181. številka.
Ljubljana, v četrtek 7. avgusta.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st r i j sk o - oge rske dežele z« vse leto 15 gl<L, za pol leta 8 gld., za (••■trt leta 4 tri ti , po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 jrld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedun mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se srn
10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jrdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli' frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i š t v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
1   I,Iubl|;«ni 7. avgust*.
Zopet nam je v roke vzeti „muhovnikw, da zavrnemo nekatere naskoke oficjalnega „elegant-nega rapirjau. Posluževali bi se radi jednakega orožja, a ker imajo v Kolodvorskih ulicah razen druzih monopol za „elegantne rapirje", zadovoljiti se moramo z navadnim „muhovnikom" in to tembolj, ker se slednjega pri sedanjih razmerah v nobenej poštenej slovenskej hiši ne pogreša.
Ne bodemo se na obširno bavili z duhovitim izletom v ljudsko kuhinjo, prepuščajo to gospodom, ki so tamkaj doli že bolj domači in katerim gre celo „beraško kosilo" tako močno v slast, da kar skozi dva dni v skledi ostanejo, temveč prestopimo takoj k stvari samej.
Zopetni uaskok »elegantnega rapirja" velja volitvi na Notranjskem oziroma dru. Zamiku, o ka terem ponavljaje trdi, da je zakopal svoje talente, da je zanemarjal svoje volilce, da je njegovo delovanje v deželnem zboru od nekdaj le negativno, neplodno itd., ter nas izzivlje, na ga pobijemo s tehtnimi argumenti.
Do sedaj v Slovencih še ni bilo običajno, da bi se lastnosti in hibe tega ali onega kandidata tako na drobno prerešetavale, kakor se to dan danes v vladnem glasilu godi, temveč zadostovalo je, da je dotičt.ik podpisal in vsprejvjl niv& narodui program. Dandanes pa, ko je nekaterim narodni program postranska stvar, ko se narodni kandidat napada in obsiplje z do sedaj v nas še nečuvenimi izrazi in OBobnostmi, je to vse drugače in primorani smo, proti svojemu prvotnemu namenu, navajati nekoliko podrobno8tij, da se zgodi najnovejšega dnevnika volja in da se pokaže, kako so nekateri ljudje čudovito kratkega spomina.
Dve leti je še le, ko nesmo niti v deželnem zboru kranjskem, niti v mestnem /boru Ljubljanskem imeli večine, ko smo pričeli boj po vsej črti za odvzete in po nemškej večini skozi več let zaseda ne postojanke. Bil je dolg in trdovraten boj, a da se je zmaga nagnila na našo stran, gotovo je mej drugimi rodoljubi izredno veliko pripomogel baš dr. Zamik s svojimi „zakopanimi talenti". Tega nihče tajiti ne more, najmenj pa oni, ki je na njegovih ramuh tako rekoč se popel v mestno zbornico in v dtželni šolski svet. Našo zmago
v Ljubljani in kot posledico, zmago pri volitvah v deželni zbor, sme si ravno dr. Zarnik zarezati na rovuš in vsi, ki so se količkaj brigali za volilno gibanje, mu bodo drage volje podpisali v tej zadevi posebuo častno spričevalo.
Ravno tako zlobno, še bolj pa smešno je očitanje zaradi nedelavnosti in neplodnosti v deželnem zboru kranjskem. Oficijozus menda vender ve, da je do lanskega leta v redutnej dvorani gospodarila pri sleparjena nemškutarskh večina, da tedaj niti dr. Zarnik, niti kateri koli druzih naših poslancev ničesar doseči ni mogel, da bo v obče nihče ponašati ne more, da bi bil v tej dobi kaj izredno vspcšnega in koristnega storil, bodi si v postavodajalnem bodi si v gospodarskem oziru. In lani, ko smo ustupili z veČino v deželno zbornico, zavladala je mej nami tista nesrečna „prozno s t", katere nasledki nam Se dan danes vs^m, osobito pa nekaterim prožnim poslancem presedajo, kuteru je prouzročila naš razpor, in paralizovala vso delavnost. Pri teh okoliščinah se o deželnega zbora plodnej delavnosti v preteklih letih sploh govoriti ne more, kajti poprej so že nemšku-tarji skrbeli, da slovensko drevje ni rastlo previsoko, lani pa so ta posel prevzeli nekateri domačini.
Kakor v tem oziru, tako je oficijozus tudi na drugem mestu popo'uiein na bnvem potu, ko piš<\ da se „z vsemi štirimi branimo" posegati nazaj v preteklost svojega varovanca", kajti dru. Zamiku Be nikakor ne treba sramovati svoje preteklosti, marveč s ponosom se lahko ozira nazaj. Ker bode po nazorih vludnega glasila v bodoče vsak kandidat moral predložiti svoj „curnculum vitae" — v marsikaterem slučaji bodemo na ta način vsaj varni pred prevaro —in ker je po izreku avtoritet v Kolodvorskih ulic th delikata os t v tej zadevi nepotrebna, dr. Zarnik pa kot „,aven značaj predmet zgodovinskemu raziskavanju", bodi nam dovoljeuo, da površno prelistamo uaiega narodnega gibanja zgodovuio.
To ne bode na škodo dru. Zamiku, kajti pred 30 leti nahajamo ga že literarno in politično delavnega in naši listi iz onih časov imajo iz njegovega peresa marsikak spis in članek, ki je niočuo uplival na naš narod. JanežiČev „Glasnik" in „Novice" so v tej zadevi neovrgljive priče, nič menj pa tudi druyi naši listi, ki so se pozneje osnovali. Njegova
LISTEK.
Tri dni ob g ore njej Savinji.
(Spisal Joaip Levlčuik.) (Dalje.) VII.
Nekoliko časa se vije pet za potokom Lučnco proti vzhodu, kmalo pa se obrne iz dna doline proti severu v hrib, mi se za vodjo uvrstimo in začnemo po ozkem in po kačje zvitem potu stopati navzgor.
Tudi ta pot nema noter do PlaninSeka nič kaj posebnega, samo da se človek lahko, ako bi se na nekateiih mestih le količkaj zagledal, prekucne v {.1(1 (k propad, kjer bi s-i gotovo zlomil vrat; ker nas je na vsakem takem meetu naš vodja opominjal k opreznosti, nam še precej dobro shojena pot ni delala posebnih težav; treba je bilo, ker je jako strma, mnogokrat obstati, da si noge iu pluča nekoliko odpočijejo.
Višje, ko se pride, bolj se obzorje razširi; ali, ker smo vedeli, da. nas čaka še veliko lepši razgled,
se nesmo mnogo oz rali okolu, ampak morali smo urno stopati, tem bolj, ker smo se namenili, še isto noč prenočiti v nalašč za popotnike pripravljenej bajti pod Ojstrico.
Ko po triurnem strmem potu zlezemo čez neki rob, vidimo pred sabo v sredi velikanskega, jako strmega obrežja precej prostorno ravnino z majhnim hol-mom na sredi, na katerem stoji jako obširno poslopje Plauinšekove kmetije. Urno prekoračimo ravnico ter jo mahnemo z zaupanjem, da dobimo dobre pitne vode in pota veščega vodjo v hišo. V naše veliko začudenje pa nas rudečelično dekle v tukaj običajnih „coklah" ali drugače brdke rasti in čednega obnašanja, prav uljudno sprejme, nas v posebno sobo na „di!jeu odvede in nam z dobrim vinom in izvrstnim „lučkim sirom" tako dobio postreže, da smo se jeli rea debelo gledati, tem bolj, ker smo našli v istej sobi nekakov komfort, o kakeršnem bi v tem od sveta tako oddaljenem kraji uiti sanjali ne bili.
Vrh tega pa je treba vse, vino, posodo, boljšo hišno pripravo na ramah od Luč do sem zuositi, ker od tod  se  nobeden   voz,   tudi  še  t;.ko primitivna
je zasluga, da so se na Slovenskem začeli tabori, ki so toliko pomogli k našej probujenosti in zavednosti in baš jutri je šestnajst let, ko smo bili na prvem taboru v vinorodnem Ljutomeru, ki je dal povod pokojnemu dru. Janezu Bleiweisu nazvati dra. Zamika noČeta slovenskih taborov". Že po tem se am« sklepati, da toli Dapadeni dr. Zarnik ni brez vsacih zashig za naš narod, a ko bi tudi ne mogel kazati na dolgotrajno delovanje, ponašati bi se smel pred vsem, da se nikdar in nikjer ni izneveril narodnemu programu, da je vedno visoko držal naše narodnosti prapor, da je do danes ostal naroden značaj!
In ta narodna značajnost odvaga marsikatero drugo bodisi istinito, bodisi domišljeno lastnost, s katero se ta ali oni šopiri, ali se bi vsaj rad šopiril.
Da bo kot bojno orožje rabijo izreki iz leta 1873, iz »one d6be splošne zmote", to kaže vao peitidnost vladnega pisca, ki v svojej zadregi pograbi prvo moti k o, prvi cepin, katerega more doseči in bi s spomini na pretekla leta rad še poostril naš razpor. Vsi narodnjaki smo v tem jedini, da naj omenjeni nesrečni „ domači prepir" bode pozabljen, nihče se ga več rad ne spominja in vsakdo je vesel, da je „splošna zmota" že daleč za nami, da bode možno z združenimi siVami delati za naroda obstanek, a oficjozus ne spošt ije niti tega javnega mnenja, on, ki je vzvišen nad vse in nad vsemi, on si tudi ta „Hport" dovoljuje, njemu godi vsako sredstvo.
Sicer naj pa bode oficijozus v bodoče previd-neji svojimi izrazi in pomni naj da kdor v stekle-nej hiši biva, ne sme kamenja lučati. „Tam-tam časnikarske reklame", kakor tudi „beračenje" ima baš v uredništvu v Kolodvorskih ulicah svoj dom iu malo laskava so poročila dobajoča z dežele o nekem agentu, ki je celo po sosednih kronovinah naročnike beračil, in to za vladno glasilo, česar do sedaj še živa duša ćula ni.
Nam ne treba beiačiti za glasove volilcev, ker znamo, da bi to ne bilo dostojno za dobro in pravično stvar, katera bode sigurno prodrla kljubu vsemu strahu in trepetu, pretenju in krčenju prožnih krogov. Če nas pa takrat ne bode na obljubljene „koline", naj se nam blagovoljno oprašča, kajti mi nesmo nikdar bili posebni prijutel|i kravjemu mesu, a najnovejšega dnevnika uredništvu
gorska kola ne. — v dolino in nazaj spraviti ne more.
Se ve da smo se dobro okrepčali z vinom in sirom, ali potem smo si tudi poslopje le-te, v tem kraji menda največje kmetije ogledali. Poslopja je tukaj toliko skupaj, da a& na polji mnogokrat cela vas nema toliko. Ni čuda kakih 30 do 40 goved in po 3 do 400 ovac j otrebuje tudi nekaj prostora!
Na dvorišči so ravno kosci, (tukaj namreč samo jedenkrat v letu — koncem julija ali začetkom avgusta kose) mej njimi šest samo domačih hlapcev, po trati pri malej južini ležali ter nekako flegmatično hrustali vsak svoj kos črnega in z ostrim ovsenimi „špicanriJ nabodenrga novsenjaki~ Vi ieti pa jim je bilo. da jim ta ostri borni kruh ne škoduje, kajti temu vkljub so tukajšnji „Gorjanei", kateri izvan praznikjv le ovseui kruh jedo, čvrsti rudečelični in zdravi, da jih je veselje gledati.
Gospodarja ni bilo ravno doma, bil ;e i gospodinjo nekje na semnji; zato nsm je naš do edanji vodja nasveto\al, obrniti se do prvega hlapca, da nam kace^a človeka kot vodjo odredi. —
Pristopimo bli/je.
- -
Mej Nemci na Ceikem Še vedno krožijo želje po abstmeočnej politiki. T »ko je nemško društvo v Liberci sklenilo resoluc jo, v katerej izjavlja svoje obžalovanje, da mislijo nemški odborniki usto-piti v Pražko trgovsko zbornico, ki je voljena po oktrojiranem volilnem redu, ter izreka nado, da nemški poslanci g Češkega izstopijo iz deželnega in državnega zbora, ko bi ustopili poslanci novoizvoljene Pražke trgovske zbornice.
Volim oklic zgornje-avatrljsklh liberalcev očita konservativcem, d.- so v državnem zboru le pospeševali težnje Slovanov, na interese svoje domaČe dežele pa pozabili. Mi Slovenci vsaj nič ne čutimo, da bi se nemški konservativci za uas potegovali.
HrvaHkl sabor se sniJe 23. t. m , upa se,
da bode rešil vse predloge še ta mesec, potem se bode pa zaključil. Ban se je včeraj podal na potovanje v vojaško gran co. Obiskal bode več krajev ob bosniškej meji. 17. t. m. vrne se ban v Zagreb. — Prcdvčeraj so se naznanila na črnej deski imena izključenih dijakov.
Vnaiij*' države.
Srbski pretendent Jurij Karadjordjevič je predvčeraj v Gasteiuu v 56 letu svoje dobe umrl. Njegovo truplo bode preneseno na Dunaj.
Druga seja francoskega kongresa ni bila nič manj burna, kakor prva. Prodno se je volila komisija je bil silen hrup celo poldrugo uro. Ntjhuje je vlado, predsedstvo kongresa in zmerne repubii kance na padal radikalec Madier. Očital je vladi na-ailstvo, da mori parlamentarizem. Drugi radikalec, Marius Poulet, je labtevtl odpravo senata. Senator Testelin je zagovarjal vlado in zmerne republikance, mej vsem njegovim govorom so žugali s pestmi in kričali radikalci: „Tu je pravi vzgled senatorja! Ven ž njim!" Volitve komisije se je udeležilo samo 434 čh*nov, bliu 400 jih pa ni glasovalo. Izvoljeni so zmerni republikanci Največje število glasov, katere je kdo dobil, je 428, naj manj glasov izmej izvoljenih je pa dobil Leon Say, 405 namreč. Ko je bila voljena komiMja je predsednik prebral razne doatavke k reviziji, kateri so se od raznih straaij predlagali. Ti dostavki tičejo se sestave senata, usta-novljajo, da princi iz onih rodbin, ki so kdaj vladale Francijo, no morejo biti predsedniki republiki itd. Potem cel kup protiuačrtov, iz katerih so nekateri jako radikalnega duha Tako je Barodet predlagal, da naj bi kongres pretresoval vprašanje, ali se naj bi sklicala konst'tuanta. Vsi ti dostavki in protinačrti so ae izročdi izvoljeni komisiji v pretres. Kako dolgo bode trajal kongres, je mnogo zavisno od opozicije. Če ga bode ta hudo ovirala, utegne se precej dolgo zavleči, če pa ne, bode pa kmalu dovršil svoje delo. Pogajanje mej Francijo in Kita-jem Be je pretrgalo in pričakovati je, da francosko oTocfovje napade kitajsko o&rcfije. x
Volitve za nemški državni zbor bodo baje i 13. oktobra. Najvažnejše bode pri teh volitvah to, kako se bodo ravnali narodno liberulci in konserva- j tivci, ali pojdejo združeni ali pa posebe v volilni boj. Vlada bi najbrž želela prvo, kajti potem bi za-se pridobila trdno večino. Nekateri narodno-libe-ralci somi se pa še ne marajo preveč bratiti s konservativci.
Protivljenje proti načrtu novega šolskega zakona na Belgijskem narašča. Razen liberalnih občinskih zastopov, ki so se zbrali v Druselji in sklenili protestovati proti temu zakonu, sklenilo je tudi liberalno društvo v Bruselji podoben protest. V soboto bode v Bruselji velik meeting liberalnih občinskih sovetnikov, katerega resolucija proti predlogi šolskega zakona se bode in corpore izročila kralju in zbornici.
Danski državni zbor se snide 14. avgusta. Vlado 6aka hud boj, kajti opozicija bode šo močnejša, nego je bila do sedaj.
Kakor je C*la«lstoiie objavil v spodnjej, Granville pa v zgornjej angleškef zbornici, poslal se bode bivši indijski podkralj lord Northbrock v Egipet, da preišče, kake korake naj angleška vlada
Bedaj stori. — Kredit za sudansko ekspedicijo je spodnja zbornica dovolila s 174 proti 14 glasom.
V seji egiptovske konference, ki je bila 29. julija, |e izjavil ru^ki zastopnik pl Staal, da Rusija ni zastopana v komisiji egiptovskega dolga, pa si je tedaj, ko se je osnovala ta kum.sja, zato izrecno pridrtala pravico. Ker se pa sedaj misli razširiti delokrog te komisija, bode Rusija zahtevala, da je zastopana tudi ona v njej po posebnem odposlanci. Zapisniki konference svedočijo, kake težave so se stavile dosegi kakega sporazumljenja. Angleška komisija je izračunila egiptovski piiraani-kljaj za bodoče leto na pol mil j ona funtov šter-lingov, Francozi so pa naračunili še 600 000 funtov preostauka. Francozie so zahtevali, da se upniki zadovoljijo, predno se pokrijejo stročki za egiptovsko upravo, Anglija je pa pred vsem zahtevala pomanjkanje obresti) za pol odstotka. Bilo je pa še več drugih nasprotstev. Pa vendar se razvidi iz zapisnika, da bi se bilo vkljub vsem tem težkočatn doseglo sporazum ljenje, ko ne bi nemiki poslanik MU oster Bprožtl sanitetnega vprašanja v Egiptu. To je pomnožilo in poostrilo nasprotja in Angli;a je zakiiu-čilo konferenco, ker Bog ve kaka nepovoljna vprašanj*, t kaloče. se Egipta, bi bila Nemčija še utegnila sprožiti.
Dopisi.
laz Savinjske doline 6. avgusta. [Izv. dop.] Narodnega napredka nov korak storila je tudi občina Gomilska v Vranskem Bodnem okraji, katere vili odbor je sklenil uredovati v domačem slovenskem jeziku. Nov dokaz, da se slovensko hudstvo tem bolj probuja iz narodne dremote, čim več bi prizadevajo nekateri tukaj živeči pangermauski „kra-kelerji", da bi vse ponemčili, kar je slovenskega. Sedaj nahaja se v celem okraji še jedina občina Polzelj, katera uraduje nemško, morda samima dvema graščakoma na ljubo, gotovo pa vsem drugim občinam na kvar in nevoljo. Upajmo, da se tudi tam ne bode več odlagalo, storiti konec narodnej k-ivici, katero morajo zgolj slovenski prebivalci še vedno trpeti. Odborniki, pomagajte si, saj vas ne stane druzega, nego nekaj dobre volje, katere vam gotovo ne manjka. Saj še občina sv. Pavel v Celjskem okraji uraduje v novejšem času slovensko, v /.lic besnim naporom tamošnjega Hammer-Ambosa Nr. II., kateri baje od hiše do hiše h.ti sleparit tamošnje slovenske kmete za nemško propagando, ter zlobno denuncira vsakaterega, ki ne gre na njegove lima-niče. Hvala Bogu, da je kmetsko ljudstvo že toliko zavedno, da se takšnim lisjakom ne da preveriti. Temu naspic?*: pa je vreden vse čaBti g. Dragotin Haupt v Strovšneku, akoravno Nemec in graščak. Njemu je ponemčevanje slovenskega prebivalstva deveta briga, toliko bolj se pa trudi z dejanjem in poučljivo besedo pri kmetu zboljšati gmotno stanje ter pospeševati kmetijstvo, konjerejstvo, govedorej-stvo in hmeljarstvo. Takšne može zna pa ljudstvo tudi ceniti in spoštovati. Zatorej je občina Gomilska gospoda Dragotina Haupta, uvažuje njegove obile zasluge za povzdigo kmetijstva, imenovala čaBtoim občanom.
Se ve da bi se tudi baron Hackelberg v bv. Pavlu ne branil biti častni občan; a dokler bode on — kakor dosehma! — poštene Slovence grdil in denuncira!, slovensko stvar zaviral in skušal oživljati „nemški šulverajn", tako dolgo ne bode pri kmetih užival zaupanja, in tako dolgo ne bode nehal nurodni prepir in sovraštvo, katerega je ta mož zasejal, hoteč z nemško glavo prodreti slovensko zidovje.
takrat ne bode drugega repa, da bi ga zaklali, nego znana — mol/na krava! Dober tek t
Trgovska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
B. Trgovski obrti.
I. Zadruga trgovcev s pridelki in z žitom.
Trgovcev z deželnimi pridelki 13, z žitom 3, vkup 16.
II. Zadruga branjevcev in trgovcev z živili.
Branjevcev 114, trgovcev z moko 25, z maslom 4, z divjačino 2, prodajalcev sadja 8, kruha 1, vik-tualij 7, medenine 1, zelja 2, star.ičarji 4, — vkup 168.
III. Zadruga prodajalnic manufakturnoga, suknenoga, krojnega inmodnega, belega in tkanega, kra t kega,galan te r i j s kega in
n or i m b er š k e ga blaga. Trgovci s platnom 4, s suknom in krojnim blagom 14, z modnim 1, s pozamentarnim 1, s kratkim blagom 1, kramarjev 46, trgovci 8 cerkvenimi rečmi 2, trgovci z uorimberškim blagom 7, — vkup 76.
IV. Zadruga   trgovcev z usnjem, obuta-loui,  oblačili in s klobuki, potem starina r j e v.
Trgovcev z usnjem 20, z obutalom 6, s kožami 1, z oblačili 6, s klobuki 3, starinarjev 15, — vkup 51.
V. Zadruga  trgovcev  z  lesom, lesenim
blagom in s hišno opravo. Trgovcev z lesom 7,  z lesenim  blagom 4, b hišno opravo 3, z igračami 1, — vkup 15.
VI. Zadruga agentov, komisijonarjev in špediterjev, potem inkasijsko opravilo.
Agentov 14, špediterja 2, menjalnici 2, — vkup 18.
VII. Zadruga trgovcev s špecerijskim, barve n i m in materijalnim blagom, s kemikalijami, z  dišavami, s kolonijalnim
in mešanim blagom. Trgovcev s špecerijskim in materijalnim blagom 38, z mešan'm 3, z dišavami 1, s kisom 6, — vkup 48.
VIII. Zadruga  trgovcev z železom in že-
lezni no.
Trgovca b šivalnimi stroji 2, z muzikalnimi instrumenti 1, t železnim iu špecerijskim blagom 5, z 01 ožjem 1, z žeblji 5, z železom in železnino 4,
— vkup 18.
IX. Zadruga trgovcev s knjigami, umetninami iu muzikalijami, potem s papirjem.
Trgovcev s knjigami, umetninami in muzikalijami 5, s papirjem in pisno pripravo 2, pojojevalna knjižnica 1, — vkup 8.
X. Zadruga malih trgovcev.
Vrtar 1, prodajalcev oglja (premoga) 5, drv 3, oljnatih podob 1, Bemnjičar 1, trgovec z žganjem 1, z dežuiki 1, zaloga likerjev 1, imetnika tehtnic 2,
— vkup 16. (Dalje prih.)
Politični razgled.
\ot ranj«* dežele.
V Ljubljani 7. avgusta. Kakor poroča „Pesti Napio", sklicale se bode delegacije 25. oktobra v Pešto.
„Ne zamerite, kateri pa je ta večji hlapec?" vprašam hrustajoče kosce.
Vse t ho, samo hrustanje ovsenjaka se sliši iz kroga.
nnKa b' mu pa radi?"" vpraša jeden čez dobro miuuto.
„Prosili bi za jednega vodjo, da bi nas še nocoj peljal do bajte."
Zopet vse tiho razun počasi migajočih čeljustij.
„Saj bodemo dobro plačali", dostavim čez nekaj (asa, ko le nič ni bilo odgovora.
„„Bo že 'n hoast kaj, 'mamo koašno"", odgovori tisti, koji nam je sploh kakšen odgovor dal.
Umljivo, da nas ta odgovor kmetskega Dijo-gena ni posebno razveselil; začeli smo toraj vsi za božjo voljo prositi, naj se uaB usmili, sicer bi se ne vedeli kam dejati gori v planiuah. Ali možak ni rekel ne črno ne belo, ampak mlel mirno svoj ovse-njak naprej. —
„„Ti Joža!""
„Ka?4 se oglasi jeden zopet čez dobro minuto. nnTi pojdeš s temi gospodi h bajti!""
„Mhm", odgovori mu oni.
Ni treba praviti, da nam je Dijogen s tem kategoričnim poveljem jako vstregel, pomolim mu toraj polno pest smodek, da bi Bi mož izbral katero. On pa ni razumi!, kaj je „etiketa", ampak mislil je, da mu ponudim vse, zato tudi počasi poseže po vseh, češ, „Boh lonaj!"
Novi naš vodja pa si odcepi velik koa ovsenjaka, se počasi vzdigne in se izgubi v hišo, da se pripravi na pot Tudi mi ae počnemo odpravljati in kmalu nas pride s torbo na rami in gorjačo v roki naš novi vodja klicat reaoč: »Zdaj pa le!"
Pri Planinšeku se nam je tudi povedalo, da je ravno par ur popreje, predno smo mi došli, odšla neka družba na Ojstrico in potem čez „Škarje" v Logarjevo dolino. Ta vest nam je bila jako po volji, kajti tudi mi smo isto pot sklenili, zato smo se namenili, pridružiti se pri bajti tej družbi, da bi bili potem zaradi vodje v Logarjevo dolino brez skrbi. Ob pi tih popoludue ostavimo Pkuinšekovo kmetijo in nastopimo od tukaj napivj pravo planin Bko POt. (DaUo prih.)
Domače stvari.
— (UgoVv rna obravnava) zaradi zadnjih zap;enb »Slovenskega Naroda" bode v ponedeljek 11. dan t. m. dopoludoe ob 11. uri pri tukaj nji deželni sodniji.
— (Darilo.) Gospod Simon Pogačar, brat ranjcega vladike Ljubljanskega, podaril je cerkvi sv. Jezusovega srca v Ljubljani dva dragocena prstana z briljanti, katere je podedoval po ranjeem kuezo-škofu dr. Pogačarji, da se s temi dragocenimi ka-meui okrasi nova monstranca. Jednega teh prstanov nosil je ranji Pogačar, kot prost iu dekan, druzega kot škof.
— (Zastran lastne režije v blaznici na Studenci) je lani deželni zbor bil sklenil, da naj zasliši deželni odbor nekatere veščake in potem dež. zboru nasvetuje, ali bi se lastna režija v blaz-nici upeljala ali ne. Dež. odbor je dotično euketo sklical v sredo 6. avgusta in povabil z zdravniki in in uradniki dež. bolnice tudi oskrbnika prisilne de-lalnice gosp. Poljanca. Eoketajse je po temeljitem razpruvljanji izrekla z večino za upeljavo lastne re-
zijp, ker bi po njej dežela proti sedanjim stroškom prihranila kakih 3000 gld , kateri sedaj padajo v žep usmiljenih sester. Znano je, da ima rad usmiljenih sester, kateri oskrbuje brano na dež. dobrodelaih zavodih, vsako leto naj manj 6000 — 7000 gld. dobička, katerega bi dežela prihranila, ko bi povsod lastno režijo upeljala. V prisiluej delal niči se najbolj kaže, koliko se pri lastnej režiji prihraniti da, ker sedaj, odkar ni več najemnika, ampak se v lastnej režiji prisiljenci oskrbujejo, de žela vsako leto do 3000 gld. manj izda in prisiljene! imajo pri tem veliko boljšo hrano, nego so jo imeli poprej.
— (Umrl) je včeraj zvečer v Ljubljani go-Bpod profesor  Mihael   Peternel,   70  let star. Ranjki je bil profesor na tedanji spodnji realki Ljubljanski, ker je poučeval fiziko in matematiko in bil je tudi n- koliko let vicedirektor tega zavoda. Profesor Peternel zanimal Be je za razne vednosti, posebno pa za astronomijo in veliki krog  svojih prijateljev, navduševal za to vednost ter čestokrat na Gradu b tubusam poučeval o krasoti firmamenta. Tudi b kemijo pečal Be je z velikim veseljem. Pokojnik bil je jako prijazen iu priljuden mož, ki pa je bil zaradi bolehnosti veduo doma. Par let ni zapustil svoje sobe.   Ko se je v smislu novih šolskih postav sestavil prvokrat deželni šolski svet 1. 1670 za Kranjsko, bil je na predlog deželnega odbora kranjskega imenovan profesor Peternel iz vrste uči-teljstva členom te korporacije,  a   kmalu je odložil to dostojanstvo.   Deželni   odbor je  potem predlagal mesto njega  gospoda  profesorja  T ude k-a a ministerstvo se ni oziralo na ta predlog in imenovalo vodjo velike realke dr. Merhal-a zastopuikom učiteljstva v deželnem šolskem svetu, katero imenovanje je izzivalo v deželnem zboru kranjskem burne debate, ko je n..rodna večina sklenila o tej zadevi adreso na Nj. Veličanstvo cesarja. Likka mu zemljica!
— (K volitvam na Štajerskem.) V okraji Mariborskem bilo je do včeraj izvoljenih 33 narodnjakov, 9 nemškutarjev. — V Poličaoah, kjer so bili do Bedaj večinoma voljeni naši nasprotniki, zmagali smo v vseh občinah, izimši Peklo, torej 4 glasi narodni, jeden liberalen. — V Tebarjih pri Celji izvoljeni so 3 narodnjaki, 1 liberalec, v Žrečah 8 narodnjaki, v Oplotnici 5 liberalcev.
— (Iz Makolj) se nam piše v 8. dan t. m.: Kakor v jeseni list za listom, tako pada sedaj jedno nemčursko gnezdo za drugim. Sijajno so zmagali pri volitvi volilnih mož Slovenci v Poličanah, kjer je dosedaj vladal Baumanu in drugi zaščitniki „Kmetskoga prijatelja" in prvokrat bo si Makoljčani narodnega volilnega moža v osobi g. župnika M. Len-dovšeka izbrali. Pod njegovim vodstvom stalo bode. Bedem mož Makoljske fare kakor skala za naša kandidata dra. Radeja iu barona Goedelna, dočim bodeta le dva za „Hammer-Ambos kandidata" gla-Bovala. Slava vsem voblcem, ki so k tej zmagi pripomogli, posebno pa gospodu Georgu, velikemu posestniku v Makoljah. Bistričani pa in Baumann iz Pekla v drugič gotovo več ne pridejo v Makolje, kuje so letos osramoteno zapustiti morali.
— (Volilni shod) je v Središči v nedeljo 10 t. m. ob 1. uri popoldan na „rotovži" in ravno ta dao v Ormo ž i ob 5. uri popoldan v go-Btilni g. Žinka. — Predstavil se bode svojim vohl-cem naš kandidat za skupino mest iu trgov — Ptuj — gospod prof. Kunstek.
— (Vsprej era Hrvatov na Dunaj!,) ni bil sicer tako velikansko nameravan, kakor so Bi tukajšnji listi izumeli; čudna prilika je celo uauesla, da bi se bil skoro popolnem ponesrečil. Kajti vlak bil je napovedan Va 10. uri dopoludne, a prišel je že ob ■/* ua devet. Vsled tega je mnogo deputacij prekasno prišlo. Le deputacija slovanskega pevskega društva, njej na Čelu Slovenec g. Pukl, priBpela je prej nego o naznačeni uri, tako da je jedino ta deputacija pozdravila Hrvate na kolodvoru. Gosp. Pukl pozdravil jo s kratkimi besedami brate Hrvate. Odgovoril mu je v imenu Hrvatov gospod Gjuro Eisenhut, znani hrvatski skladatelj. Deputacija Bpremila je potem goste do hotelov, ki so bili prej za nje najeti. Večerna zabava društva „Kolo" bila je velikanska. Prostori dvoran „zur Stadt "VVien" do zadnjega zasedeni. Navzočni Čehi, Sloveuci, Rusi, Poljaki in mnogo Nem cev. Pelo je „Kolo" in slovansko pevsko društvo. Navdušeni gorori v raznih slovanskih jeacih. S Hrvati potujeta tudi dva Slovenca namreč, gg. Selak in Gnjezda, slednji član „Kola".
— („Zadruge") došla nam je 6. številka. Razen druge zanimljive vsebine ima tudi članek: „kateri denarstveni zavodi bo uničili naš kmetski stan V14 katerega smo ponatisnil.
— (Nesreča.) Danes dopoludne padla je delavcu Janezu Zrimšek-u pri zidanji nove tovarne poleg kolodvora Rudolfove železnice železna traper/.a na nogo in mu isto dvakrat prelomila. Odnesli 80 ga v bolnico.
— (Tatvina.) Janezu Filipu, delavcu na Rudolfovi železnici bila je ukradena predvčeraj po noči proti 12 uri, ko je spal na klopi v „Zvezdi", siebrna ura z zlato verižico, vredna 30 gold.
— (Breja kobila) Štiri leta stara, 110 gld. vredna, ukradena je bila včeraj Juriju Siseku v Za-prešiči.
— (Napali) so neznani lopovi na cesti proti sv. Petra mitnici tri kondukterje in skušali jih pometati na tla. Pri tej priliki so kondukterja Klob-čarja ranili nekoliko na roki, naposled pa so lopovi, ker so se kondukterji hrabro postavili v bran, le ubežali.
— (Kmetijska predavanja.) Potovalni učitelj g. E. Kramar bode predaval 10. avgusta v Cirknem, 15. avgusta na Št. Viški gori, 17. avgusta pri sv. Luciji, 24. avgusta v Koboridu.
— (Umrl) je v 2. dan t. m. pri av. Križi pri Ljutomeru vsled mrtvouda znani murskopolJBki bogataš g. Josip Hbnigmann.
— (Poziv.) Maloštevilen je slovenski narod, a vender se Slovenci mej seboj mnogo premalo poznamo. Ravno to pa je v veliko škodo našemu napredku. Treba je tedaj, da se spoznavamo, treba gledati na to, da se bližamo drug druzemu. V to svrho posrečilo se je združiti slovenske dijake vseh srednjih šol po Slovenskem (Celjsko in Goriško gimnazijo, Kopersko pripravnico, Ljubljausko gimnazijo in pripravnico, Mariborsko pripravnico, Novomeško in Tržaško gimnazijo), da prirede pod vodstvom abitu rij en to v dne 15. avgusta skupno veselico v Sevnici na Štirskem v sobanah gospoda Ibelja. K r je to prva veselica, ki jo prirede slovenski di> jaki skupno, ker bo tukaj prvič slovenska mladež iz vseh krajev pokazala svoje bratsko mišljenje in ker se podaja tukaj lepa prilika seznaniti se vsaj nekoliko z našimi brati po raznih slovenskih krajih, nadejamo se, da nas tudi oastito občinstvo b svojim prihodom obilno počasti ter tako pokaže, da tudi ono sporna blagi namen, ki nas vodi. Razno tega pa ima ta veselica tudi namen podpirati narodna pod-vzetja. Polovica dohodkov namenjena je namreč „Na-rodnemu domu" v Ljubljani, polovica pa „Mru". Da bi se častitemu občinstvu ustreglo, skrbelo se je kolikor mogočo za raznovrsten program, namreč: A: Beseda. 1. Dijaška — Zijc. 2. Slavnosten govor.
3. Hrvaticam — Zaje. 4. TiČica (čvetero^pev) — Majer. 5. Petelinčkova ženitev (šaljivi zbor) — Haj-drih. 6. Otok (samospev za tenor) — M. Hubad. 7. Nočua rosa — Sochor. 8. Lahko noč (čveterospev)
— Hajdrih. 9. Jutro — dr. Ipavic. 10. Naša zvezda
— Hudovernik. B. Ples. Pri plesu svira vojaška godba. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopuina 50 kraje.
— (Vabilo k veselici,) katero priredi pevsko društvo „Lira" s sodelovanjem čitalnične godbe v dan 10. avgusta 1884. na vrtu g. Jernej Grašek-a v Kamniku. Spored : 1. Koračnica. 2. Mil-locker. — „Liura-valček", svira godba. 3. F. A. Vogl. — „Cigani", moški zbor s tenor solo. 4 Straus.
— „Jokaj-polka", svira godba. 5. A. Haidrich. — „V tihi noči", čvoterospev. 6. Rihard Wagner. — Divertissement iz opere Tannhauser, svira godba. 7. A. Nedved. — „V ljubem si ostala kraji", moški zbor* 8. * # * BZu kulisami", četvorka, svira godba. 9. F. S. Vilhar. — „Slavjanska", moški zbor. 10. * * v „Ricordati„, mazurka. Tombola.  Začetek ob
4. uri popoludne. Ustopnina 20 kr.
— (Požar.) Predvčeraj uavstal je v Jaški na Hrvatskem ogenj, ki je uničil okolu 40 domov.
Telegrami „Slovenskomu Narodu1':
Isclil 7. avgusta. Gledališče sijajno. Cesarja ostala sta do konca, vzela potem čaja v cesarskej vili. Tudi Kalnoky in Tisza povabljena na čaj.
Dunaj 7. avgusta. „\Viener-Zeitung" objavlja cesarsko naredbo z dne 28. julija glede državne podpore za preplavljene kraje v Galiciji.
Razne vesti.
* (Kolera in carina.) Kakor Marsiljski listi poročajo, so samo v Marsdji meseca julija t. 1. carinski dohodki (col) vsled kolere navatalega kup-čijskega zastanka proti onim meseca julija 1883. 1. za 18 milijonov frankov zaostali.
* (Roj ovi rek poroke.) V vaškej cerkvi blizu Kodunja bi se imela vršiti pred nekoliko dnevi poroka. Ravno predoo so prišli svatjo do cerkve, prileti in se usede nad cerkvena vrata velik roj čebel. Mežnar poskuša pod dežnikom v cerkev dospeti, a se mu ne posreči. Pri tacih okoliščinah so morali porota) t cerkvi opustiti in duhovnik je ne malo prestrašen« zaročenca poročal v velikej sobi bližnje knvtske hiše.
* (2 \/j milijona cigaret na dan.) Največja tovarna za cigarete po vesolj oem svetu je v La HourHderj na otoku Kuba. V tej izdelajo vsak dan 2 Va 11,1 ua leto 912 V* milijona cigaret.
* (Muhast dovtip.) Iz male železnične postaje v Ameriki F,e je oskrbnemu vodstvu brzoja-vilo: „Redovni hlapon se ponesrečil. Uzrok: kotel prazen, blaponovodja poln.
Narodnogospodarske stvari.
Kateri denarstveni zavodi so uničili naš kmetski stan?
Štajerskih nemško-liberalcev organ „Tages-pošta" je donesla v 124. številki psovalni Članek zoper slovenske posojilnice, v katerem članku se mej drugim čita: „Gospodarstvena stiska, pod katero trpi alovenski kmet, ni nikakor, kakor bi nasprotna stranka ugovarjala, jedino le v splošnej ekonomične j legi utemeljena; pripisovati se ima, in sicer ne v najmanjšem delu, nesramnemu izmolze-vanju, katerega se store slovenski denarstveni zavodi proti tistim krivi, v katerih blagostanje so se baje ustanovili itd." Ta težka obtožba, katera, kakor se vidi že na prvi pogled, je navBtala le iz političnega poželjeuja do maščevanja, katerej tedaj iz tega uzroka že samej ob sebi poraanjkujejo ob* jektivni nazori, sili nas do vprašanja: „kbteri denarstveni zavodi so uničili naš kmetski stan?"
Kakor je znano, se ustanovljajo naše posojilnice še le v času po 1873. letu, ker je dotična postava še le 9. aprila 1873. leta izišla. Pred tem letom so bile pri uas jedino le hranilnice. Ob-teženje kmetskih "zemljUč od teh hranilnic pred 1873. letom, tedaj ob času tako zvane^a ljudsko-gospodarstveuega napredka pa je bilo tako, da je vsak prostomisleč strokovnjak moral pripoznati, da kmetski dolžmki za daljavo časa prevzetim dolžnostim zaradi obrestovanja ne bodo mogli zadostovati. Kajti prvič so 8e cenila takrat zemljišča na podlagi domišljene vrednosti, na to so potem hranilnice najmanje tretjino do«ežene cenilne vrednosti kot posojila dovoljevale; dalje je bila visokost obrestij pri hranilnicah takrat taka, da se je dalo 8 popolno gotovostjo preračuniti, v kolikih letih mora s tako velikimi hranilničnimi posojili obloženi kmet na nič priti. Imamo na pr. pred seb"j uradno tablico iz lfta 1877., iz katere posnamemo, da so tukrat hranilnice v Mariboru, Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Bogatel od zemljiščnih posojil 6 Va°/o, vse druge spodnještajerske hranilnice pa po 6 °/0 obresti jemale. Pa tudi danes imamo pri uas še hranilnice s 6 °/0 obresti, in celo avstrijsko-ogerska banka jemlje od zemljiščnih posojil 5 x/a d" 6 °/o!
Ker tedaj pri nas kmetska zemljišča ne do-našajo več nego 4 % normalne, nikakor pa ne domišljene predlomne cenilne vrednosti, in ker bo hra-nilnična posojila na celo vrsto let (30 do 40) navezana, je lahko umevno, da, brez ozira na to, da pridobitev branilnične glavnine jako veliko stane, visokost obrestij mora po gotovem številu let neobhodno prouzročiti propad kmetskega stanu. Slučaj tedaj, da so hranilnice po razmeri predlomne domišljene vrednosti zemljišč — dajale posojila, in da so razen tega še za najmanj 2°/0 pravi douesek kmetskega zemljišča presegajoče obresti od oddanih posojil jemale, je bil jeden najpoglavitejsih uzrokov, da je prišlo toliko zemljišč v rubtž, ker dotični posestniki neso mogli za daljavo časa hranilnicam obrestij plačevati. Res, da se bode s tem ugovarjalo, da posojilnice še večje obresti, zdaj 6 do 89/0 jemljo; toda pomisliti je tu treba, da posojilnice ne dajo posojil na 30 do 40 let, temveč le za kratek čas, in za kratek čas zamore tisti, ki posojilo vzame, vi4e obresti plačati, ne pa za dolgo vrsto let, na katero hranilnice posojila oddajajo
Pri tej priliki moramo omeniti posojilnih obrestij zavarovalnih ustanov, posebno Dunajskega uradniškega društva, kateremu je gotovo lahko, si za p-imerno ceno dobiti denarja. Te ustanove jemljo 7_8 °/0 obrestij in 1—2 °/0 administrativnih stroškov ali doneskov za poroški fond od posojil ali pred-plačilov. Pri obstoječih denarnih razmerah pa po Evropi „posojilni zavod" ne more lahko cenejih posojil dajati, ker ima sam demir po 5—G°/0 v rokah. Naše obrestne razmere neso utemeljene na jedino pravej podlagi zemljiščnega doneska, in ravno uemški liberalci so tisti, ki so na zemljiščni donesek odmerjeno jedrn ljudstva brezobmejenemu izmolzenju „mobilne gotovine" izdali in so tako prouzročili ne-Bplidnost vseh gospodarstvenih in tudi državnih razmer v AvBtnji. Zdaj pa naj bodo slovenske pOBOJl«
/
niče grefinice, — hrezmi-elno „mestjanče" bode že verjelo.
Razen obresti} je pa pri pridobitvi hranilni nib posoiil m. im,i tudi še vi*okocenost pridobitve takih posojil, ker morajo prosilci posluževati po sredstva odvetnikov, notarjev itd., zenilj Sf-a sodnijsko ceniti pustiti, že rdavna ne vt*{ pr&vno obs<toieee, večkrat čisto malenkostne uknjižene izneske izknji-žiti pnstuti itd. Skušnja nam v tej zadevi kaže, da na primer posredni stroški pridobitve hranilničnega posojila od 200 do 300 goldinarjev navadno kakih 60 goldinarjev znitfejo. če tedaj na primer kaka strnnka t<>ko posoiilo ne ostane dolgo dolžna in ga morda že v nekolikih letih po kaki srečni kombinaciji povrniti zamore, jej pride posojilo va ta čas tudi na 8—-9% in zadenejo jo tudi še stroški iz-kojiževanja.
Ogbjmo si pa zdaj spored pri oddaji posojil pri posoii nicali.   Posojila se dajo večinoma le na personalni  krtdit in  oi potrt ba odvetniškega posredovanja, ker se prošnje v društvenih prostorih ustno sprejemajo. Navadne obresti i/nažajo 6 do 8 %» in ako se pri od.^tetvi posojil« vzame tudi administrativni donesek od Vi — 1%. vender obrestovanje ne iznaša več nego 6 V«—8 Va °/o«   Ako so od leta 1870. us anovljene posojilnice nekoliko let jemale večje obresti, treba je zaradi tega pomisliti, da so bila ta društva takrat prisiljena, si od drugih denarnih zavodov (kreditnih zavodov) posojil pridobiti, in ta posojila so jim potem prišla ćrez 10°/0.   V tem oziru bi znale nekatere posojiln ce povedati, kako drago so jim prišla taka posojila od nemško-libe-ralnega kreditnega zavoda t iraške občinske hranilnice 1 Ako  tedaj  dotični članek  ^Tegesposte" trdi, da so današnji slabi  polože j  kmetskega stanu prouzročile posojiluice, se sme o tem pač zavrniti, da se mora to j>ač v prvej vrsti od hranilnic, tedaj cd nemško-liberalnih denarnih zavodov trditi in da so ti najbolj  pripomogli, da pride toliko zemljišč na rubež, kajti prvič je bila podlaga za oddajo posojil izmišljena, ker se je naslanjala nn previsoke vrednosti in potem so bile in so obresti za stalna posojila z ozirom na stroške pridobitve posojil za pravi donesek zemljiAč nt izmerno previsoke.
Zastran obrestij pri posojilnicah je pa resnica ta, da neso višji, kakor z ozirom na po okoliščinuh potrebne obresti hranilnih ulog in upravnih stroškov biti morajo
„Nasprotna stran" naj nam navede posojila jemalcev, katere so slovenske posojilnice pregnale od hiš in zemljišč. Potem bodemo o številnem od nemško-liberalnih hranilnic in drugih denarmh zavodov ravno tisto barve odstranjenih primerjali, iu ta rezultat bi znal nnasprotnej strani" malo sopa-rice napraviti.
Slovenske posoj luice so pač marsikakega dolžnika, kateri bi bil drugače propadel „nasprotuej strani" kot ruhežnik, otele njenega objemanju, one dajo odvetniškim gospodom, ki vidijo mnogo ,,nasprotnih stranij", katerih pa ni, sploh slabe zislužke. Vender je pravi ljudski razum tudi o slovenskih po sojilnicah kmalu pravo zadel.
Pri tej priliki moramo omeniti še to, da tako zvpni konsulenti pri hranilnicah dolžnikom napravijo veliko stroškov, in da se pri tem mnogo v politiki dela. Ako namreč kakim merodajnim osebam kake hranilnice nepovoljni dolžnik le i jednim obrestnim ob'okom zaostane, izročijo ga takoj pravnemu kon-Bulentu, kateri glavnino, iu če jih je vec, vsako tako posebej pri sodniji iztoži, namesto da bi hranilnica sama z opomnim! pismi opozorila na to, da se imajo obresti plačati, in da bi tožbina pisma po obrazcih, ki se zamorejo povsod kupiti, dala po lastnem hra nilničnem osobji izdelati. Znano je tudi, da no službe pravnih konsulentov pri tiem-ko liberalnih hranilnicah sinekure za neki gotov del odvetnikov, ki mnogo v jiolitiki delajo, in katerim je podlaga materialnega obstanka j edino le zastopništvo pri hranilnicah. Hranilnična vodstva pri takih pravnih konsulentih zaradi stroškov zatisoejo jeono oko, in tako ti gospodje marljivo tožujejo, rubežujejo, podaljšujejo itd. iu tukaj velja pravilo: „Kmet plačaj!" Tud= ne moremo nekega posebnega delovanja neke spodnješta-jerske hranilnice neomenjenega pustiti, katero delovanje bi skoraj smeli uvrstiti v rubriko „iz.silovanja-*. Ako se namreč zemljišče rubežnim potom produ, pri katerem je hranilnica zastran zaostalih obrestij na zgubo prišla, potem se stavi kupcu pogoj, da hranilnica posojilo le tedaj še dalje pusti, ako kupec dotične obresti hranilnici povrne! V tem oziru ieliko postrežemo z natančnimi dati.
Zdaj preidemo pa še na očitanje volilnih agitacij od strani slovenskih denarnih zavodov.
V tem oziru nam ni noben dejanstven slučaj znan, in bo morala „Tagespošta" trditev, da slovenske posojilnice na njim dolžne volilce uplivajo, še le dokazat' Pač pa nam je znano, da nemikoliberalni z VOdl, in sicei štajerska hraniluica iu eskomptni zavodi pri deželnih in državuozborskh volitvah svoj upliv v brezmernej meri rabijo in znani so num možjO*, ki so morati zoper lastno prepričanje zaradi njihove odvisnosti od nemško liberalnih denarnih zavodov za nemSkoliberalno stranko voliti, ako neso hoteli, da njihova posest propade v rubež.
Slovenske posojilnice bodo boj s „Tagespošto", akoprav nema čistita rok, v ljudsko korist bila, da, ako treba, tudi pokažemo, v kakih rokah so pupi-larni (otroč|i) in denarji različnih zavodov!
Umrli so v ljubi Jani:
4. avgusta: Meta Brodnik, gostija, 80 let. Kravja dolina št. 8, za oslabljenjem v starosti. — Alfred Ullman, zasebnika sin, 11 mes., Poljske ulice it. 16, za drisko. — Marija Bobnar, tiskarjeva hči, 10 mes., Vožaroki pot it 3, za vnetjem pluč.
Meteorologično poročilo.
S a	Čas opazovanju	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
> m <o	7. zjutraj 2. pop. y. zvečer	737 76 mm. 736 55 mm. 73C 80 um.	+ 19 3 C + 27 3' C + 210 »C	si. szh. si. svz. si. svz.	jaa. jao. d. jas.	0 00 ram.
Srednja temperatura -f 22*5°, za 2*7° nad normalom.
D"U-iiaJsls:a, borza
dnć 7 avgusta t l. (Izvirno tolejrrafično poročilo.)
Papirna ren a..........
Srebrna renta .... .....
Zlata ren    ...       ....        . .
5°/„ marčna renta.........
Akcij, narodne banke ......
Kreditne likerje .....
London   . ..... .
S«ebro ............
Napol.. ...........
G, kr. oekin). ......
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 Kld. Državne srečko iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......
81 gld. 10 81   . 80
kr.
103
96
HK2
313 121
„     papirna renta 5*/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zetnlj. obč. avstr. 4S*/t /o zlat' zast- ,,8t' ■ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri-»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Budolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trunim way-druit. vel j.  170 gld. a. v.
124 161 103 122 92 89 105 115 121 108 105 178 19 112 215
50 25
90 50
65 74 45 75 75 50 15 35 10
75 25 50 50 75
50 25
Pekarija
v hiši itev. 23 v Smarlnem pri Litiji se odda o Sv. Milielu t. 1. v najem pod ugodnimi pogoji. Več se izve ravno tam pri lastniku
(487—2) ^r. ZECnu-tli-ia.
Stara, renomirana
gostilna „Pri Slavcu"
■v Oirliiiici
se daje pod prav ugodnimi pogoji v najem. Ko bi se pa dobil gotov kupec, je tudi ua prodaj. — Na drobno se poizve pri Tiarlj-va. ZKlecn.<£a.r-ji, posestniku v ©o« ren Jem Log-atcl. (478—3)
Išče se
O m. I,
kateri je popolnem zmožen slovenskega in nemikega jezika in kateri ume potrebno korespondenco in knjigovodstvo za prodajalnico z mešanim blagom. Ponudbe pod naslovom: ,,L. poste restante Postojina". (486—2)
Št. 12.47 6. (484- 2>
Razglas.
Poslano.
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I ioliidca bolesti grkljana I proti mehi.rnlm kataru,
IIINHK 91 ATT ON IJ A
Karlovi vari i VVidn.
Nn etiketo in /amali. kakor kaže podoba
Irci.« ONlro |»>i/i(i.
MATTONI's GlESShtiBLER
(15-23)
c_li
D1 O
(D t.
H H
Opiraje se na §. 5 postave i dne 23. avgusta 1877 veljavne za voivodino Kraujsko zastran obdelovanja Ljubljanskega mahu magistrat javno naznanja, da so imeniki volilcev I. skupine močvirskega glavnega odbora, katera skupina obsega močvirski okraj v katastralmh obrinah Trnovo. KarlovSko predmestje, Gradišče v Ljubljani in pa Štepanja vas v okolici Ljubljanski od dne %% do vštetega dne 30. avgusta t. I. v pisarni mestnega ko misarijata razpoloženi za splošno pregledovanje. Ugovore zoper te imenike, bodi-si da je vanje vpisan kdo za volitev neopravičen, ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, treba uložiti od dne do uštetega dne 30. avgusta t. I. pri podpisunem magistratu.
Mestni Magistrat v Ljubljani,
v 28. dan julija 1884.
Župan: Grasselli.
oi< P
■rj
H' (D
H' rt
P
P
<l o
P" P
H'
P P
h Trsbft v lovi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprujemajo blago in potnike po najnižjih cenab in /. nuj boljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Brita.xii3.ia.",   4200 ton, okolo 3. septembra.
„0-eriao.an.ia,", 4200   „    — — —-----
Kajuta za potnike «00 ko!«I. — Vmesni krov oo golti.
V BRAZILIJO — 8ANT0S itd.
Parnik   „Te-u.ton.ia.",   3400  ton,  okolo 20. avgusta.
Pasaža — Vmesni krov 80 gltl. J.'    (Potnik) naj so obrnejo na
T- TERKUILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na s mili..»o «1* A n t. i»o«Ihj«>ii, generalni agent. (48o—5)
k ■ ~ 3 u {L u
Naznanjam čestitim svojim dosedanjim obiskovalcem in slavnemu občinstvu, da sem sedaj svojo
trgovino in posestva
If v Lavriei in „pri Lozarji" v Ljubljani
SB.mostalllO prevzel in da hodom svoje goatilnice oskrboval z dobrim
vizeljskim, dolenjskim in istrskim vinom, ter se priporočam
za mnogobrojni obisk.
S spoštovanjem
(495-D ICarol Lenče.
zračni balončki in ognjemeti.
Svolilni«1«" Kit nošnjo iiu palititli |>u Iu. 1.', IS in JJ kr.
— Balonske »velllnlce p.> 10, 12, 15, 18, 28, '28 in 45 kr. — 1'itlice Kit lauipijoue po 2 gld. 100 kosov. — Nvi'«e tu Iiiui-pijout' po gld. 2.60 in 3.— za 100 kosov, — Zrtičtil lutloiieki
po 10, 65 kr. in gld. 1.—, 1.20, 1.76, 2.25 in J.—. Ognjemeti po originalnih fabriSkih cenah. — V izUcriih po gld 5.—, 10.—,
20._, 25,—, 50.— in 100.—.   Pošilja se samo z vlakom za prevožnjo užigalnih
st vari i zato se prosi naročiti ob pravem časa. — Traiicipitroitlui emblemi za t. ;iiin,i, pevska in ognjegasna društva. Velikost 58xG6 cm., po 50 kr., najfinejše 7"> kr. — TritiiHpureiilne Hlike cesarske rodovine po 45 kr. in gld. 1 —. — Darilne tlekoriit-ije za strelna društva po H—50 kr. — Ccuilniki BMtonJ In franko. — l)riiHt,vn in pri'kupt-i dobv primeren ritbitt.
l^l>UAItl> WITTK, Wien, VI., Magdaleneustrasse 10.
Poleg gledališča a. d. VVien. U^P" Izhaja .satno tnalo časa, zalo se prost izrezati. (4G3 —3)
■Hi
iziiat.elj in odgovorn« urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Nuroune Tiskarne".
Q55U