda v ogromni množici razposlala vsem svetovnim potniškim agencijam in diplomatskim zastopstvom. Noben pol nik, ki pride senika j v Trst, se ne more izogniti reklami zu to novo knjigo, ki ima v prvi vrsti iredeutistične namene. Na 720 straneh opisuje »lepote italijanskega ozemlja« in lia 105 zamljevidih in načrtih razkazuje »bogato kulturo Italije«. Z dokazi podpirajo laž Tonriug Ciuh je imel pred očmi nalogo, tla pokaže zunanjemu svetu, da je vsa Julijska Benečija italijanska. To dokazuje z vratolomno doslednostjo, od vasi do vasi, od mesta do mesta, s kulturnimi pripombami, z zgodovinskimi prikazi, s statističnimi podatki o narodnostih in o veri, z natančnimi pregbdi o gospodarstvu. Povsod naletiš na iste zaključke: kultura starodavno italijanska, nekoliko pokvarjena od tujerodnega vpliva, zgodovino italijanska, narodnost italijanska, gospodarska premoč italijanska. Le tu in tam, a zelo redko, kakšna besedica o »tujcrodcih«, ki jih rešuje Italija, a ki kulturno in gospodarsko pomenijo neko brezpomembno plast, ki jo bo latinska kultura kmalu odprašila. Korak za korakom poudarja ta vodnik, ki pa je. prav za prav le zavodnik, kaj vse je že storila italijanska kultura, vsi mostovi, vse ceste, vse zgradbe, vse jc opisano in ilustrirano, tla bi tujec dobil vtis, da je preje obstojala tukaj puščava, ki jo jc k sreči obljudila in gospodarsko odprla italijanska kultura. Zelo dolg opis je posvečen bivši bojni coni, »kjer se jc odločevala usoda italijanskih neodrešencev« in kjer je Italija pokazala »neumrjoče junaštvo svojega genija.« za to »njegovo rodoljubno delo, • katerim je odprl svetu lepote Italije ter pripomogel k temu, da bodo Italijo še bolj ljubili, v sedanjih njenih mejah, a tudi onstran ujih, vsi ljubitelji njene kulture.« In rnif Dalmatinski del tega zavodnika je grdo izzivanje in predrzno iredentistično početje, ki bi ne smelo ostati nekaznovano. A vsaj to bi morali storiti Vi tam, ki sinete, da na svojih tleh dokažete tujcu, ki pride občudovat Vašo obalo, da je od nekdaj slovanska. In s tem prihajam zopet s predlogom o podobnem vodniku napisanem pri vas in — resničnim. Tukaj nc gre več za te »nesrečne Primorce«, lukaj gre za hlastanje po zemlji, ki je last Jugoslovanov tudi po mednurodnem pravu. Propagandi postaviti nasproti propagando. V tem sc bo izražala naša volja, da se ohranimo. Smrt starega renegata V Kopru je umrl po Goriškem in po vsem Primorju znani slovenski odpadnik Benedikt Lončar, ki se je pisal Lonzar in je bil eden najbolj znanih založnikov in knjigarnarjev italijanskega mišljenja pred in po prevratu. Razdajal je ogromno denarja za italijansko plitvo literaturo, s katero je hotel zastrupiti slovansko prebivalstvo Petdeset let je deloval za poitalijančevanje Goriške in Istre in j«? bil v svoji borbi tako predrzen, da je še pod Avstrijo razstavljal v svoji izložbi ogromno sliko italijanskega kralj«. Po prevratu se je stavil z vso vnemo na razpolago fašistični stranki ter je naravnost preplavljal slovanske kraje s cenenimi knjigami in nemoralnimi trakti. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik, saj se je n« smrtni postelji mogel sam prepričali, da je uspeh SO letnega dela v službi Italije proti njegovi slovenski materi le klavern in da je kljub vsiljevanju laške knjige slovanski rod danes ostal isto ,kar je bil pred 50 leti — zvest svoji slovanski materi. Boj za znižanje cen Gorica, 21. aprila. Tudi najnovejšo naredbo za pobijanje con tukajšnji fašisti grdo izrabljajo proti Slovencem. Tukajšnja prefektura je imenovala posebno nadzorno komisijo, ki naj pazi na kmete, ki prodajajo živež na trgu, kakor na vse trgovce, da bodo zakonski predpisi »spoštovani'. Predsednik komisije je zloglasni fašistični gromnovnik dr. Ugo, njegovi fašistični pobočniki pa Stefanelli Ubaldo, ,lo-žof Korteze (Kortež) in dr. Candutti. Komaj je komisija z«čela delovati, že prihajajo pritožbe od naših trgovcev, da jih neprestano nadleguje in po nepotrebnem šikanira, medtem ko so trgovci italijanske krvi in mišljenja popolnoma varni pred njenim nadzorstvom. Imen«, slovenskih trgovcev so nahajajo na posehni črni Usti v svrho lažjega poslovanja. BREZ NASLOVA Protiulkoholno gibanje je doseglo hvalevredne uspehe, toda kljub lemu nudaljuja alkohol svoje strahotno razrušilno delo. Vsa k dan beremo o zverinah, ki so pod vplivom alkohola uprizorile novo krvavo ialoigro, ki jo poleni obžalujejo, ko se jim je enkrat v glavi razkadilo. Fitezi protialkoholnega pokreta ne morejo doseči lega, kar bi mi vsi radi, ker pijanci nimajo navade obiskovati tretnoslnih predavanj, ampak sede po beznicah in tudi naj-inodrejšu beseda ne more prodreti megle, ki so v njo zavili njihovi možgani. V Ameriki, lako slišimo, so sedaj opustili predavanja in letake in slično ler so začeli uporabljati druga sredstva proti pijancem. Imena pijancev bodo sedaj nabili ns občinske deske. To je pametno in modro. Kajti med tem ko nikdo ne bere na občinski deski besedila zakonov proli pijančevanju, bo vsak z velikanskim veseljem prebiral imena svojih znan cev na črni listi in se bo skrbno varoval, da bi njegovo ime prišlo na * plakat* javnih pijancev. — Zupan Woodburyja v Ameriki je menda listi modrijan, ki je prišel na to občekoristno misel. On je celo ukazal, da se morajo li imeniki nabiti na vidnem mestu vsake gostilne ler odredil, da se mora gostilna takoj nn licu mestu zapreti, če bi gostilničar kakšnemu zaznamenovanemu dajal pijače. l'roti temu ameriškemu modrijanu se bodo seveda dvignili zagovorniki človeškega dostojanstva in svobode, češ. da kazni človeka nikdar ne poboljšajo, ampak samo moralni vplivi na njegovo svobodno voljo. Dobro, toda pijanci so ljudje, ki zares delajo po svoji volji, a proti volji in željam svojih bližnjih. Pijani svoje lastne svobode, bi se radi opijanili ic na svobodi svojih soljudi, ln za take ljudi so črne bukve, nabite po «oitarijah» ter strah pred izgubo koncesije edino učinkovito sredstvo. Kdaj se bomo opogumili ludi mi, da bomo svoje kulturne madeže *plakatirali»? Avstrija za zaščito manjšin „Na Koroškem ni več Slovencev" Nesramno „štetje44 dne 22. marca je izbrisalo slovensko manjšino „Tujerodci za hribi" Vodnik je zares tako sestavljen, da bravec. niti opaža ne, da se nahaja na čisto slovenskem ozemlju, da se sprehaja v kraju, kjer živi in trpi pol milijona Slovanov. Našel sem le eno ali dve opombi, da žive »tujerodci tam daleč na hribih,« a tujca niti ne vabi, da bi iz radovednosti šel pogledat ta čudesa »za hribi«, ki se imenujejo Slovenci. Čudim se, da n«in Slovencem ali Jugoslovanom spJoh ni nikdar padlo v glavo, da bi izdali mi sami en takšen vodnik v slovenskem in srbohrvaškem jeziku najpreje, ker tudi naši potrebujejo točnih preglednih podatkov o tem delu slovenskega telesa. Pa, če bi bili podjetni, ga bi izdali tudi v francoščini in v nemščini in angleščini, da bi inozemski turist, ki prihaja v naše lepe kraje, zvedel za resnico, da obiskuje kraj, kjer v osrčju evropske kulture umira narod pod surovimi udarci latinske »kulture«. Da bi izvedeli za tiha junaštva naroda, ki noče kloniti... Pa mi nismo podjetni in v narodni borbi smo pozabljivi. Eh, ti Primorci, vedno ti Primorci, boste skomignili z rameni, ko boste brali ta predlog. Morda smo res naivni, toda nam, ki leži na nas udušljiva klada italijanske kulture, prihajajo včasih takšni domislcki, od katerih pričakujemo olajšanja. f,Naše morje" Toda ta zanimivi zavodnik Julijske Benečije ni samo velika organizirana goljufija z oziroin na prilike med Slovenci in Hrvati pod Italijo, marveč je v onem delu, ki se tiče Dalmacije, nesramno izzivanje. 260 strani je posvetil Touring Club Dalmaciji in »našemu morju«. »Morali smo izpopolniti opis Julijske Benečije tudi z opisom Dalmacije,« tako se opravičuje urednik, »ker italijansko jezikovno in kulturno območje od Trsta do Dubrovnika sploh ne preneha.« 16 zemljevidov, 14 načrtov mest in še 15 drugih ilustracij razlaga »italijansko pripadnost Dalmacije«. V dolgoveznem zgodovinskem uvodu dokazuje urednik, kako je dalmatinska obal »žc od davnih rimskih časov povezan« na Italijo, kako jo veže nanjo zgodovina beneške republike, kako so italijanski vsi zgodovinski spomeniki, italijanska vsa umetnost prekrasnih zgradb, ki dičijo to več kot tisočletno torišče italijanske kulture.« Našteti so vsi zgodovinski spomeniki, vse umetnine, in povsod najdemo zgodovinske pripombe o umetnikih, ki so lam delovali po pobudah, »ki jim jih je dala — mati Italija.« Vsa imena mest in vasi so seveda italijanska in turist sc bo pri čitanju toga voditelja komaj zavedal, da sc nahaja na čisto ju- Skoda je, da bodo rezultati štetja znani šele po lotu dni. Svet bi imel iz številk jezikovne pripadnosti naše dežele priliko, da prouči naj. modernejši način rešitve manjšinskega vprašanja. Ne čudimo se, da so naši prijatel ji v deželi prvi izgubili potrpljenje in segli po najučinkovitejšem sredstvu. Zakaj bi sc v duho-mornem in zamudnem delu ubijali s to boro manjšino v deželi. Je vendar enostavnejše znižati število koroških Slovencev v uradni statistiki in manjšino zbrisati z jezikovnega zemljevida. To so prvi utisi izza zadnjega štetja. Leta 1880 nas je bilo uradno še 85.000. leta 1910 še 66.000, trinajst let jiozneje komaj še 37.224 in leta 1954 pa le šc borih par tisočev. Statistik« bo torej tokrat pravilno uavedla število živine naših krajev, ker so komisarji dobro šteli bike mod bike, teleta med teleta in pujske med prasce. Manjkalo bo le ljudi, ki tod prebivajo in se v vsakdanjem življenju imenujejo Slovenci. Morda upravičeno dvomimo, da bo kancler uslužnosti komisarjev in predstavnikov politične oblasti v deželi in občinah vesel, ko so njegovo postavo tako gorostasno in duhovito raztolmačili in storili zase res celo delo J Kako naj sedaj varuje nar. samobit koroških Slovencev, kar je obljubil na zborovanju v Beljaku, če pa so ti Slovenci čez noč izginili kakor kafra in jih kratkomalo ni več? In veliki svet se bo sedaj že moral zadovoljiti s števnimi komisarji in svetniki, ki so odredili, da se izmed štiridesetih evropskih manjšin slovensko manjšino na Koroškem izloči in se svet zadovolji namesto nje s komisarji in svetniki. Evropska javnost rc lahko veseli prihodnjega jezikovnega zemljevida Koroške, ker ho dokazal, da so vendarle mogoči še čudeži na svetu. To je še par utisov izza zadnjega štetja in njegovih posledic. Nočemo pri tem storiti krivice kanclerju in njegovim, četudi nas več ni, bomo vendarle še naprej dajali državi, kar je njenega. Ne moremo od nje zahtevati, da pozna vlada naše versko, kulturno in gospodarsko življenje, poznala pa nas nedvomno bo iz naše še nadaljne zvestobe državi, kateri pripadamo. Veseli bomo, ko poleg tega še zazna, kako se avtoritarnost vladanja v deželi lahko porabi ludi v namene, ki niso baš istovetni z njenimi nameni. še par ilustracij k štetju! Uvodno pripo-nimo, da k slučajem zamoremo postreči seve z vsemi potrebnimi dokumenti in pričami. Politična oblast v deželi je odredila, da izvedejo štetje namesto občinskih komisarjev njeni komisarji. Njej je dobro sekundirala večina land-bundovskili županov našega dolu. Zapeljiva je bila k točki jezikovne pripadnosti beseda o »kulturnem krogu«, referent deželne vlade ga je točno razložil, da ni v nikaki zveza z mater-nim jezikom, kaj da je, so nato razložili števni komisarji: Učiteljem v Medgorjah je jezikovno vprašanje vprašanje pripadnosti k Jugoslaviji ali Avstriji, grabštan jskemu komisarju (nekemu trgovskemu pomočniku) je to pripadnost med »slavvisch oder deutsch«. V Dobrli vesi so komisarji tolmačili: k Jugoslovanom ali Korošcem, Nemcem prijaznega ali sovražnega mišljenja. V Ločah ob Baškem jezeru je komisar bil mnenja, da zavisi jezikovna pripadnost od davko-plačevanja, ker po njegovem mnenjn morajo Slovenci plačevati višje davke v državi kot Nemci. Nn Kostanjah jc bil komisar inteligentnejši in je vpraševal: Kakšnega prepričanja ste? Tja lili sem? Na Zilski Bistrici je komisar pojmoval vprašanje jezikovne pripadnosti povsem kulturno-vzgojno: Če ste slovenske pripadnosti, bo nemščina popolnoma odpravljena iz vaših šol. Vaši otroci potem ne bodo znali nemški. V VaženJbergu se je komisar posluii.1 teorije g. prof. \Vutteja: deutsch, windisoh oder slOvenischr Vojake jc moral nekoč služiti komisar v Beli, ki je vpraševal, če želijo, da pridejo k nnin spet Srbi. Izredno razumevanje za visoko državno politiko pa je dokazal uradnik celovškega okrajnega glavarstva, ki je našemu poslancu g. Ogrisu takole razlagal jezikovno pripadnost: Kdor za Dollfus6a, ta Nemec. — Po-edini slučaji so iz vseh krajev naše dežele, o priliki bomo naše bralce presenetili še z na-daljnimi. Je končno dobro, če se tudi naša javnost pobližje spozna z raznimi teorijami jezikovne pripadnosti. H koncu le še to: Našemu rodu svetujemo, naj se nikar ne prijema za glavo in vprašuje, ali še živ na svoji zemlji ali ne. Da smo še tu, dokažemo še v bodoče s tem, da bomo šc naprej vzdrževali komisarje, plačevali občinske do-klade in deželne davke, četudi bi števni, občinski in deželni komisarji tudi tega ne hoteli. Morda kedaj tudi le-ti uvidijo, da vendar smo. (»Koroški Slovenec«.) Mlad atlet »Povej no, očka, ali ne mislii, da bi lahko našo mamo diskvalificirali? Me je prenizko udarila.« »Kuj si pa sliiula snoči v operi?« »Celo vrsto novic: Milka se je poročila, gospt> Ivanka se je ločila od svojega ntoia, Klemšetnvi so pa prišli v konkurz.« * Zdravnik: iVašemn molu je predvsem potreben mir in samo mir. Popoln mir! Glejte, tu sem vam napisal uspavalno sredstvo.< »Prav, gospod doktor, kdaj naj mu f>a dam?« »Njemu ga sploh ni Ireba dajali. To zdravilo jc za ras.« * »,4Ii nc bi vzeli vstopnico za naš dobrodelni koncert?« »V kakšen dobrodelen namen pa priredite (s koncert?« »Zn pokritje primanjkljaja naiegn prvega dobrodelnega koncerta.« * >Micka razbili ste tole dragoceno vazo — morala vam bom odtrgati od vaše plače 50 dinarjev.« »Gospa, ko ste dobili vazo v dur, ste rekli: Ta ropotija ni niti 5 dinarjev vredna!« Avanture Carusovega ljubljenca Iz nič milijonar in zopet berač Allan J. Eidinov je pred 20 leti s 25 dolarji v žepu prišel v Newyork. Bil je takrat star šele 16 let. Starši so ga poslali iz Evrope neki družini, ki ga jc vpisala v gimnazijo v nekem ameriškem mestu. Tam je fant ostal dve leti, dokler se ui spoznal z neko varietetno plesalko, s katero sc je poročil. Študije jc 6eveda moral prekiniti. Plesalka je mislila, da je fant bogat in ga je samo zato vzela; ko pa je videla, kako je z njim, ga je pustila na cedilu. Allanu ni preostalo drugega, kakor da se ogleda za za-slu zkom. Tega ni bilo lahko najti. Več tednov ee. je klatil po Newyorku, spal no parkih in čakalnicah, stradal in prezebal. Nekega večera si je izbral prenočišče pod portaloin velikega ncw-yorškega hotela »Knickcrbocker«. Todn, ker ga je le preveč zeblo, se je opogumil in odšel v notel, kjer je zajprosil ravnatelja, naj mu da kakšno službico. Ravnatelju se je prezebli mladenič zasmilil in mu je dovolil, da prevzema od hotelskih gostov dežnike in jih nosi v garderobo. Za to bo dobival napitnino, ki bo n jegova. Takrat je deževalo tri dni nepretrgoma, kar mu je prineslo srečo. Nekega dne je našel v preddvorju hotela krasno zlato uro z neštetimi bril janti. Odnesel jo je lastniku hotela. Kmalu se je našel lastnik ure. Bil je to slavni pevec Enrico Caruso, ki je bil silno vesel, da je našel izgubljeno ttro. Dal je poštenemu najditelju 100 dolarjev nagrade in naprosil hotelskega ravnatelja, naj poštenjaka namesti kot hotelskega paža. Tej prošnji ravnatelj seveda ni mogel ugovarjati in je Allana namestil kot paža. Kot pa ž je Allan dobro zaslužil, ker je bil najbolj inteligenten od vseli pažev v hotelu. Zlasti g« je odlikovala diskrec.ija, ki mora biti ena poglavitnih lastnosti vsakega paža. Eden od stalnih hotelskih gostov, bogataš Charlie Murphy, je Alanu večkrat poveril dc-lik«tne in odgovorne politične posle, ki iih jc ta opravil v njegovo največje zadovoljstvo. Murphy je spoznal, da je Allan silno fnpreten fant, ki bi se najbrž dobro obnesel na borzi. Predlagal mu je, naj zapusti svoje mesto in sprejme pri njem službo borznega me.šetarja. Kmalu io napravil svoj prvi samostojen posel. Izkoristil je neko tajno vest in prodal tisoč delnic jeklenega trust«, ki jih sploh ni imel v posesti. Ker so te akcije na borzi v onem času padale, jih je lahko nakupil tisoč in jih oddal svojemu kupcu. Samo pri tem poslu je zaslužil milijon v uašera denarju. To ga je opogumilo Ln začel se je še bolj o bši rno baviti z borzijan-skiini špekulacijami. Pričel je sanjati o sebi kot največjem finančnem magnatu Amerike. V kratkem je postal zaupnik velike borzne tvrd-ke. Ni dolgo trajalo in prislužil si je milijon dolarjev. Kupil si je luksuzno vilo in dva krasna avtomobila. Njegovo bogastvo je rasi.lo iz dneva v dan. Sedaj ni več delal za druge tvrd-ke, ampak si je ustvaril lastno borzno podjetje. Postal je stalen gost ua ameriški rivieri v Floridi, kjer so ga prištevali med najbolj razsipne goste. Hodil je v družbi z ameriškimi multimi-lijonarji, pri katerih p« je pozabil na svoj lasten posel in posledica tega je bila, da ni oetal v stiku s položajem na borzah. Ko je bil na letovišču, je napravil veliko pogreško, ki ga je stala vse njegovo premoženje. Ker ni imel vpogleda v zakulisne spletke na newyorški borzi, ie dal svojemu tajniku v Ncwyorku nalog, naj kupi ogromno množino delnic nekega avstralskega rudniškega podjetja. To tvrdka pa je v tistem času izgubila ogromen kapital in so zaradi tega pričele njene delnice padati. Padle so tako katastrofalno, da so požrle, vse All&novo premoženje. Na riviero je potoval v prvem razredu luksuznega vlaka, naza j pa jc bil vesel, da je kupil karto tretjega razreda v navadnem vlaku. Pri poznejših svojih poslih ni imel več sreče in danes živi v Londonu, kjer ima na oglu neke ulic« malo prodajalnico sadja. Služi si toliko, kolikor potrebuje za skromno življenje. Dostikrat trpi tudi lakoto in premišlju je o leipši preteklosti... — Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josek greneico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom {potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josel« vode. ' _ Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, S*. Petra ecata 14. NEDELJSKI ŠPORT Hermes:Celje 2:0 (0:0) Ljubljana, 22. aprila. Z današnjo prvenstveno tekmo, v kateri sta ne spoprijela gorn.ia nasprotnika za točke, smo lahko zadovoljni. Bila je to borba dveh enakovrednih nasprotnikov, o katerih se ni moglo z gotovostjo naprej trditi, kdo bo /ma.ial. Celjani so precej bolje zaigrali, kakor zadnjo nedeljo proti Iliriji, ter se jim je videlo, da so šli v boj z neko sigurnostjo, da zmagajo. Naleteli so na odpornega nasprotnika, naše šiškarje, ki so nas danes prav prijetno iznenadili. Igrali so z velikim elanom in voljo do zmage, katero so si zasluženo izvojevali. Slab vtis. ki so ga pustili v tekmi z Mariborčani predzadnjo nedeljo, so danes s svojo resno in fair igro močno popravili. Zakaj pa je danes Slo brez surovih faulov? Pri nogometu je treba igrati in sicer tehnično in taktično pravilno, po tczadevnih predpisih nogometnih pravil in uspeh ob.rajno ne izostane. To so nam danes ponovno potrdili tudi Hermežani. Le tako naprej in radi jih bomo gledali in občinstva bo vedno več. Vratar Oblak je vlovil sicer vse žoge kolikor jih je prejel, bil pa je zlasti v prvi polovici zelo ne6iguren. Zgolj srečnemu slučaju je priporočati, da ni nikdar obtičala žoga v njegovi mreži. Klan-čmk in Levi v ožji obrambi sta pridno čistila pred svojim svetiščem, vendar nista bila brez pogrešk. Halflinija pa nosi levji delež na današnjem uspehu Hermesa. Ako ne bi opravila svojega posla tako odlično, bi bil rezultat najbrže obraten. Odlikovala sta se osobito Čebohin in Košenina. Napadalni kvintet je bil šibek in notranji trio ni znal izrabiti več zrelih šans. Krili sla bili hitri, osobito Kariš, vendar nista dali pred golom dovolj uporabljivih predložkov, akoravno se jima je večkrat nudila prilika. V splošnem se pa lahko reče, da je enaj-»torica kot celota zaigrala dokaj zadovoljivo. Celjani so se danes pokazali v čisto drugi luči, kot preteklo nedeljo proti Iliriji. Zaigrali so tako, da je bil izid tekme ne samo negotov, ampak se je splošno mislilo, da bodo zmagali. Ker pa je bila njihova halflinija precej šibka, zato niso mogli do-•eči rezultata, kakor bi ga sicer. Vratar je zanesljiva opora njihove enajstorice. Sigurno brani tudi težke strele. Ožja obramba je imela spričo šibke balfliniie mnogo posla, ki ga je uspešno opravila. Napad je izvedel precej lepih akcij, ter je opeto-vano nevarno ogrožal vrata domačih. Napravili ao s svojo igro prav dober vtis in so tudi fizično močnejši fantje, kakor jih je imelo moštvo njegovega današnjega nasprotnika. Občinstva je bilo par stotin in krog obiskovalcev vedno narašča. Tekmo je sodil gosp. Jordan dobro in objektivno. Ilirija : VSK Triglav 6 : 0 (5 : 0). V predtekmi je zasluženo odpravila Ilirija : VSK Triglav. Sodil je gosp. Pevalek. DRUGORAZREDNE PRVENSTVENE TEKME! Jadran : Mars 2 : 0 (0 : 0). Igra je bila lepa. Jadran je bil v lahki premoči, Mars pa je bil preveč počasen. Tekmo ie sodi! objektivno gosp. Betetto. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Sestanek celokupnega članstva sekcije bo drevi ob 18.30 na tribuni nogometnega igrišča. Ob vsakem vremenul Polnoštevilno in točno! Propagandni tahkoatletshi meeting Ljubljana, 22. aprila. ASK PrimoHc je priredilo včeraj in danes popoldne na svojem igrišču propagandni lahkoatlet-ski meeting, s katerim je tako rekoč otvorilo letošnjo lahkoatletsko sezono. Prireditve so se udeležili samo atleti ASK Primorja, ker je bil meeting glasom razpisa namenjen samo povabljencem. Škoda, da ni bila povabljena tudi Ilirija, kar bi prireditev zelo dvignilo. Pa tudi od lastnega kluba-prireditelja smo pogrešali precejšnje število atletov, o katerih vemo, da bodo še nastopali na lahkoatletskem polju. Uspehi so bili z ozirom na to, da smo šele v prav zgodnji sezoni, zadovoljivi; posameznim atletom pa se ie le fioznalo, da so bili še prav malo v letošnijem letu na igrišču. A to so nam vseeno dokazali, da razpolaga Primorje tudi letos s prvovrstnim materijalom. Še malo obdelati bo treba posamezne fante in zopet bodo deževale to&e o priliki državnega prvenstva za moštva. Tudi z udeležbo občinstva moremo biti z ozi-rom na prejšnja leta zadovoljni. Č« pomislimo, da se je zbralo na delovni dan in to STedi popoldneva toliko gledalcev, potem se lahko trdi, da remo tudi v lahki atletiki boljšim časom nasproti, nedeljo se je pa nabralo še več občinstva, ki je z zanimanjem zasledovalo posamezne točke zanimive borbe. Le prireditev samo U bilo v bodoče tako organizirati, da se bo vršilo več točk naenkrat in da bo potek vsakega meetinga zelo hiter in zanimiv, da se ne bodo gledalci dolgočasili in prepričani smo lahko, da lahkoatletske prireditve ne bodo zaostajale za drugimi športnimi tekmami, kar se udeležbe tiče, smo pa lahko prepričani, da bo po svoji pestrosti prekašal vse druge športne prireditve. Da se bo to tudi izvedlo, pa je naloga i prireditelia i atletov in potem upamo, da se ne bo treba več pritoževati radi slabe udeležbe občinstva. Doseženi so biti tile rezultati: L dan (sobota): Prvi predtek na 100 m: I. Kovačič 11.8; 2. Perpar 11.9; 3. Putinja 12.1; 4. Stok 12.2; 5. Teran 12.2. Drugi predtek: I. Raner 12.00; 2, Cerar; 3. Čebul j. Finale: I. Kovačič 11.6; 2. Raner 12.00; 3. Perpar 12.1 j 4. Putinja. 100 m jun. (3 tekmovalci): I. šušteršič 12.2; 2. Jaklič 13; 3. Jež 13.2. Krogla (seniorji): I. Perpar 11.35 m; 2. Putinja 10.85 m; 3. Skaberne 10.81 m. Krogla (juniorji): I- Šušteršič 11.32 m; 2. Jaklič 8.88 m; 3. Simonišek 8.48 m. Tek na 300 m (4 tekmovalci): I. Žorga A. 39.00; 2. Tručelj 40.9; 3. Perpar 41.00. Disk (seniorji): I. Jug 32.49 m; 2. Skaberne 30.20 m; 3. Čurda 28.58 m. Skok v daljavo z zaletom (seniorji): I. Rajič M. 5.99 m; 2. Putinja 5.% m; 3. Perpar 5.75 m; 4. Štok 5.74 m. Skok v daljavo z zaletom (juniorji); I. Šušteršič 5.32 m; 2. Jaklič 5.29 m; 3. Jež 4.29 m. Tek 800 m: I. Žorga A. 2 : 08.2; 2. Čurda 2 : 11.9; 3. Skušek 2 : 13.4. Skok v višino z zaletom (seniorji): I. Putinja 1.55 m; 2. Žorga A.; 3. Rajič M.; 4. Čebulj vsi po 1.50 m. Skok v višino z zaletom (juniorji): Kulakov 1,40 m; 2. Jaklič 1.40 m. 3000 m (8 tekmovalcev): I. Krevs 9 : 18'/»i 2. Srakar 9 : 46«/»; 3. Gombač 10 : 07; 4. Ošabnik 10 : 12'/»; 5. Grad 10 : 22; 6. Ogrin 10 i 24; 7 Igli« 10 : 25. □. dan (nedelja)i Tek 200 ra (seniorji): 1. Kovačič 24 sek.; 2. Raner 25.6; 3. Tručelj 26.1. Tek 200 m (juniorji): 1. Malnarič 25.3; 2. Šušteršič 25.5; 3. Jaklič. Troskok (seniorji); 1. Raji« Mil. 11.89 m. Troskok (juniorji): 1. Malnarič 11.51 m; 2. Rajič II. 10.72; 3. Jaklič 10.71 m. 1500 m (juniorji); 1. Svetina 4 : 59.8; 2. Štembal 5 : 09.8 (dva sta pa izstopila na progi). 1000 m (seniorji): 1. Krevs 2 : 42.4; 2. Srakar 2 : 48.8; 3. Srakar Iv. 2 : 54.9; 4. Grad 2 : 57.4; 5. Tručelj. Met kopja seniorji): 1. švigelj 43.91 m; 2. Putinja 43 m; 3. Fakin 38.53 m. Met kladiva (seniorji): 1, Franc Bogomir 34.25 m; 2. Putinja 23.10 m. Kresov čas na 3000 m ie zelo dober in samo za dve sekundi slabši od državnega rekorda, katerega bi gotovo zrušil, ako ne bi v začetku prele-žerno tekel. Četudi se je vršil ta otvoritveni meeting nekako »po domače«, je dal vendar slutiti, da se bo bila pri letošnjih lahkoatletskih prireditvah ljuta borba bodisi z domačimi ali pa s tujimi atleti. Naši lahki atletiki želimo obilo uspehov, da bi vsaj z letošnjim letom napravili oni veliki korak naprej, da se bomo približali počasi mednarodni kvaliteti in na ta način pripravili naše atlete za težko borbo, ki nas čaka na prihodnji olimpijadi v Berlinu. Hazena-Ilirija: Korotan (Kranj) 14:0 (9:0) V prvenstveni hazenski tekmi, ki sta jo odigrali gornji družini danes dopoldne na iliri-junskem igrišču, so domačinke z visokim rezultatom zasluženo odpravile svoje tovarišice iz Kranja. Tekmi je prisostvovalo veliko število občinstva, kar znači, da postaja zanimanje za hazeno tudi med našim občinstvom vedno večje. Le žal. da tekma ni nudila tega, česar smo od nie_ pričakovali; kajti nadmoč Ilirije je bila tolikšna, da je bila igro vsekozi nezanimiva in dolgočasna. Radi tega nam domačinke niso podale take igre, kakor smo jo bili vajeni vkleti pri njih. Poleg tega sta bili pa v družini še dve rezervi, kor je team le še poslabšalo. Domača vratarica sploh ni imela nobenega posla, ker v celi igri ni dobila niti enega poštenega strela na gol. Obramba je imela prav lahko stališče, ker se je že ves nasprotni naj»ad razbil ol> krilski vrsti domačink. Napadalni trio ie dajal previsoke strele, Ruplova je bila nekoliko prepočasna, Vida pa je prerada zadrževala žogo. Nika je kot voditeljica napada še vedno na svojem mestu ter so ugajali zlasti njeni nevarni streli, izvedeni iz vijaka. Belo-zelene bi danes prav lahko dosegle še precej večji rezultat, ako bi bila družina kompletna, in če bi te igralke, ki so bile v njej, zaigrale z večjo voljo in elanom. Korotanova družina še ni kos težjim tekmam, ozir. močnim nasprotnikom. Manjka ji tudi potrebnega tehničnega znanja. Igrale so sicer požrtvovalno in so napravile vse kar so pač mogle, vendar daleko zaostajajo za Jeseni-čankami, katere smo videli prejšnjo nedeljo v Ljubljani. S primernim treningom in s pogostejšimi in težjimi tekmami pa bodo tudi one dosegle še lepo višino v tej športni panogi, za kar nam bi mogle jamčiti dekleta, ki so se nam danes predstavile, seveda le, če bodo trenirale. Najboljša je bila vratarica, ki je rešila svojo družino še težjega poraza. Družini sta nastopili v naslednjih postavah: Ilirija: Papež Ivica—Hafner, —Pirš Joža, Papež Darinka—Janežič Vida, Nika, Rupel. Korotan: Franko M.—K veder Angelca—Pogačnik S., Franko Pepca—Soklič Anica, Kveder M i nko, Stirn Marica. Gole so dale za domačo družino sledeče igralke: Janežičeva v 6., 12., 13., 22. in 23. minuti prvega j>olčasa ter v 3. in 6. minuti dru-gea polčasa; Ruplova v 10. minuti prvega in 13. ter 15. minuti drugega polčasa; Nika v 15., 19. in 20. minuti prvega ter 12. minuti drugega polčasa. Tekmo je sodil g. Kušar prav dobro. Otvoritvena cestna kolesarska dirka Hermesa Lj u b 1 j a n a , 22. aprila. Agilna kolesarska sekcija Hermesa je s svojo današnjo cestno krožno dirko na 50 km otvorila pomladansko kolesarsko sezono. Start in cilj je bil v Zgornji Šiški pri restavraciji Čarman. Dirka ie bila zelo zanimiva in napeta, saj se je nudila gledalcem možnost, da so večkrat videli dirkače. Dirkači so dosegli naslednje rezultate: Juniorji (16 km); 1. Dekleva Mart. Sava 30 : 30; 2. Rozman M. Primorje 31I/0; 3. Lavrič Karel Hermes 311/b; 4. Mravlje Vinko Primorje 313/,; 5. Jeras V. Primorje 31 : 304/5; 6. Golob A. Primorje 33. Seniorji (50 km)i 1, Rozman (Železnica-Mari-bor) 1 : 37 : 00; 2. Močnik, Sava (padel) 1 : 37 : 30; 3. Gartner, Ljubliana 1 : 37 : 50; 4. Stirn, Primorje 1 : 38 : 00; 5. Grabeč, Primorje (padel) 1 : 38 : 30; Abulnar od Hermesa je imel defekt. Sabtjaški turnir SK Ilirije Ljubljana, 22. aprila. Danes dopoldne je priredila sabljaška sekcija SK Ilirije pod vodstvom agilnega in neumornega trenerja gosp. podpolkovnika Cvetko Y. telovadnici ženskega učiteljišča interni sah-1 jaški turnir za svoje člane, da jih preizkusi za prvenstvo dravske banovine, ki se vrši čez 14 dni v Ljubljani in pa za državno prvenstvo, ki se vrši o Binkoštih v Velikem Bečkereku. V tem turniriu se je obenem tekmovalo tudi za prvenstvo kluba. Udeležilo se ga je sicer samo 8 sabl jačev, ker so nekateri vsled poklicnih poslov in študija zadržani; kajti g. podjjolkovnik Cvetko se kot izboren vojak drži strogo načela: prvo poklic nato šele šport. Zato onim, ki bi »ili. vsled udejstvovanja v sabliaškem športu količkaj ovirani pri svojem poklicu, oziroma študiju, enostavno ne dovoli sodelovanja, kor je tudi edino pravilno. Kajti naloga športa ni samo vzgajati dobre športnike ali rekorderje, temveč v prvi vrsti in predvsem vredne člane človeške družbe. A kljub temu so uspehi sabljaške sek- cije SK Ilirije na zelo visoki stopnji. Lansko leto »o si osvojili damsko državno prvenstvo ter prvenstvo seniorjev v floretu in tvorijo baš ili-rijanski sabljači jugoslovansko »k laso«. Uspeh današnjega turnirja imi je tem večji, če pomislimo, kako malo prilike so imeli sabljači preteklo sezono za trening. Že prej omenjene za- Crcke in pa fiomunjkanje lokala za trening, rez katerega 60 bili skoro celo zimo, so onemogočile sabljaški ekipi SK Ilirije povzpeti se še na višjo stopnjo. Zato se moramo tembolj čuditi današnjim rezultatom, ki nam garantirajo, da bo SK Ilirija tudi na tem polju prvačila ne si.mo v naši državi temveč tudi izven njenih mej Uspeh današnjega turnirja pa je naslednji: 1. Pengov Marjan (6 borb dobil, 1 zgubil, 13 zadetkov); 2. Koršič (6 borb dobil, 1 zgubil, 24 zadetkov); 3. Seunig (5 borb dobil, 2 zgubil, 19 zadttkov); 4. Mandelc (5 borb dobil, 2 zgubil, 22 zadetkov); 5. Kodrič (2 borbi dobil, 5 zgubil, 28 zadetkev); 0 Prezelj (2 borbi dobil, 5 zgubil, 28 zadetkov): 7. Bleivveis (2 borbi dobil, 5 zgubil, 30 zadc '-ov); 8. Jelar (0 borb dobil, 7 zgubil, :4 zadetkov / K današnjim uspehom sabljaške sekcije SK Ilirije moremo samo čestitati. Zelo hvaležni smo zlasti mojstru gosp. podpolkovniku Cvetku, ki si je vzgojil tako dobre sabljače, ki dosegajo tako lepe uspehe tudi izven mej naše ožje domovine Želimo le, de hi ta lepa sjiortna panoga dobila večji odmev med našim športnim občin-stv im in prijatelji teksne kulture, da bi se razširili vsaj po vseh naših mestih in trgih in da bi zavzela med športnimi lano^ann ono mesto, ki gn zasluži. Upajmo, da bo k temu nekaj premoglo tudi prvenstvo dravske banovine, ki ga bomo videli čez 14 dni v Ljubljani in na katero že danes ojKvzarjamo vse prijatelje lepege športa. Mariborski spor! Maribor, 22. aprila. SK Železničar : Atletik SK 3 : 2 (1 : 0). Tekma, ki je imela vseskozi prijateljski značaj, se je končala s pičlo zmago domačinov. Atletiki so prav malo imeli od igre, jx)lagonia pa so se popravili. Ob nekoliko večji pozornosti svojega vratarja bi bili lahko celo ohranili neodločen rezultat. Moštvo Železničarja danes ni ugajalo. SodiJ je g. Vesnauer dobro. V predtekmi sta igrali mladini Železničarja in Maribora. Tekma se je končala neodločeno 2:2. ISSK Maribor : Cakovefki SK 2 : 2 (1 :1). Na igrišču ISSK Maribora na ljudskem vrtn se je vršila danes prvenstvena tekma med omenjenima nasprotnikoma. Na igrišču se je zbralo okoli 700 ljudi. Tekma pa ni zadovoljila. Posamezni igralci so se čestokrat posluževali fizične moči, tako da je izgledalo, da se bo tekma končala tako kakor pred 14 dnevi. Maribor je v splošnem zadovoljil. Sodil je g. Nemec, ki pa je bil premalo energičen. Po dvoranah Slovenije Kako se gibljejo naša društva Vse za bedne in uboge Občni zbor Vincencijevih konferenc Ljubljana, 22. aprila. Vsako leto enkrat se zbero v Ljubljani delegati podeželskih Vincencijevih konferenc, da ob skupnem pregledu vsega karitativnega delovanja, vseh potreb, ki jih čas neizprosno nalaga krščanski dobrodelnosti, določijo glavne smernice in program bodočega karitativnega delovanja. To zborovanje Vincencijevih konferenc se je vršilo danes v Marijanišču. Z dežele in Ljubljane je prišlo na občni zbor lopo število delegatov, samih marljivih in požrtvovalnih izvrševalcev krščanske dobrodelnosti. Kot uvod v zborovanje se je zjutraj v marija-niški kapeli darovale sv. maša, ki so se je udeje-' žili vsi zboirovalci. Zbor je vodil potem predsednik dr. Marko Božič, pregledno poročilo o delovanju vseh Vincencijevih konferenc v Sloveniji pa je podal dr. Levičnik. Vse konference so v lanskem letu zbrale nad 1,100.000 Din ter razdelile med najsiromaš-nejše nad 900.000 Din. Samo ta visoka številka dovolj govori o strašni bedi med nami, pa tudi dokazuje, kako velikansko in plodno je delo kršč. dobrodelnosti. Najbolj delavne konference so v Tržiču, na Viču in pri Srcu Jezusovem v Ljubljani. Konferenca na Viču in ona v Tržiču vzdržujete posebni sirotišnici in zavetišče za uboge, medte mko se pri Srcu Jezusovem snuje in pripravlja tako zavetišče. Med letom so se na novo ustanovile konference na Bledu, v Kropi, na Brez-nici in v Radovljici. Delo glavnega odbora Vincencijevih konferenc v Ljubljani je vse zadnje leto stalo pod vtisom dveh velikih dogodkov: v znamenju praznovanja stoletnice velikega Ozanama, ustanovitelja družbe sv. Vincenoija Pavelskege — ter pod vtisom smrti Delo in eksistenca prelata Andreja Kalana, velikega dobrotnika ia jjoepeševalca družbe sv. Vincenoija. V Marijaaišču je družba iz zapuščine pokojnega prelata, ki jo je vso zapustil družbi, uredila posebno >prelatovo sobo«, v kateri je zdaj zbrano vse, kar količkaj 8j>ominja na velikega moža in dobrotnika. Odbor se je dalje posebno bavil s skupno pomožno akcijo v Ljubljani, o počitniških domovih za otroke, razpravljal pa je tudi o perečem vprašanju stalnega dnevnega zavetišča, Ici bi bilo potrebno. Delovanje posameznih konferenc pa je bilo tako mnogostransko in pestro, da niti ni mogoče navajati vsega tega podrobnega dela, ki je v največjih primerih ostalo skrito drugim očem. Zanimivo je, da se konference bavijo tudi z aaščito mladine, z odpravo raznih divjih zakonov itd. Po Ozanovem izročilu namreč »nobeno dobro delo ne sme biti neznano Vincencajevim konferencam«. Posamezni delegati z dežele so opisovali težave, s katerimi se morajo boriti; poudarjali so, da je splošna beda, tako gmotna kakor duhovna, vedno večjo in hujša. Ker je zaradi pogreba p. Hugolina Sattnerja popoldansko zborovanje moralo odpasti, je župnik Finžgar takoj po občnem zboru imel kratko predavanje o krščanski dobrodelnosti. Postavil je trditev, da je usmiljenoet naravna krepost, različno razvita, pa tudi lahko spačena v najhujšo brutalnost. Redno pa se z usmiljenostjo druži nekoliko sebičnosti in nečdmemosti. Zato je Kristus to pri-rodno krepost posvetil ter jo dvignil v prvo zapoved ljubezni. Po tem zborovanju se je razvil kratek razgovor o novih potih, ki naj bi se poiskala pri delovanju Vincencijevih konferenc, potem pa je bilo ob pol dvanajstih zborovanje zaključeno. Mogočno zborovanje brezposelnih Ljubljana, 22. aprila. Pred kratkim osnovano društvo »Delo ic eksistenca« je aklicalo za današnji dan svoje prvo zborovanje v Delavsko zbornico. Tega shoda se je razumljivo udeležila silna množica brezposelni-kov, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Delavske zbornice ter tudi vežo in bližnje prostore. Zastopane so bile tudi oblasti in ustanove, ki so živo interesirane pri rešitvi vprašanja brezposelnosti, tako n. pr. banovina, mestna občina, OUZD, Delavska zbornica, Zdravniška zbornica, gremij trgovcev, Obrtniško društvo in cela vrsta drugih. Zborovanje je vodil predsednik g. Kosem, glavno poročilo pa je o stanju brezposelnih prebral g. Kreutzer. Razlagal je, kako bi se z majhnimi ukrepi moglo veliko koristnega napraviti za rešitev brezposelnosti. Naj bi se samo zmanjšale previsoke plače nekaternikov, odpravili naj bi se vsi dvojni zasluikarji, odpustile naj bi se vse poročene iene iz služb, itd. Povedal je, da se je samo z zmanjšanjem plač senatorjem in poslancem prihranilo nad pol milijona Din na mesec. S tem je prizadetih komaj 500 ljudi, pa tolik prihranek, — kaj bi se s podobnim zmanjšanjem storilo lahko tudi drugje. O poročilu g. Kreutzerja se je razvil daljši razgovor, v katerega so posegali zastopniki nameščencev in brezposelnih delavcev; nekateri izmed teh so na prav izrazit način, z jedko ironijo pokazali na nekatere nezdrave pojave, ki brezposelnost povečujejo. Kot zadnji je govoril zastopnik diplomiranih elektrotehnikov tajnik te organizacije g. Kuhar, ki je v temperamentnem govoru razkril boli mladine, ki v današnjih prilikah ne more in ne more priti do dela in do kruha. Poleg drugih krivcev je navedel, da nosi odgovornost za ta tragičen po- ložaj tudi mladina sama, ki je utonila po zabaviščih in po športnih prireditvah. Vsa dvorana mu je ploskala, ko je pozval mladino »naj zapusti plesne dvorane in športna igrišča, kjer ji ponujajo kot življenjski cilj zabavo in rekorde, mesto vsakdanjega kruha, naj se otrese teh mamilnih okovov ter naj se v realnem življenju izkaže, da je vredna nove dobe, ki |o bo enkrat vodila. Nova Nemčija je nspeh mladinskega pokreta. Zakaj bi pri obnovi naše države, kjer je kruha za vse, stala ob strani ravno mladina, ki je prva poklicana, da se uvrsti, ona prej kot vsakdo drugi, med pobor-nike za ideale.« V razne pokrete, ki se ponujajo, nima zaupanja, »ker vedno in povsod ter pri vsakem srečava vedno iste ljudi, oblečene enkrat tako, drugič zopet drugače, kakor je pač potreba. Mladina bo zaupala tistim, ki ji bodo dali mesto navdušenih besed dela in z delom — kruha. Vsi ti govori so pokazali, da množica ni prav nič zadovoljna z dosedanjim reševanjem brezposelnega vprašanja, pa tudi z delovanjem društva »Delo in eksistenca« ne. Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat in stric, gospod FRANC DEMŠAR trgovski pomočnik dne 21. t. m. po kratkem trpljenju bogu-vdano umrl. Pogreb bo v torek, dne 24. aprila 1934 ob pol Štirih popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. aprila 1934. Žalujoča rodbina Demiarjeva. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni brat in svak, gospod KAROL KLAUDER zasebnik dne 22. t m. po kratkem, mukepolnem trpljenju, spravljen z Bogom, mimo umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 24. aprila 1934 ob dveh popoldne iz hiše žalosti Ulica Stare pravde St. 1 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. aprila 1934. Žalujoče sestre in brat. Jsdaja konaorcij »Ponedeljikega Slovenca«, Zastopnik Miha Krek. Urejuj« Ciril Kotevat. iH*a Jugoalovaaaka tiskarna. Zaatopaiki K, Ceč,