382 Razne vesti. Razne vesti. v Ljubljani, dne 15. decembra 1912. — (Najvišjaodlikovanja). O priliki upokojitve je podeljen senatnemu predsedniku Alojziju Walter, podpredsedniku višjega deželnega sodišča v Gradcu konturni križec Fran Josipovega reda z zvezdo. Podeljen je dvornima svetnikoma vrhovnega sodišča dr. Karlu Zwiedineku pl. Sudenhorst in Schidlo in Karolu Eklu vitežki križec Leopoldovega reda. — (Osobne vesti.) Dr. Rudolf pl. Andrejka, okrajni komisar v Ljubljani, marljiv in odličen „Pravnikov° sotrudnik, je poklican v službovanje v notranje ministrstvo. Predsednik deželnega sodišča v Celovcu dr. Alfr. Schmid vitez Sachsenstamm je imenovan za podpredsednika višjega deželnega sodišča v Gradcu. Imenovani so: za dvornega svetnika prvi državni pravnik dr. Josip Zencovich pl. Stellamare v Trstu na mestu; za d ež elnosodn ega svetnika: okrajni sodnik v Celovcu dr. An t on Tor ggl er za Maribor; za deželnosodnega svetnika in predstojnika okr. sodišča: okrajni sodnik in sodni predstojnik Jurij Fajfar v Črnomlju; za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika: sodnik dr. Milan Geršak v Ljubljani za Velike Lašče; za avskul-tanta v okrožju višjega deželnega sodišča v Trstu: pravna praktikanta Ivan Sušanj in Ivan Brelich. Premeščena sta: okrajni sodnik in sodni predstojnik Fran Wazacz iz Kirchbacha v Radgono; sodnik dr. Fran Pichler iz Metlike v Maribor. — Podeljeno je sodniku okrožja višjega deželnega sodišča v Gradcu Ivanu Kralju mesto v Metliki. — Odvetniško pisarno je otvoril dr. Ivan Zabukovšek v Šmarju pri Jelšah. — (Umrl) je dne 8. t. m. nenadne smrti v Ljubljani dr. Janko Vilfan, odvetnik, deželni poslanec in bivši dolgoletni župan radovljiški. Kolegi pravniki obdrže izvrstnega jurista, značajnega in delavnega narodnega boritelja v najboljšem spominu. Razne vesti. 383 — (Volitev v notarsko zbornico.) Pri volitvah zborničnih funkci-jonarjev dne 15. t. m. so bili izvoljeni za dobo treh let gg.: za predsednika Iv. Plantan, za člane notarske zbornice pa Anton K o m o ta r z Vrhnike, Niko Lenček iz Škofje Loke, Emil Orožen iz Kamnika, Janko Rahne na Brdu, Luka Svetec v Litiji in dr. Alojzij Žnidarič v Ilirski Bistrici. Za namestnike pa so bili izvoljeni gg.: dr. A. Kuhar v Trebnjem, Karel Pleivveis iz Višnje gore in Jos. Rohrmannv Kostanjevici. — (Občni zbor zveze avstrijskih sodnikov) se je vršil dne 8. decembra t. 1. na Dunaju. Predsednik dvorni svetnik Elsner je podal sliko dosedanjega delovanja zveze ter osobito zavračal očitanja, da je nelojalno stališče .zveze", ki stremi po tem, da se teoretičnemu, sicer po državnih osnovnih zakonih zajamčenemu pojmu neodvisnosti sodnikov da trdna realna podlaga v prihodnji pragmatiki. Opomnil je na splošno zborovanje sodnikov, katero se je vršilo letos po leti in katero je bilo povod, da je prišlo med .zvezo" in justično upravo do ostrega konflikta. Program tega zborovanja se namreč ni smel objaviti v oficialnem naredbeniku pravosodnega ministrstva. To je dalo njemu povod, da se je zglasil pri pravosodnem ministru, ki mu je pri tej priliki očital, da on (Elsner) kot predsednik zveze ni zavračal takih tendenc, s katerimi se justična uprava nikakor ne more sprijazniti. Prisiljen je, da izvaja iz te izjave pravosodnega ministra konsekvence in da odstopi želeč, da bi bili vsaj njegovi nasledniki obvarovani osobnih zlih posledic in škode. Deželnosodni svetnik dr. pl. Engel je ob demonstrativnem ploskanju zborovalcev obžaloval, da je najboljša moč prisiljena odtegniti svoje nenadomestljivo sodelovanje pri .zvezi" ob času, ko so v njej nastopila na mesto prvotnega idealnega navdušenja in priznanja, preganjanja, očitanja, kritika in razočaranja. Odstopivšemu predsedniku se je na to izročila umetniško izdelana zahvalna adresa. Izmed ostalih točk dnevnega reda so vzbujala posebno zanimanje izvajanja višjega sodnega svetnika dr. Schulza o prestopu sodnikov k advokaturi. Na podlagi statističnih podatkov je referent dokazal, da so prestopi sodnikov k odvetništvu po številu naravnost minimalni in da torej tej okolnosti se stališča konkurence in prido-bitka nikakor ne gre pripisovati tolike važnosti, kakor se to rado stori. Če se onemogoči ta prestop, se s tem krši zgol ena izmed maloštevilnih realnih podlag sodnikove neodvisnosti. — (Posmrtnica dr. Eman. Tilschu dne 14. novembra 1912.) Pravniška fakulteta češke univerze v Pragi priredila je skupno z društvom .Pravnicka Jednota" dne 14. nov. t. 1. posmrtnico dr. Emanuelu Tilschu. Slavnosti, kateri sta predsedovala ckscelenca dr. vit. Ran da in dekan češke pravniške fakultete dr. Gruber, udeležili so se med drugimi: predsednik nadsodišča ekscelenca Wessely, rector magnificus dr. Vejdovsky, zastopniki mestne občine, odvetniška in notarska zbornica, vse pravniške korporacije, profesorski zbor češke juridične fakultete itd.; nemško pravniško fakulteto zastopali so dvorni svetnik proL dr. Pfersche, proL dr. Singer, prof. dr. Franki in dr. Predsednik ekscelenca dr. Randa je orisal v svojem otvoritvenem govoru univerzelno znanstveno izobrazbo pokojnikovo, njegova temeljna raziskavanja na polju modernega civilnega procesa in sistematike avstr. državljanskega prava. V toplih besedah se je spominjal tesnih prijateljskih stikov, ki so združevali 384 Razne vesti. govornika v znanstvenem delu s pol«ojnii