Šiev. igo. Posamezna številka stane 1 Din. V LfnbifBiil, v peleK dne 24. Bvgasta 1923. Leto LL m, Naročnina * ■ n ca drŽavo SHS i do preklica: •) po pošti mesečno Dla 14 bj dostavljena na dom mesečno ...... „ 12 za inozemstvo: mesečno.......Dla 23 S Sobotna izdaja: — V Jugoslaviji.....Dir, 20 T Inozemstva ..... „ 40 ■ 0«n« inseratomt «■ Knostolpaa peUtae vrste mali oglasi po Oin. 1*50 In Otn. I'—, veliki oglasi nad 45 oun višine po Oin. 2 50, poslana ttd. p« Din. 4'—. Prt večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan lzvzemš: ponedeljka In dneva po pras< nika ob 5. nrl zjutraj. NT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/in. Bokoplsl se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemalo. Oredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328, r olltičen Ust za slovenski narod a Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Hsoan poštne hru^ ljubljansko št. 850 za naročnino ln št. 349 sa oglase, zagreb 39.011, sarajev, 7563, praške In dnna). 24.797. Vlada napoveduje Ra^enslčn akcijo proti Radiču in IL R. S S, IZJAVA MINISTRA DE. JANKO VIČA O NAMENIH VLADE PROTI HRSS. -RADIČ A BODO OBSODILI IN CONTUMACIAM. Nov udarec. Naša vlada je napram Italiji zopet odnehala v enem najvažnejših vprašanj. Znano je, da rapallska pogodba garantira neodvisno reško državo, Baroš in Delto pa v svrho neoviranosti našega pomorskega prometa priznava nam; even-tuelna sporna vprašanja prepušča razsodbi predsednika švicarske republike. Italija pa izvršitev rapallske pogodbe zavlačuje, ker močnejši s tem vedno pridobi. Da bi se pa naša vlada ne zatekla k arbitraži, zavija Italija svoje zavlačevanje v obliko raznih kompromisnih predlogov, češ da je kompromis, dosežen po soglasju, z ozirom na obojestranske interese boljši od kakršnekoli druge odločitve. Naša vlada se je italijanskim kompromisnim formulam, ki so merili vsi na to, da Italija Reko na prikrit način anektira in odtegne Baroš naši suvereniteti, doslej upirala, dokler ni spretna italijanska diplomacija našla neko jako zvito »rešitev«, katero je g. Pašič zdaj akceptiral. Italija je namreč predlagala, da naj paritetna italijansko-jugoslovanska komisija začasno prevzame upravo Reke, dokler se ne najde definitivna rešitev. Tako Italija pridobi zopet časa, da pripravi pot, kako bi stopnjema dosegla in-korporacijo Reke, kadar se ji bo zdel čas za to ugoden. Ta rešitev je na las podobna oni, Ki se je bila dosegla med Avstrijo in Prusijo glede skupne uprave Schleswig-Holstema, boje končni efekt je bil ta, da je Prusija provocirala konflikt, ki je končal s porazom Avstrije. Začasna skupna uprava na Reko pa je za nas tembolj usodna, ker sta se temu ozemlju priključila kot gospodarska carinska enota z Reko Baroš in Delta. Tako bo skupna uprava tvorila prejudic ia italijansko tezo, da se Baroš ne more od Reke ločiti, s čimer pade sama po sebi rahteva po popolni suvereniteti naše države nad to luko. Da je gospod Pašic premišljeno žrtvoval ta kraj, ki ga rapallska pogodba po svojih adneksih Snpoznava nam, se razvidi jasno iz tega, a je privolil v to, da Jugoslavija ne bo na vsem upravnem teritoriju paritetne komisije vzdrževala svojega vojaškega oddelka; da se torej odreče pravici, katero ji rapallska pogodba glede na mesto Reko izrecno priznava. Paritetna uprava je torej samo plašč, ki naj pred očmi jugoslovanske javnosti zagrinja tisto definitivno rešitev reškega vprašanja, za katero Italija s privoljenjem gospoda Pašiča teži b ki pomeni ogromno politično, gospodarsko in moralno škodo za našo državo, sa njen trgovinski razvoj in njeno si-furnost na morju. Da je gospod Pašič s tem hotel zadeti posebno Hrvatsko in Slovenijo, o tem ne bo razsodni človek dvomil. Toda gospod Pašič je zadel s tem vso državo, » čemer se bo lahko prepričal, kadar bo nad Reko zaplapolala italijanska zastava. Kajti takrat bo postalo najbolj zagrizenemu velesrbskemu šovinistu jasno, da bodo tudi velesrbski balkanski načrti postali popolnoma iluzorični, ko Italija postane gospodar tudi vzhodne jadranske obali. Le slepec tega ne more videti. SEJABUNJEVACKO - ŠOKACKE STRANKE. " Snbotica, 23. avgusta. (Izv.) Danes se |e vršila seja bunjevačko-šokačke stranke, na kateri se je razpravljalo o tem, kakšno stališče ima zavzeti stranka napram potovanju Stjepana Radiča v inozemstvo. Storil se pa ni noben sklep, ker hoče stranka počakati na sklep vodstva S. L. S., po katerem bo uravnala bunjevačko - šokačka stranka svoje stališče. ZBOR ZEMLJORADNIŠKE STRANKE. Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) Dne 26. te 27. avgusta se bo vršil kongres zemljo-radniške stranke, ki se ga udeležita poleg čeških in poljskih delegatov tudi bolgarska delegata bivši poslanik v Pragi Das-kalov in bivši Stamboliiskijev minister Dbov, Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) Z ozirom I na to, ker so v zadnjem času prišle v jav-. nost razne vesti o tem, kaj namerava vlada ukreniti proti Stjepanu Radiču, je namestnik ministrskega predsednika železniški minister dr. Velizar Jankovič po današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala do pol 9. zvečer, dal časnikarjem naslednjo izjavo: Zadnji koraki g. Stjepana Radiča so dali povod kraljevi vladi, da se posebej peča z njegovim slučajem. Mislim, da bom ustregel želji širše javnosti in dolžnosti parlamentarne vlade nasproti državi, ako v odsotnosti narodne skupščine dam javnosti potrebna obvestila o teh Radičevih korakih. Na podlagi podatkov, ki jih imamo, je g. Radič pobegnil v inozemstvo v noči od 21. na 22. julija preko mt.zarske meje Pravim pobegnil, ker ie g. Radič zapustil državno ozemlje tajno brez potnega lista in za hrbtom oblasti po noči izog-nivši se rednih od oblasti dovoljenih in kontroliranih prehodov na meji naše države. Pri tem prehodu so pomagali Radiču tajnik stranke dr. Krnjevic, blagajnik stranke B e g i č in župnik Š k r i -n j a r. Dr. Krnjevic in župnik Škrinjar sta narodna poslanca Radičeve stranke. Blagajnik Begič je ostal z Radičem v inozemstvu. Proti vsem tem je že odrejena zakonita preiskava. Radič je iz Mažarske odpotoval preko Dunaja v London. Na Dunaju je dajal izjave po javnih glasilih o namenu svoje >misije«, ki gre za tem, >da oživotvori državno, politično in narodnokulturno individualnost hrvatskega naroda«. Tako je imel več sestankov s predstavniki izvestnih revolucionarnih odborov, čijih akcija je naperjena direktno proti naši državi. Iz Londona se nam poroča, da je Radič skušal priti v zvezo z uglednimi angleškimi listi in političnimi osebnostmi glede cilja svoje protidržavne akcije. Po avtentičnih poročilih londonski krogi Radičeve-mu prihodu ne pripisujejo nobene važnosti. Zanimanja za Radičev prihod ni in danes skoro noben list ne omenja Radiča. To je popolnoma umljivo, če se ve, kako konfuz-no politiko vodi Radič sploh in kakšno je bilo njegovo stališče za časa vojne posebno kar se tiče Angleške, čije razkosanje je takrat napovedoval. Žalibog so bili ti nedovoljeni in ignoriram koraki Stjepana Ra- Seja ministrskega sveta. Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) Danes od 4. do pol 9. ure zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je najprej poročal minister za vere dr. Janič o evharističnein kongresu v Zagrebu. Nato eo sc rečuvula tekoča vprašanja. Dovoljenih jo bilo 50.000 Din za spomenik kralju Petru v Baranji. Sklenjeno je, da se vlada odzove povabilu Trgovske zbornice v Belgradu, ki sklicuje za 25. t. m. konferenco vseh trgovskih zbornic cele države. Ministri bodo na konferenci odgovorili na vsa vprašanja, ki interesi-rajo vse gospodarske kroge. Izmenjane so bile brzojavke glede reparacij in so bila, dana navodila našim poslanikom glede g. Radiča. DR. PELEŠ - MINISTER ZA SOCIALNO POLITIKO. Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) Vlada je po sporazumu z Nikolo Pašičem predložila kralju na podpis ukaz o imenovanju dr. Dušana Peleša za ministra za socialno politiko. To imenovanje tolmačijo tako, da se namerava na Hrvatskem vpeljati novi politični kurz. PROTI ZASEDBI PORUHRJA. Pariz, 23. avgusta. (Izv.) Upravni odbor splošne delavske zveze je danes razpravljal o splošnem mednarodnem položaju in je izjavil končno, da vzpričo sedanje-1 ga napetega mednarodnega položaja ugo- dita razširjeni po državi od izvestnih ljudi v Zagrebu. Organi Radičeve stranke poročajo, kakor je znano, da je 19. t. m. hrvatsko narodno zastopstvo >pod predsedstvom narodnega poslanca Dragotina Kovaceviča imelo svojo sejo«, na kateri je med drugim sklenilo dati predsedniku stranke g. Radiču posebno polnomoč za diplomatsko akcijo . >o cilju mednarodnega priznanja in oživotvorjenja prava samoodločbe hrvatskega naroda«. Tem korakom polaga kraljeva vlada vso važnost in je vse potrebno ukrenila, da vse osebe, ki so kaj podvzele ali podvze-m a je proti obstoječemu ustavnemu in zakonitemu stanju in proti državni skupnosti, izkusijo vso strogost zakona. Tej zakonski odgovornosti ne bo ubežal nihče, ki se je kjerkoli in s komurkoli pregrešil zoper zakon v državi ali izven nje, sam ali v družbi. Prepričam sem, da bo z vlado vsa javnost in vse državotvorne stranke in tudi tisti Hrvati, ki so pravi prijatelji sebi in svoji domovini. Računam, da bodo stranke hrvatskega naroda spoznale pravi hrvatski interes in da se bo uprav iz Hrvatske pravočasno reagiralo na >igro« g. Radiča in njegovih najbližjih prijateljev, ki je povsem škodljiva. Končno je minister izjavil, da bo Radič sojen in contumaciam. KAZNOVANI RADICEVCI. Zagreb, 23. avgusta. (Izv.) Kmete, ki so pomagali Radiču pri njegovem prehodu preko meje, je obsodilo sodišče v Koprivnici na 15 dni zapora in na 100 dinarjev globe. VLADA O RADICU SAMO UGIBA? Zagreb, 23. avgusta. (Izv.) Tukajšnji blokaški krogi so uverjeni, da vlada nima nobenih pozitivnih poročil o Radiču. INFORMACIJSKA POT RADICA. Zagreb, 23. avgusta. (Izv.) Tukajšnji Radiču blizu stoječi krogi izjavljajo, da je bilo že vnaprej pričakovati, da bo poskušala vlada Radičevo bivanje v inozemstvu z raznimi vestmi diskreditirati. Radičeva akcija v inozemstvu pa ne bo obsegala nič druzega kakor to, kar je obsegala že doma. On se bo informiral o položaju zunaj, vnanje kroge pa bo informiral o položaju pri nas. varja militaristični zasedbi Poruhrja in izraža svoje simpatije nemškemu delavstvu. UKAZ MINISTRA PROSVETE. Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) Ministrstvo prosvete je izdalo na vsa ravnateljstva srednjih šol ukaz, naj ravnatelji pazijo, da gojenci obiskujejo cerkve. NEMŠKA GOSPODARSKA POLITIKA. Berlin, 23. avgusta. (Izv.) V gospodarskem odseku državnega zbora je finančni minister Hilferding izjavil, da se proračunsko ravnotežje ne da doseči z novimi davki. Inflacija se mora vsekakor ustaviti. Vsled tega se morajo vse devize proti primerni odškodnini v obliki obligacij zlatega državnega posojila državi izročiti. Država mora postati tu vsemogočna. Definitivna rešitev je seveda odvisna od zunanjepolitičnega položaja. VOJSKA V MAROKU. Madrid, 23. avgusta. (Izv.) Vojno ministrstvo poroča, da se je Špancem posrečilo osvoboditi pozicijo pri Tisseranitu, ki so jo Maročani oblegali. Izgube Špancev znašajo 4 častnike, 42 španskih b 36 domačih vojakov. BREZM0T0RN0 LETALO. Vauville, 23. avgusta. (Izv.) Letalec Barhut je preletel na brezmotornem letalu daljavo 211 km v 2 urah in 46 minutah. Sprejem papeževega nuncija.\ Danes točno ob 6. uri zvečer se pripelje papežev nuncij Herm. Pellegrinet-t i v Ljubljano in sicer v spremstvu zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Pride z avtomobilom preko dolenjskega mostu. Za Za gradom, Streliški ulici, po Zrinjskega cesti in po Poljanski cesti do stolnice. Pred stolnico se vrši slovesen sprejem, in po sprejemu kratka pobožnost v stolnici. Nato odide nuncij v škofijski dvorec, kjer bo gost ljubljanskega škofa. * « * LJUBLJANSKE KAT. ORGANIZACIJE PRI SPREJEMU. Danes točno ob 6. m-i zvečer se pripelje v Ljubljano na Kat. shod papežev, nuncij. Poživljamo vse kat. organizacije in ljubljansko občinstvo, da priredo papeževem zastopniku npjslovesnejši sprejem. Organizicije pridejo z zastavami in 3e grupirajo na obeh straneh ceste pred stolnico. Občinstvo tvori špalir na poti od Zrinjskega ceste proti stolnici. * ♦ » LJUBLJANSKEMU OBČINSTVU. Obračamo se na ljubljansko občinstvo, da na poti. koder se bo vozil papežev nuncij v spremstvu zagrebškega nadškofa (Dolenjska cesta, Karlovska cesta, Za gradom, Streliška ulica, Zrinjskega cesta, Poljanska cesta, Krekov trg, Vodnikov trg, Pred škofijo) z zastavami in zastavicami okrasijo svoje hiše. Zborovanje krščansko-mlslečega ženstva. V soboto, 25. avgusta, se vrši oh' Eo 1 š t i r i h popoldne v veliki dvorani otela Union žensko zborovanje s sledečim sporedom: I. Otvoritev in pozdrav (ga dr. Angela Piskernik, Ljubljaua). II. Prvi slavnostni govor: Krščanska vzgoja otrok in nerazdružljivost zakona (ga Marija Sadar-Kleinmayr, Ljubljana). Drugi slavnostni govor: Ženska organizacija (gdč. Cilka Krek, Ljub Tjana). III. Kratki govori delegacij katoliških organizacij po Sloveniji: 1. Žena in socialno delo (gdč. Antonija Luževič, Teharje). 2. Žena in treznost (gdč. 'Angela, Gri-čar, Št. Rupert). 3. Žena gospodinja, (gdč. Micika Mogel, Braslovče). 4. Žena delavka (gdč. Ivanka, Bratč, Ljubljana). 5. Ženska volilna pravica, žena mati, žena v javnosti (gdč. Reza Uršič, Marija Lesinšek, Marija Dušič, Pi-šece). 6. Krščanska žena (ga Marija Resnik, Koprivnica). 7. Dobrodelnost (gdč. Minka Zidar, Št. Rupert). 8. Dekliška čast in ponos (gdč. Antonija Vavkan, Št. Ili). 9. Žena neomožena (gdč. Angela Grčar, Dob). 10. Moda (gdč. Nežika Pere, Celje). IV. Resolucije. V. Občni zbor Slov. kršč. ženske zveze, 1. Citanje zapisnika ustanovitvenega občnega zbora. 2. Poročilo odbornic. 3. Poročilo načelnic osmerih komisij. 4. Poročilo pregledovalk računov. 5. Izvolitev novega, odbora. 6. Izvolitev dveh pregledovalk računov, 7. Eventuelnosti:. Članarina, kulturni davek, skupno glasilo, i. t. d. VI. Zaključitev zborovanja. • • • Članice in somišljenice cele Slovenije, vse na zborovanje. Meščanske gospe in gospodične, delavke, služkinje, uradnice, trnovske nastavljenke, učiteliice, WfrwiT z. TOIjveisito, m? 7A. nvrmv iros. profesorice in predvsem ve matere, k nam. Niti ene nnj ne pogrešamo. V Vaših rokah je usoda naše mladine. Vaš vpliv je velik. Ne igrajte se p srečo slovenske dece. Ne razočarajte onih, ki Vam zaupajo. Slovenski narod Vas potrebuje. Vaše krščansko delo bo g n dvig nilo, Vaša malomarnost bi ga upropasti-la. Pokažite z obilno udeležbo, da raz-timete klic časa. Proč z brezbrižnostjo, proč s komodnostjo, da bodo zvedeli oni, ki ne marajo vedeti, da Slovenka še vedno krščansko misli in čuti. Vsi, ki se zanimate za naše delo in Zasledujete naš razvoj, ste prisrčno vabljeni. Tudi moški. Naš klic po enakopravnosti in svobodi naj Vas ne žali, temveč zbudi k sodelovanju. Unionska dvorana mora biti polna! Predsedstvo Slov. kršč. ženske zveze. • • • Članice in prijateljice Slov. kršč. Ženske zveze se zbirajo v nedeljo od šestih zjutraj naprej na Aleksandrovi cesti, ob ograji opernega gledišča. # • * Pisarna Slov. kršč. ženske zveze se nahaja za časa katoliškega shoda v Aloj-rijevišču, Poljanska cesta, T. nadstropje. Ravno tam je v pritličju njena redna okrepčevalnica. Pridite po predavanjih, da se iznočijete in osvežite. — Predsedstvo SKŽZ.____ I S Program, katerega naj se urže člani in Slanice »Slomškove zveze«: Dne 25. avgusta (sobota) ob pol osmih pevska vaja pri frančiškanih (vhod s por-te). K vaji naj pridejo vsi pevci in pevke. Ne izgovarjajte se, češ, saj bodo lahko peli tudi brez mene. Vsak naj raje misli, da jrez njega sploh ne gre! — Ob 9. sv. maša i kratkim govorom č. g. P. dr. Ranta. Po iv. maši takoj odhod v Mestni dom, kjer se »b 10. prične zborovanje po nastopnem •edu: 1. Otvoritev in pozdravni govor pred-lednika Štruklja. 2. Predavanje nadzornika Janka Grada o smernicah katoliškega učiteljstva. 3. Predavanje g. F. S. Finžgarja o državljanski in narodni vzgoji. 4. Predavanje g. ravn. meščanske šote Marko Vuniča iz Trogira o podrobnem delu kat. učitelja med narodom. Popoldne poljubna udeležba: 1. Ob 14.30 v Meslnem domu dijaško zborovanje. 2. Ob 15.80 zborovanje kršČonsko-so-rfalnega delavstva v Ljudskem domu. 3. Ob 3o.30 ženski kongres v dvorani (Jniona. 4. Ob 20. pozdravni večer kat. shoda v dvorani Uniona. Mci* olja: Ob pol 7 točno vsi na zbirališče, ki je določeno za >Slomškovo zvezo* ob ograji Picco!',:?ve vile nasproti Narodnega doma. Pond^^k: Ob 8.30 v Unionu zborovanje šolskega bdseka, kjer bodo med drugimi referirali tudi naši člani: Lužar, Pečjak, Lebar. Udeležba na vseh drugih zborovanjih poljubna. —- Popoldne ob f! izredni občni zbor ^Slomškove zvezec v St. P e t e r s k i P r o-Rveti. — Ob 4 popoldne v Unionu slavnostno zborovanje, kjer bo za učiteljstvo zelo važen govor o šolskem vprašanju. To je naše zadnje obvestilo in vabilo. Vsi na plani Odbor »8h :l.:cvc zveze«. DBrMRom! V nedeljo bomo polnoštevilno prisostvovali manifestacijam in prireditvam katoliškega shoda. V prvi vrsti se udeležimo prav vsi manifestacijskega sprevoda. Zberemo se točno ob 6. uri zjutraj na Blei-weisovi cesti ob ograji Piccolijeve vile kot skupina Jugoslovanske obrtne zveze. Zvečer v nedeljo ob 7 .uri se udeležimo zborovanja rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu. Naše glavno zborovanje pa se vrši v ponedeljek dne 27. avgusta ob 0. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma ,Komenskega ulica 12, kjer bomo razpravljali o vseli perečih vprašanjih. Govorili bodo: 1. Ivan Ogrin: Pozdravni nagovor; 2. Janko Jovan, ravnatelj: Stališče obrtnika napram današnjemu gospodarskemu položaju. 3. Inž. Dušan Sernec: Obrtno zadružništvo ter elektrifikacija Slovenije. 4. Karel Škulj, poslanec: Obrtnik ln država. Obrtniki! Vaša častna dolžnost je, da se vsi, ki pridete v Ljubljano, posebno pa se ljubljanski, sigurno udeležite teh prireditev. Pokažimo se zavedne v priznavanju katoliških načel ob priliki V. kat. shoJa. Stopimo v enotno falango za obrambo in zahteve našega stanu! Pridite zanesljivo vsi! — Pripravljalni odbor. Navodila za katoliški shod. Duhovniki, ki so se pravočasno priglasili. bodo imeli stanovanje v semenišču, ne pa hrane, katero naj si preskrbe gg. sami. Jezdec? v narečnih rcSah naj svojo konje opremijo z lepimi pregrinin1? (kod). Le tisti, ki bi morda na samem kocu težko jezdil, lahko vzame tudi sedlo. Želimo pa, da so vsi oni, Id jezdijo v narodnih nošah, opremljeni enako, to je, da so konji opremljeni samo s koci. Vozovi, še tako Ier>o okrašeni, ne bodo smeli v sprovod, razen vozov pevskimi zbori. Reditelji jih bodo brezpogojno izključili. Radi tega ne prihajajte " vozovi v Ljubljano. Pustite vozove v predmestjih in okoliških v?.seh. To objavljamo 'n pozivamo vse pripravljalne odbore, r'a fo razglase, ker si?nr pride Tnbko do nc!j'i!:ili incidentov. Reditelji bodo imeli nalogo to naročilo strogo izvajati. Avtomobilni promet ra »Stadion« in nazaj bo sledeči: V petek od 16.—20. (4.—8.) ure od Marijinega trga. — V soboto od tričetrt na 6. zjutraj in po potrebi ves dopoldan, dalje popoldne od 16. (4.) ure dalje, istotako od Marijinega trga. — V n e d e 1 j o : od Marijinega od 14. (2.) ure dalje, od St. Peterske cerkve in od Št. Ja-kobske cerkve od 15. (3.) ure dalje. — Cena za eno vožnjo 3 dinarje. — Vsak potnik mora zahtevati in dobiti vozni listek. IZREDNA OKREPČEVALNICA. V noči od sobote na nedeljo ima Slovenska krščanska ženska zveza svojo okrepčevalnico v veliki dvorani hotela Union. Okrepčevalnica je odprta od polnoči do šestih zjutraj. Namenjena je za one udeležence katoliškega shoda, ki se pripeljejo z nočnimi vlaki v Ljubljano. Predsedstvo S, K. Z Z. PREHRANA. Doslej so se prijavile naslednje gostilne, da so pripravljene prevzeti udeležence katoliškega shoda na prehrano: >Pri Štefanu«, Miklošičeva ul., 1. obed: (juha, govedina, dve prikuhi) Din 10.—; 2. obed: (isto, samo mesto govedine pečenka) Din 13.—; Rokodelski dom, Komenskega ulica, 1. obed: Din 12.50; 2. obed Din 15.— ; »Pri kaplanu«, Sv. Petra nasip 19, 1. obed Din 10.—; »Pri Kovačuc, Kolodvorska ulica 27, 1. obed Din 12.50, 2. obed Din 17.50; »Emona«, Dunajska cesta, 1. obed Din 16.—; 2. obed Din 20.—; »Pri vitezu«, Breg 18, 1. obed Din 10; 2. obed Din 12.50; • Pod Lipo«, Rirnka cesta 3, 1. obed Din 10.—; 2. obed Din 15.—; Ivan Vidmar, Sv. Jakoba trg 5, 1. obed Din 10.—; 2. obed Din 13.—; Retavracija na južnem kolodvoru, 1. obed Din 14.50; 2. obed Din 16.50; I. Flegar, Zaloška cesta 13, 1. obed Din 13.—; 2. obed Din 18.—; Pri Jerneju«, Sv. Petra cesta, 1. obed Din 15.—; 2. obed Din 20.—; Hotel Tratnik, Sv. Petra cesta, 1. obed Din 15.—; 2. obed Din 20,— Hotel »Soča«, Sv. Petra cesta, 1. obed Din 15.—; 2. obed Din 20.—: »Kmet«, Ivan Strgulc, Gosposvetska cesta 8, 1. obed Din 13.—; 2. obed Din 18; »Pri Mraku«, Rimska cesta 4, 1. obed Din 12.—; 2. obed Din 16.—; »Pri tičku«, Strmi pot 8 (ob koncu Rtreliške ulice pri Grubarjevem kanalu), 1. obed Din 12.50; 2. obed'Din 17.50; »Uradniška menza«, Prešernova ulica (pri Perlesu), 1. obed Din 10.—; večerja: pečeka, solata Din 10.—; »Pri fajmoštru«, Sv. Petra nasip 5, 1. obed Din 14.50, 2. obed 15.—; Hotel Lloyd, Sv. Petra cesta, 1. obed Din 13.—; 2. obed Din 15.—; Marija Iiabjan, Sp. šiška. Celovška cesta 89, 1. in 2. obed po Din 10.—; Ivan Štor, Novi Vodmat 16, 1. obed Din 11.—; 2. obed Din 15.—; Gostilna Ribič, Karolinška zemlja 4, 1. obed Din 12.50; 2. obed Din 15.—; Anton Putrih, Dolenjska c. 6. 1. obed Din 10.—; 2. obed Din 15.—; Ludovik Roškar, gostilna --Hafner«, Prisojna ulica 5. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA. V vseh nujnih zdravstvenih nepri-likah (obolenjih ali nezgodah) naj reditelji napote vsako pomoči potrebno osebo v najbližjo naslednjih zdravniških postaj: 1. Zdravniška postaja na glavnem kolodvoru bo poslovala neprestano od četrt-ka-petka opolnoči do pondeljka zvečer, torej ves čas, ko bodo obratovali posebni vlaki. 2. Zdravniška postaja v hotelu Union bo poslovala neprestano od sobote zjutraj do torka 11. ure zvečer. 3. Zdravniška postaja na telovaden »Stadion« bo poslovala v sobot~ ves dan med tekmami in vajami dopoldne in popoldne in v nedeljo popoldne pri nastopu Orlov. 4. Zdravniške postaje v Mestnem domu med slavnostnim sprevodom in ena v pisarni konsunmcga drn^vn v Zvezdi, druga v deželnem dvorcu (vhod iz Gosposke ulice), tretja v poslovalnici bolniške bla- Edgar Allan Poes Znameniti doživljaji Arturja Goriiona Pyma. (Dalje.) Nato se je podal večji oddelek v gore In se kmalu vrnil z butarami. Donesli so les tja, kjer je bila gneča največja. Zdaj se je množica razdelila in spoznala sva vzrok groznega razburjenja. Nekaj belega je ležalo na črnem pesku, nisva pa takoj spoznala, kaj je. Slednjič sva videla, da je truplo čudne živali s škrlatnimi zobmi in kremplji, ki smo jo ulovili 18. januarja. Kapitan Guy jo je nameraval nagačiti in vzeti na Angleško. Dal je tudi nekaj naročil v tem smislu preden smo dospeli do otoka. Žival smo prinesli v kajito in jo zaprli v omaro. Eksplozija jo je vrgla na breg. Nisva prav razumela razburjenja, ki ga je povzročila med divjaki. Obstopili so jo v majhni razdalji, vendar pa se ji ni nihče prav približal. Polagoma so jo obdali s plotom iz donešenega lesa. Kakor hitro je bila »graja dogotovljena, so hiteli vsi k vasi in glasno vpili: >Tekeli-li! Tekeli-li! Tekeli-li!< — Triindvajseto poglavje. Naslednjih sest ali sedem dni sv« osta-fa v skrivališču in se le včasih drznila zelo oprezno ven, da sva šla po vodo in leš- ■, T^ - — in..: I n n,m no 1 "11 •' nnl>nl.*n. niKe. r^Diaviia ovci. I IU Jicnurvniiu streho; pod njo je bilo ležišče iz suhega listja. Trije veliki kamni so služili za ognjišče in mizo. Vžuzala sva z velikim tru- dom tako, da sva drgnila dva kosa lesa drug ob drugega; prvi kos je bil mehak, drugi Ird. Ptica, ki nama jo je poslal slučaj, se je izkazala kot izborno, žilavo pečenko. Ni bila morska ptica, temveč nekakšna bobnarica ali čaplja, črnega, nalahno osivelega perja in ravnotakih kril, ki so bila razmeroma zelo mala. Kasneje sva videla še tri podobne tiče blizu skrivališča. Očividno so iskale ujeto tovarišico. Ker se pa niso usedle na tla, jih nisva mogla ujeti. Pojedla sva ptiča in spel sva morala iskati novega živeža. Lešniki niso zadostovali, tudi so povzročali hudo ščipanje po trebuhu iu po nezmernem uživanju jak glavobol. Na bregu vzhodno od gora sva opazila nekaj velikih želv in sva mislila, da jih bova lahko ujela, če bi se prikrila očem divjakov. Zatorej sva sklenila poizkusiti. Najprvo sva krenila po južnem pobočju, ker je bilo tu najmanj težavno. Komaj pa sva prešla 100 vatlov, nama je — kakor je pravzaprav bilo pričakovati — pot zapri odtenek soteske, kjer so tova/Hi poginili. šla sva ob robu grape približno četrt milje daleč — tedaj nama je zaprl stezo grozno globok prepad in vrnila sva se, ne da bi kaj opravila. Bilo je nemogoče, stopiti na ozkih ozarah. Zdaj sva krenila proti vzhodu, imela pa sva isti neuspeh. Po enournem plezanju (bila sva vedno - nevarnosti, da zlo- i—r.,'« Vfnrtla . T I.m 11J1VC1 Tlut^vvj/ r>vc! ■ » vglVGicn Avu- tel iz črnega granita, ki mu je dno pokrival fin prah. Edini izhod je bila razgrnpa-na steza, do kateri sva orišla. Trudoma sva plezala nazaj in poskusila srečo na severnem robu gore. Tu je bilo treba največje previdnosti, ker bi naju vsaka nepazljivost odkrila divjakom. Plazila sva se torej po rokah in nogah in sva se večkrat celo kar nlegla podolgoma ter tako rinila skoz grmičevje. Tako skrbno sva se nekaj časa premikala naprej. Nato sva dospela do razpoke, ki je nadkriljevala z globino vse ostale in je bila neposredno zvezana z glavno sotesko. Izkazalo se je torej, da je bil strah upravičen. Bila sva docela odrezana od vsega sveta. Popolnoma izmučena od napora, sva se splazila, kakor se je pač dalo, do ploščadi nazaj, se vrgla na steljo in nekaj ur spala sladko in globoko. Več dni zatem sva raziskava!a vrh gore v vseh smereh, da bi poizvedla za kakšen vir pomoči. Razen nezdravih lešnikov in nekakšne kisle ekorbutne trave, ki je rastla na prostoru nekaj palic (10—12 čevljev) v kvadratu in bi jo kmalu porabila, nama vrh ni nudil hrane. 15. februarja, mislim, da že ni bilo več bilke; tudi lešniki so postali redki. Komaj si je misliti žalost-nejšega položaja. (Ta dan je bil vsled tega zanimiv, ker sva opazila nekaj ogromnih prog belosivega dima na jugu, o čemer sem že bil govoril.) 16. sva spet obhodila okope krog najine ječe v nadi, da odkrijeva izhod. Bilo pa je zaman. Plezala sva tudi noter v grapo, kjer naju je bilo zasulo, s .»-> J TMtSnosvobojenje«. Kakšno »osvobojenje« naj bo to, če čutiš na svojem telesu zopet bič? Jugoslovanski bič ravno tako boli kot madžarski — torej mora izginiti. Glavna napaka naše uprave je njen hura-patriotizem in strankarstvo. To so lastnosti, ki so mogoče dobre in umestne v stari Sloveniji (če so tudi tam dobre), za nove kraje pa to ne gre. V tem oziru zlasti demokratsko navdahnjeno uradništvo silno greSi. Forsiranje »Sokola«, »narodnih« vc-selic itd. ljudi o d t u j u j e , ne pa jih približuje. In zbliževanje Prekmurja s Slovenijo je glavna naloga slovenske upra-ye, ne pa odbijanje 1 Zato pravimo Pustite Prekmurcem njihovo govorico v miru. Uradnik naj se je lia-aSi in ne obratno, da bi moral Prekmurec znali književno sloverJščino v dveh dneh. Počasi se je bodo že naučili, vsaj mlada generacija. Dalje pravimo: Pustite Prekmur-ceiu njihovo verstvo in njihove tozadevni običaje v miru. Po vsem svetu je navada, da najvišja upravna oblast, tudi okupatorska, verske običaje ne le »osvobojenih«, ampak tudi podjarmljenih narodov spoštuje in mi res ne vemo, kakšen pomen naj bi imel v Prekmurju Žerjavov lov na klerikalnega zmaja. Slovenski uradniki, ki prihajajo v Prekmurje, dokler ni domačega naraščaja, morajo demokratarski prah pred prestopom prekmurske meje otresti korenito s svojih nog in se počasi uživeti v misel, da so Prekmurci, ne Slovenci, ali rešimo boljše: da so slovenski Prekmurci. Mi smo na vse te okolnosti že zdavnaj in opetovano opozarjali, toda kakor se nam zdi, brez uspeha. Mogoče bo ob dvanajsti uri- pokrajinska uprava tozadevno energično posegla vmes in pošiljala v Prekmurje upravnike, ne pa slovenskih stran-karjev, za kar Prekmurci absolutno nimajo niti najmanjšega smisla. Slovenci ne smemo posnemati srbske uprave v Macedoniji! V ozadje nas potiska vse. Državna oblast se za nas malo ali nič ne briga, žalibog, da tudi o duhovščini ne moremo trditi, da bi nam posvečala preveliko Bkrb. V očeh tuje gosposke smo menda nekakšna turška raja, s katero se sme po mili volji pometati. Na tak način se ne more vzbujati med nami zadovoljstvo z novimi razmerami, ker se čutimo še bolj teptane in ponižane kakor pod Madžari.« Ta dopis, pisan z okorno in težko roko priprostega delovnega človeka, osvetljuje upravne razmere ali bolje rešeno napake naše civilne uprave v Prekmurju naravnost v bengaiični luči in popolnoma potrjuje vse, kar smo mi o razmerah v Prekmurju doslej pisali. Ako pojde tako naprej, bo civilizirani evropski svet kmalu nehal pisati samo o balkanskih razmerah v Macedoniji, ampak bo pisal tudi o slovenskem balkanizmu f Prekmurju. Naši upravniki, ki gredo v Prekmurje, bi morali vedeti, da je osnovno upravno načelo v vseh »novih krajih«: Quieta non movere! Vsaj spočetka ne. Priprosto ljudstvo je povsod, na celem svetu, zelo konservativno in 6e krčevito drži svojih starih navad, starih šeg in starih zakonov. Na kar je ljudstvo navajeno desetletja in stoletja, b se ne da izpremeniti čez noč in se zato tudi n e s m e izpremin jati kar revolucionarno. Iz starih razmer se uživlja ljudstvo v nove razmere silno d o č a s i in asimilacijski procesi trajajo cele generacije. Ljudstvo v Prekmurju ima svoje narečje. Zakaj se iz narečja norčevati! Narečje je treba spoštovati! Kranjskim Ribničanom in štajerskim Prlekojn njihovega narečja vsa književna slovenščina do danes ni vzela in upravne oblasti tega niti ne opazijo — zakaj torej ne bi spoštovali tega, kar je Prekmurcem sveto? Po modernem na-ziranju uradnik danes ni več fevdalski zastopnik cesarjev, ki sme gledati na ljudi od zgoraj navzdol, ampak on je tukaj zaradi ljudstva in on se mora ljudstvu prilagoditi, ne pa ljudstvo njemul Ali se naše uradništvo v Prekmurju tega zaveda? Izgleda, da v polni meri ne. «♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<»•4 »t♦♦«♦•» »»*»»♦♦♦« «»1 »vt rt*«* Slovensko OB PRILIKI V. KATOLIŠKEGA SHODA v NEDELJO 26. in PONEDELJEK 27. avgusta, obakrat ob 8. uri zvečer v veli! i dvorani hotela »UNiON« PRVI SLOVENSKI ORATOR1J V 3 DEL3H (VNEBOVZETJE B. M. D.1 Za samospeve, zbor in orkester zložil p. Hug. 5ATTNER. - Besede dr. M. OPEKOVE. Sodelujejo: p. K. KOL5 iz Zagreba, bas; člana zbora: gospa AM. 6A)UK, sopran — in FR. SMODEJ, tenor. — Društveni pevski zbor in popolni orkester Drav. diviz. oblasti. KONCERT VODI DRUŠTVENI PEVOVODJA PROF. M. BAJUK. CENE SEDEŽEM: 25, 20, 15 in 10 Din; STO-JISCEM: 5 Din. vojaki in dijaki 3 Din. Predprodaia vstopnic in besedila v trafiki »UNION«. ORLOVSKA AKADEMIJA. V soboto zvečer ob 8. se vrši v Dramskem gledališču orlovska akademija. PREDSTAVE NAROD. GLEDALIŠČA OB ČASU KATOLIŠKEGA SHODA V LJUBLJANI. Uprava Narodnega gledališča nam poroča, da se zaradi tehničnih ovir spremeni spored opernih predstav ob času katoliškega shoda tako-le: V soboto, 25. t. m. Zajčeva opera »Nikola Šu-bic Zrinjski«, v nedeljo, 26. t. m. Foer-sterjeva opera »Gorenjski slavček«, v ponedeljek, dne 27. t. m. Foersterjeva opeitf. »Gorenjski slavček«. — Naznanjeni spored dramskih predstav ostane nespremenjen. LJUDSKI ODER. »Pasijon« ali »Kristusovo trpljenje in smrt« se bo uprizoril ob priliki Katoliškega shoda v večjem obsegu, kakor se je o Veliki noči. Nastopilo bo nad 120 oseb. Za one, ki odhajajo že zvečer v nedeljo, je namenjena nedeljska popoldanska predstava, ki se začne ob 4. uri popoldne in se konča ob 7. uri zvečer. Druge predstave so v soboto, nedeljo in pondeljek ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure dopoldan in od 4. do 7. ure popoldan, v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom). JAVNA TELOVADBA ORLOV. V nedeljo ob 4. popoldne se vrši na Stadionu ob Dunajski cesti javna telovadba Orlov in Orlic. rektni davek. Davčni uradi morajo dati občinam podatke o davčnih predpisih brezplačno in pristojbin prosto. V seznam pa morajo priti tudi ženske-dav-koplačevalke, dalje vsi drugi, — torej tudi oni pod 18. in nad 50. letom, ter vsi oni, četudi za delo nesposobni, ki jim je predpisan direktni davek. Sestavi seznamov se županstva ne morejo upirati, ker bi se sicer župane lahko preganjalo s kaznimi (globami). Prihodnji teden priobči »Občinska Uprava« (priloga »Domoljuba«) o tem predmetu obširnejši članek. V NEDELJO 26. AVGUSTA. Zakon o proračunskih dvanajstinah za julij, avgust in september, predpisuje popravo državnih cest s takoimenova-nim »ljudskim delom«, običajno naziva-nim s »kuluk«-om. Zakon jo razglašen v Uradnem listu, ravnotako tudi »Pravilnik« glede izvršitve. Kuluk je dobil torej zakonito moč. Važno nalogo pa odkazuje pravilnik našim občinam, ki morajo do podaljšanega termina sestaviti natančne sezname vseh onih oseb, ki bodo obvezno morale bodisi osebno ali pa po zameni (t. j. po namestnikih oziroma po odkupu z denarjem) izvrševati kuiuk. Županstva morajo do 1. septembra t.'1. sestaviti te sezname. V ta namen morajo dobiti od davčnih uradov podnt-ke o vseli osebah, ki jim je prednisan di- % Splošna navodila: Ker se mora sprevod brezpogojno pričeti razvijati točno ob sedmin zjutraj morajo biti vse korpo-racije, ki prenočujejo v Ljubljani točno ob pol 7. uri najkasneje na svojih zbirališčih, da jih je mogoče aranžirati, urediti in Uvrstiti po programu v sprevod. Udeležence- ki prihajajo z zgodnjimi jutranjimi vlaki bodo reditelji sprejeli na kolodvorih in jih peljali na prostor, kjer se bodo lahko odpočili in čakali, da pridejo na vrsto za sprevod. Tudi te grupe naj skrbe, da bodo zgodaj zjutraj na zbirališču, da bodo reditelji razbremenjeni in se lahko posvetili tistim udeležencem, ki prihajajo z zadnjimi vlaki. Oddelki, ki pridejo v Ljubljano z vlaki šele po peti uri, bodo po navodilu rediteljev korakali naravnost na zbirališča, oziroma prav zadnji kar v sprevod. Župnijski pripravljalni odbori v ljubljanski okolici naj sigurno poskrbe, da bodo njihovi udeleženci pravočasno v Ljubljani. Oni, ki prihajate v Ljubljano na vozovih, pa ne mislite iti z vozovi v sprevod pustite vozove izven mesta v predmestjih in okoliških vaseh in pridite peš na zbirališče, ker so nam vozovi v veliko nadlego. Zlasti prosimo jezdece, kolesarje in narodne noše, da so zgodaj že ob šestih na svojih zbi-! rališčik, ker je za te treba več dela in časa za dobro razporeditev. Upoštevajte, da imamo rediteljev premalo in bodo mnogi zaposleni na več mestih. Le če bo vsaka grupa točno izpolnjevala navodila bo mogoče sprevod točno in pravilno razvijati. Zbirališča so določena takole: Fanfaristi v Gledališki ulici pred novo palačo Trboveljske premogokopne družbe. Konjeniki, ki bodo nosili prve zastave v Gledališki ulici pred palačo Trboveljske premogokopne družbe za fanfaristi v smeri proti Aleksandrovi ulici. Gostje: Francozi, Čehoslovaki, Hrvati pred opernim gledališčem v Gledališki ulici. Ameriški in vvestfalski Slovenci na Aleksandrovi cesti od poslopja Trboveljske premogokopne družbe do Bleiweis-sove ceste. Konjeniki v narodnih nošah v Gaje-vi ulici od Tomanove ulice do Dunajske cest 3 za palačo Ljubljanske kreditne banke. Zastave osrednjih organizacij in zastave iz Ljubljane na Aleksandrovi cesti ob ograji vrta opernega gledališča. Jugoslovanski klub pred opernim gledališčem. Zastopstva centralnih organizacij ljubljanskih za omenjenimi zastavami na Aleksandrovi cesti v smeri proti Dunajski cesti. Krekova mladina priključi na zastopstva centralnih organizacij na Aleksandrovi cesti in zavije po potrebi levo na Bleivveissovo cesto proti muzeju. Slomškova zveza za Krekovo mladino ob ograji Piccolijeve vile na Bleivveissovi cesti. Jugoslovanska Obrtna zveza na Bleivveissovi cesti za Slomškovo zvezo. Skupina rokodelskih pomočnikov se postavi in uredi na Tomanovi ulici od prve državne gimnazije do Aleksandrove ceste. Vse narodne noše iz Ljubljane in ljubljanskih fara se zbirajo ob Aleksandrovi cesti pred Narodnim domom. Dijakinje na Bleivveissovi cesti ob ograji deželnega muzeja. Dijaki v Šubicevi ulici pred poslopjem policijskega ravnateljstva. Akademiki in bogoslovci na čelu v Šubicevi ulici med deželnim muzejem in poslopjem policijskega ravnateljstva. Slov. katol. akad. starešinstvo na vrtu deželnega muzeja za akademiki. Orli prikorakajo na Bleiweisovo cesto od prelaza Dunajske ceste čez železnico proti Aleksandrovi cesti in se urejajo na tem delu Bleiweisove ceste (od Zidarjeve hiše do Aleksandrove ceste v dveh kolonah na obeh straneh Bleivveisove ceste). Korošei in Prekmurci na Bleivveisovi cesti od Šubičeve do Nunske ulice. Štajerske dekanije na Bleivveisovi cesti priključijo na Prekmurce in zavijejo v Erjavčevo cesto. Dekanije se zbirajo v vrstnem redu kakor gredo v sprevodu, tako<, da je skupina zastav osrednjih in mariborskih organizacij takoj za Prekmurci in za zastavami dekanije, ki pride v sprevod prva na vrsto. Kolesarji v Levstikovi ulici od Trubarjevega parka do Mladike. Jeruzalemski in Lurški romarji imajc zbirališče v podaljšku Knafljeve ulice od Bleivveisove ceste do železniške proge. Dekanija Ljubljanska okolica se razvršča v Slomškovi in Pražakovi ulici od cerkve sv. Srca Jezusovega do Zadružne zveze v smeri proti Dunajski cesti. Vse zastave iz te dekanije se zbirajo v Pražakovi ulici za Zadružno zvezo. Ljubljanski občinski zastop pred Zadružno zvezo na Dunajski cesti. Požarne brambe na Dunajski cesti od Gospodarske zveze do Vzajemne zavarovalnice. Orlice v Knafljevi ulici od Šelenburgo-ve do Bleivveisove ceste v smeri proti Bleivveisovi cesti. ŠkoSjeloška dekanija v Simon Gregorčičevi ulici od Bleiweisove ceste do Gradišča v smeri proti Bleivveisovi cesti. Kranj v Cigaletovi ulici za poslopjem deželnega sodišča. Radovljica na Gosposvetski cesti od kavarne Evropa do Bleivveisove ceste v smeri proti Bleivveisovi cesti. Moravče na Gosposvetski cesti pred pravoslavno cerkvijo do Bleivveisove ceste v smeri proti Bleivveisovi cesti. Kamnik izstopi na državnem kolodvoru in se zbirajo in urejajo na Celovški cesti ob prostorih velesejma. Kočevje v Simon Gregorčičevi ulici za škofjeloško dekanijo dalje proti Gradišču. Trebnje na Gradišču od Simon Gregorčičeve do Rimske ceste v smeri proti Gregorčičevi. Ribnica na Bleivveisovi ce3ti od poslopja deželne vlade do Rimske ceste. Novo mesto na Rimski cesti od Križišča z Bleivveisove do Igriške ulice v smeri proti Bleivveisovi. Semič na Rimski cesti za novomeško dekanijo, Žužemberk na Rimski cesti za semiško dekanijo. Šmarje na Rimski cesti za žužember-ško dekanijo. Leskovec na Miklošičevi cesti do Pra-žakove ulice v smeri proti glavnemu kolodvoru. Vrhnika na Tržaški cesti ob tobačni tovarni. Cerknica na Erjavčevi cesti od Bleivveisove ceste do šole na Vrtači. Litija na Dunajski cesti nasproti požarnih bramb od Zadružne zveze do Trdinove ulice v smeri proti železniškemu prelazu na Dunajski cesti. Vse godbe se zbirajo v Knezovi ulici in na dvorišču prve državne gimnazije, le po potrebi bodo dodeljene na posamezna zbirališča. Vozovi s pevskimi zbori se zbirajo v Kolizejski ulici, dohod iz Gosposvetske ceste po Knezovi ulici. Pripravljalni odbori, župnijski in dekanijski reditelji! Izrežite ta razpored iz časopisa in ga imejte vedno pri sebi. Poučite udeležence že med vožnjo, kje je vaše zbirališče. v lit? *•• - š Telovadni odsek »Orel« v Trbovljah priredi dne 2. sept. 1923 na svojem novem letnem telovadišču javno telovadbo. Vsi prijatelji Orlov iskreno vabljeni. Posebno vabimo sosedne odseke in društva, da se naše prireditve v večjem številu udeleže. * »r____..i.- j....jtj„. „ .. Pl,/,',; nrnslflvi B MUavjOHU (tlUSlVO V i ■•»J«- I------- v času od 1.—4. septembra 1923 svojo tridesetletnico s sledečim sporedom: Sobota, 1. septembra: Popoldne prihod in sprejem cr rut tov: nakazilo Drenočišč. Nedelin. 2. sen- tembra: Ob 9. uri: Slavnostna seja v mestni posvetovalnici; ogled mesta. Ob pol 13. uri: Skupni obed. Ob 15. uri: Ogled muzeja. Ob 17. uri: Slovesna otvoritev Mitreja na Zg. Bregu. Ob 20. uri: Slavnostni ko-merz. Pondeljek, 3. septembra: Ob 10. uri: Seja radi kongresa v Splitu leta 1924. Ob pol 13. uri: Skupni obed. Ob 15. uri: Ogled gradu in eventualno predavanje. Ob 18. uri: Pogostitev na gradu. Torek, 4. septembra: Izlet k Žiekemu Rnmostanu ali v Rogaško Slatino. — K tej proslavi so povabljeni vsi naši znamenitejši zgodovinarji in arheologi; iz inozemstva pa vse one osebe, ki so si nridobile za Dtuiski muzej in našo domačo zgodovino posebnih zaslug. Dobrodošel pa je vsak, ki se zanima za muzejske vede. — Odbor muzejskega društva je prosil ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani, da veljajo vozovnice na vseh njenih progah tudi Ka vožnjo nazaj. — Ker je upati, da se bo tej prošnji ugodilo, naj udeležniki vozovnic v Ptuju ne oddajo. — legitimacije se jim vpošljejo naknadno. š Žrtev alkohola. Mladenič Franc Tepeš v Grižah pri Celju se je 20. t. m. okoli 10. ure zvečer spri s svojih krušnim očetom. Oba sta bila pijana. Iz prepira je nastal pretep in krušni oče je z nožem trikrat zabodel Franceta, ki je čez eno uro umrl. "n- Imeniten dnel. Na banketu mariborskega velesejma je gospod Džamonja bral levite načelniku trgovinskega ministrstva, g. Savieu, očitajoč vladi carinske šikane, ukinjenje subvencij za trgovske in obrtne nadaljevalne šole, izdajanje raznih odredb m zakonov brez zaslišanja gospodarskih svetov itd. Gospod Savič pa, ne bodi len, je nato odgovoril, da vlada >iz višjih obrambnih interesov« ne more želeti prevelikih investicij kapitala ob meji in je oštel slovenske »kverulante«, da se preveč brigajo za politiko, nego za gospodarstvo. — Višji obrambni interesi so seveda gola pretveza za to, da more velesrbski režim subvencionirati iz prečanskih žepov srbsko industrijo. Če bi bil ta razlog resničen, bi Francozi morali podreti vse plavže v Lo-taringiji, Poljaki bi morali zapreti vse ma-nufakturne tovarne na ruski meji in Nemci bi ne bili smeli nikoli zidati svoje največjih industrijskih podjetij ob Reni, niti bi bili smeli Lahi svojo obrt koncentrirati ravno na severu. Tudi češka vlada bi potem ne .smela podpirati svoje industrije na bavar-sko-saksonski meji. Kar pa se tiče politike, je gospod Savič mnenja, da bo slovenska obrt najbolj prosvevala, če se celokupna slovenska industrija zapiše v radikalno stranko. Mož mora o narodnem gospodarstvu imeti kaj primitivne poime. + Belgrajska vlada proti angleškemu konzulu v Zagrebu. »Obzor« poroča iz Belgrada, da namerava naša vlada izraziti angleški vladi preko našega poslanika Gavri-ioviča v Londonu željo, da angleška vlada odpokliče sedanjega angleškega konzula v Zagrebu, ker naša vlada sumi,, da je sedanji angleški konzul v Zagrebu preveč šel na roko Radiču, ko je ta zapustil naše ozemlje. + Po občinskih, volitvah v Srbiji. Uspehi pri občinskih volitvah v Srbiji so radikale tako ojimačili, da baje resno mislijo tudi na nove državnozborske volitve, ki bi Re vršile prihodnje poletje. Prihod Francozov. Udeleženci katoliškega shoda iz Francije pridejo v Ljubljano danes ob 5. uri in 40 minut popoldne. — Cerkvenim predstojnikom se naro-f!a, da naj za katoliški shod zvoni pol ure po Ave Mariji v soboto zvečer 25. t. m. po vseh župnijskih in duhovnijskili cerkvah. — Škofijski ordinarijat v Ljubljani, ine 28. avgusta 1923. — Visoki gostje na katoliškem, shodu. Danes popoldne ob 4. uri 40 minut se pripeljeta v Ljubljano priinas Srbije, barski nadškof D o b r e Č i č in vojni vikar msgr. Ferdo Rožič. — Oglase za jutrišnjo prvo slavnostno številko sprejema, naša uprava "danes popoldne do 4. ure. Ob slavnostnih rlneh izide »Slovenec« štirikrat v povečani obliki in izredno veliki nakladi (tudi v ponedeljek dopoldne) in se inserat-na. naročila lahko sprejmo za poljubni dan. — Katoliški shod kakor mora straši >Jutrovce<. Že ves teden mu posvečajo kisle plodove svojega duha, počenši od Cafizlovih kupletov do dopisov napred-njaka z dežele. Zelo značilno je za slovensko demokratsko inteligenco, da nima na razpolago duhovitejšega orožja zoper »klerikalno nevarnost«. Pisec »4000« je bil roaj krepko-dovtipen, »Jutrove« napredne Evezde pa blešče kakor sajast lonec, lega Be sicer mladini sami zavedajo in priznavajo v včerajšnji številki svojega lista, da fio jim »klerikalci za 20 let naprej«. Tukaj je ena ničla pomotoma izpadla. — Uradno poročilo o evharističnem kongresu. Kabinet ministrskega predsednika javlja: »Evharistični kongres je proslavljen na najsvečanejši način. Kongresa se je udeležil poleg nuncija Pelegrinettija tudi minister za vere dr. Vojeslav J a n j i č m vsi škofje. Pri vseh priložnostih je ugotovljena lojalnost napram kralju in državi. Na obedu pri pokr. namestniku čimiču so bile izgovorjene navdušene napitnice kralja in kraljicf, naglašalo se je edinstvo naroda in moč in veličina naše države. Navzočnost članov vlade je napravila najboljši vtis.« — 10.000 dinarjev med podplati. Policija v Subotici je pri pregledov.anju pot- nikov prijela nekega trgovca, ki je imel med podplati skritih 10.000 dinarjev. Denar so zaplenili. — Nova kazenska zagovornika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je vpisalo notarja Lavoelava Sevnika v Rogatcu in notarja Frana Krisperja v Črnomlju v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. — Deček ušel. V ponedeljek 20. t. m. je iz Tržiča neznano kam odšel 15letni deček Peter, kodrastih las, debeloličnega obraza, male močne postave, oblečen v višnjevo de-lovsko obleko. Ako bi se kod okoli klatil, naj se pridrži in obvesti podpisane starše, da ga pridejo iskat. Delal je v predilnici, a je brez knjižice odšel. Naj ga nikdo ne vzame v službo; on mora nazaj k staršem. — Čevljar Primož Smolej, Tržič 88. — Tatvine in vlomi. Posestniku Roku Hojničku v Kojskem je bilo dne 17. 7. t. 1. ukradena moška in ženska obleka v vrednosti 3360 dinarjev. — V Golem brdu je bilo vlomljeno v hišo Marije Šuke in ukradeno več moške in ženske obleke in perila ter čevljev v skupni vrednosti 4000 K. — Frideriku Fe-renčaku v štepanjivasi je bila ukradena de lavska knjižica. — Delavcu Jožefu Geržanu iz Miksič 18 je bilo ukradeno 400 Din, Pavlu Baucu iz Selnic št. 42 (Dalmacija) pa par čevljev. — Prvovrstna banaška moka, zdrob, koruza in drugo je prispelo ter se dobi na drobno in debelo po konkurenčnih cenah pri tvrdki »F o r t u n a«, Ljubljana, Krekov trg. — Podrobneje glej današnji inseratl — Zahtevajte po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah Specijalna vina v steklenicah slovite tvrdke G j u r o V a 1 j a k, Grajska klet v Mariboru. 4636 — Listnica uredništva. Lilija: Poročilo, ki smo je prejeli danes, je zastarelo, ker se je prireditev vršila že 8. julija. iiiiiiiiiitiiiiiniiiiimiiiiiimiiiiiiniiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii NOCOJ OB 10. SPRTEM DIJAŠTVA NA GLAVNEM KOLODVORU. NATO P0V0R-KA Z RAK0VNIŠK0 C0I1L0 NA ČELU. iiiMiimiiiiiiiiHiiiiiiiiinuHniiiiiimiiHiiniiiiiimimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiii lj Ivuluk na Stadionu. Prostovoljno delo na Stadionu postaja dan za dnem živahnejše. Snoči je delalo 260 prostovoljnih delavcev od polšestih pozno v noč. Zemlja kar gine pod številnimi krampi in lopatami. Salezijanska godba je pridno koncer-tirala in privabila tudi do osemsto gledalcev, ki so stali in sedeli ob robu Stadiona. Danes zvečer je zadnji prostovoljni kuluk, ki bo trajal zelo pozno v noč, ker je zemlje kljub najpridnejšemu delu še precej. Vabimo najiskreneje vse prijatelje, da ta zadnji dan še s prav posebno ljubeznijo posvete svoje delavne roke skupni misli, ki nas preveva. Na svidenje na kuluku čim-preje popoldan 1 lj Knezoškof dr. Jeglič na Stadionu. Snoci je došel na Stadion prevzv. g. knezoškof dr. Jeglič in se je z zneskom 4000 K odkupil od kuluka. G. knezoškof je pri tem izrazil željo, da naj bi se vsakdo, kdor osebno ne more delati, odkupil s primernim zneskom od dela, ki je postalo nekaka prostovoljna obveznost vseh naših prijateljev. Snoči so delali na Stadionu do polnoči. Danes se prične delo ob dveh popoldne. lj Osrednji odbor ljubljanskih prosvet poziva vse ljubljanske prosvete, da se s čim večjim številom članov udeleže manifesta-cijskega sprevoda v nedeljo 26. t. m. Zbirališče v podaljšku Pražakove ulice med Dunajsko in Bleivveisove cesto. Ob pol 7. vsi na mestu. Zastave na Aleksandrovi cesti ob vrtu opernega gledališča. lj Slov. kršč. ženska zveza ima drugi sestanek v petek ob šestih popoldne v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje. Pridite vse, posebno še one, ki se prvega sestanka niso mogle udeležiti. — Predsedstvo S. K. Ž. Z. lj Ljubljanske Marijine družbe se zbirajo za nedeljski manifestacijski obhod vsaka za svojo zastavo na Dunajski cesti pri Gospodarski Zvezi, kakor je bilo sporočeno v sredinem »Slovencu«. Vsaka družba naj skrbi, da bo pri tem obhodu častno zastopana. Družbeniki naj prineso seboj družbine znake. lj Stranke, pri katerih bodo stanovali tujci, morajo njih imena prijaviti policiji. lj Dr. Srečko Zamjen je sinoči brzo-javil iz Benetk: »Pridem o polnoči.« Usta-novniku Mladinskega doma kličemo: Dobrodošel na rojstno grudo! lj Mladinski dom na Kodeljevem. Sinoči je petdesetorica udeleženk orliškega tehničnega tečaja posetila kino-predstavo »telovadice Brenner« ali »smrtonosna lest-va«. Predstave vsak večer ob osmih. Sodeluje godba. jj Zveza bivših šale«, gojeneev vabi danes petek 24. L m. zvečer ob 8. sotrudstvo okoliša Mlad. doma na sestanek v zadevi tombole. lj Na Kodeljevem pri Ljubljani se nahaja baraka vojaške dravske divizije, v kateri so civilne osebe na stanovanju. Te žive pod nadzorstvom g. poročnika Nikole , Zmajloviča. ,Vse stranke plačamo točno do- govorjeno pogodbeno najemnino, vodarino in razsvetljavo. G. Zmajlovič pa je zdaj strankam odvzel stranišča in jih dal porušiti, vodarine plača vsaka stranka od osebe 1 Din 50 par mesečno, in sedaj nam hoče še vodo zapreti. Kje naj vzamemo vodo za pitje, kuhanje, pranje in za slučaj požara? Prosimo dravsko divizijo, da odredi, da bomo zopet dobili vodo in da se bo z nami po človeško ravnalo. — Najemniki. lj Nabavljal nazadruga dr. nameščencev v Ljubljani opozarja svoje člane na izreden občni zbor, ki se vrši dne 25. avg. t. 1. ob 20. uri v dvorani Mestnega doma. — Upravni odbor. lj Policijska kronika. V noči na 22. avg. 1923 je bilo vlomljeno v delavnico drž. železnice v Sp. Šiški ter iz nej ukradeno moško kolo znamke »Herkules«, vredno 2500 dinarjev, dalje tehtnica, ki dviga 10 kg, vredna 250 dinarjev, žaga na lok in kovinasti meter. — Gostilničarju Josipu Lampetu na Fužinah je bilo iz gostilniške sobe ukradeno kolo znamke »Puch«. — Alojziju Kovačiču, ravnatelju Mladinskega doma na Kodeljevem je bila ukradena srebrna žepna ura, ženska srebrna ura ter tenka ženska zlata ovratna verižica s podobo Matere božje. Od meseca aprila pa je bilo pokradenih 50 električnih žarnic. — Dne 20. t. m. je bilo vlomljeno v barako Terezije Bez-jak na vrtu Tržaške c. 5 in ukradeno grozdja in čokolade v vrednosti 1000 dinarjev. — V noči 19. t m. se je prevrnil voz v bližini kanala na cesti v Rožno dolino. Pri tej priliki jo Kari Vidmar izgubil zlato kronometersko uro v vrednosti 5000 dinarjev. Hespodarstvo. Haša davčna reforma. Hilarij Vodopivec, član glavne kontrole v Belgradu, III. Glede mojega daljnjega predloga, da bi se na osnovi ugotovljenih koeficientov izenačilo davčno brenfe enakomerno v .vsej državi, piše g. prof. Eller: »Predlog ima gotovo svoje dobre strani: v finančnem oziru bi državi brez dvoma hitreje pomogel do višjih zemljarinskih dohodkov nego pa vladni načrt. Tudi bi morda preprečil, da se z zavlačevanjem reforme v Srbiji ustvarjajo nove pokrajinske nesorazmernosti v davčnih bremenih, toda predlog pušča povsem iz vida že obstoječe razlike. Sedanje nezadovoljivo razmerje v podelitvi bremen na razne pokrajine bi ostalo v bistvu nedotaknjeno in bi se s pomočjo koeficientov še znatno poslabšalo, prav tako kakor linearno zvišanje, oprto na neenake osnove, le pomnožuje številčne diference,« Trditev, da bi še obstoječe razlike v višini zemljarine v posameznih pokrajinah po mojem načrtu ostale še dalje in se celo vsled množitve s koeficienti povečale, ni povsem točna; nasprotno, ker bi se koeficienti ugotavljali s posebnim ozirom na agrarno stanje poedinih pokrajin in z ozirotn na sedanjo faktično obremenitev z zemljarino, bi bila naloga baš teh koeficientov, kateri bi bili za vsako pokrajino različni, da izenačijo sedanje razlike. Koeficienti bi se morali tako ugotoviti — in zato sem jaz vse to delo centraliziral — da bi množenj s sedanjim davkom dali povsod isti razmerni davek. Ako bi se ta najvažnejši predpogoj pustil iz vida, bi nc bila sploh potreba podvzeti korakov za izenačenje davkov, Izenačenje davkov brez materialnega izenačenja bi bilo brezsmotreno delo. Gospod prof. Eller vprašuje, kje bi jaz našel vse one podrobne statistične pripomočke, da si iz njih ugotovim svoje koeficiente, Po mojem predlogu gre edinole za ugotovitev poprečnih cen poljedelskih in šumskih proizvodov za leta 1919. do 1922. ter za leto 1913.; to je ves statističen material, ki bi ga potrebovali, in menim, da bi se ti podatki iz zapiskov večjih posestev, kmetijskih šol, kmetijskih društev, tržnih komisarijatov in z zaslišanjem zanesljivih izvestiteljev dali z relativno lahkim trudom ugotoviti, in to tem bolj, ker gre tu za leta, ki ne stoje daleč v preteklosti. Naj izpregovorim še nekoliko besed o sklepčnih predlogih, do katerih prihaja g. prof. Eller. Tudi on je za to, naj se davčna reforma izvede polagoma v etapah. Ker sem bil jaz prvi, ki sem sprožil misel za izvršitev reforme v etapah, me res veseli, da sem našel za to idejo tako uglednega in odličnega somišljenika, četudi obstoje med nama v formi izvajanja tega postopnega izenačenja tu pa tam načelne razlike. Te načelne razlike pa se izražajo v bistvu v kontlngentiranju zemljarine in obče pridobnine ter v predlogu, naj se v Srbiji in črni gori začasno obdrži »porez na ličnost« kot namestek za dohodnino. Ta predlog pa sem stavil tudi jaz že v svojem članku »Naša poreska reforma«, ki je bil objavljen v belgradski »Politiki« od 3. julija 1923, št. 5455, in ki se glasi doslovno: »Pošto bi se po mom načrtu porez na ukupni dohodak (dohodarina) imao uvesti u Srbiji, Crnoj Gori, Bosni i Hercegovini u drugoj etapi, u prelazno doba, L j. za vreme trajanja prve etape (etape material-nog izjednačenja) naplačivao bi se kao suro-gat za porez na ukupni prihod još dalje u Srbiji i Crnoj gori lični porez (6 dinara s glave na glavu i 5% od ukupnog neposrednog po-reza), a u Bosni i Hercegovini porez po vrednosti zemljtšta i porez po vrednosti zgrada (0-4%) sa državnim prirezima.« Torej ena tej ista ideja se je porodila pri g. dr. Ellerpi u meni, vendar je moj predlog v toliko Se poj polnejši, ker vsebuje tudi določbe glede Boen« in Hercegovine. V Ellerjevem načrtu pogrešam konkreten predlog glede hišne razrednine, katero sem jaj v svojem načrtu kot nesocialno in nerentabilno obsodil na smrt. Dalje se gospod Eller v svojem programu omejuje samo na mojo prvo etapo, t. j. na materialnopravno izenačenje, dočim nam v pogledu daljnjega izvajanja reforme ne podaje nikakih direktiv in prepušča to nalogo poznejši dobi. Končam svoj odgovor z opazko, da trditev gospoda prof. Ellerja, češ, da sem jaz ideji reforme v etapah žrtvoval potrebo po čim prejšnji, dejanski izravnavi davčnih bremen, nI popolnoma precizna, ker — kakor že pov« moj izraz »materialnopravno izenačenje« —. sem jaz že za prvo etapo imel v vidu v prvi vrsti kolikor mogoče enakomerno porazdelitev davčnega bremena in ves cilj mojega pred' loga je pravzaprav izenačenje postoječih ne-enakosti izmed poedinih pokrajin. Seveda od-visi uspeh izenačenja ne toliko od dobrih za* konov in predpisov, tudi ne od kontingenti, ranja, nego v prvi vrsti od dobre volje in pravične izvršitve. * * * g Žilni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 340 Din, ječmen 275 Din, oves 255 Din, koruza 283 Din, fižol 435—440 Din, pšenična moka št 0 560 Din. — Tendenca nespremenjena. g Znižani vizum in 33% znižana vožnja za osebne ln brze vlake je dovoljena posetni-koin VI. vzorčnega velesejma v Pragi v dneh od 2.—9. septembra. Brezplačna pojasnila daje Čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. 4869 g Monopolski dohodki. V mesecu maju so znašali monopolski dohodki na teritoriju Srbije 60,720.526 Din, izven Srbije pa 126 milijonov 287.857.04 Din. g Produkcija sladkorja v Jugoslaviji. Leta 1922 so sladkorne tvornice v Bečkereku, Osjeku, Červenlri in Novem Vrbasu produci-rale nad 5000 vagonov sladkorja Cene sladkorja so bile od 23—25 Din. Dobavna cena z vsemi stroški je bila le 16 dinarjev. Po tem računu je imela zveza sladkornih tvorni« v naši državi leta 1922 dobiček od 400 miljonov dinarjev. g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. L m. smo imeli v prometu za 5.650,370.620 Din papirnatega denarja. V zadnjem tednu se je to stanje zmanjšalo za 44,312 260 Din. BORZA Zagreb, 23. avgusta. Curih 17,375, 17.40, Pariz 5.375, 5,425, London 437.50, 438.—, Berlin 0.018, 0.022, Dunaj 0.134, 0.13475, Praga 2.82, 2.83, Trst 4.13, 4.1425, New York 95.—, 95.75, Budimpešta 0.525, 0.575. Curih, 23. aprila. (Izv.) Belgrad 5.80, Berlin 0.000105, Amsterdam 218.—, New York 553.27, London 25.19, Pariz 30.87, Milan 23.80, Praga 16.20, Budimpešta 0.03125, Bukarešta 2.60, Sofija 4.85, Varšava 0.0023, Dunaj 0.007775, avstr. žig. krone 0.0078. Jubilejni škofov ornat. Najkrasnejše umetniško delo v stroki veziljstva — škofa Jegliča jubilejni ornat, je izvršen in bo v soboto, nedeljo, pondeljek in torek razstavljen v A1 o j z i j e v i -šču in sicer: vse dneve od 8—12 in od 14—18; v nedeljo pa od 13—18. Vstopnine ni. Prostovoljni darovi se sprejemajo, ker vsa vsota za stroške še ni zbrana. Nihče naj ne zamudi ogledati si to krasno delo. Cerkveni vestnik. c Apostolstvo sv. Cirila in Metoda priredi ob katoliškem shodu v Ljubljani: L Pobožnost Apostolstva sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Jakoba v nedeljo ob pol 3. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. Govor (dr. k-Merhar). 2. Litanije. 3. Molitve za domovino in za cerkevno zedinjenje. Pri pobožnosti se bo pel staroslovenski koral. Vabimo zastopnike verskih in prosvetnih organizacij, da se udeleže pobožnosti v čast sv. Cirilu in Metodu, ki sta nam prinesla luč svete vere in krščanske izobrazbe. — II. Zborovanje Apostolstva sv. Cirila in Metoda v semenišču II. nadstr., v torek ob dveh popoldne: 1. Verski položaj na vzhodu in delo za zedinjenje (dr. Fr. Grivec). 2. Organizacija Apostolstva sv. Cirila in Metoda (dr. A. Snoj in dr. C. Potočnik). — 3. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda med Čehi in Hrvati (poročata zastopnika Čehov in Hrvatov). — 4. Ideja zedinje-nja med našimi akademiki. (Poročajo zastopniki akademikov iz Prage in Belgrada.) To zborovanje je namenjeno člane Apostolstva, posebno za duhovnike, akademike in bogoslovce. — Priporočamo umetniško dovršene razglednice sv. Cirila in Metoda. c Romarski shodi na Krki na Dol. so vselej prve tri nedelje po Vel. Šmarnu: prvo nedeljo za nemške Kočevarje, drugo za Gorenj' re, tretjo za Dolenjce ln lz okolice. Letos pride ravno na drugo nedeljo po Vel. Šmarnu katoliški shod. Zato letos na to nedeljo romanje odpade in se preloži na tretjo nedeljo po Vel. Šmarnu, skupno z Dolenjci in iz okolice. — Večinoma pridejo na Krko zares pravi romarji, ki gredo skoraj vai k sv. obhajilu. Takih ni,ki bi prišli na božjo pot Bogu »napote — Iz Ljubljane gre vlak ob 1. popoldne in pride nazaj v Ljubljano ob pol 10. uri dopoldne. Narodno gledišče. Drama. Nedelja, 2G. avgusta: ZA PRAVDO IN SRCE. — izven. Ponedeljek, 27. avgusta: HAMLET. — Izven. Opera. Sobota, 25. avgusta: NIKOLA ŠUBIC ZRINJSKI. -, Izven. Nedelja, 26. avgusta: GORENJSKI SLAVČEK. — Izven. Ponedeljek, 27. avgusta: GORENJSKI SLAVČEK — Izven. Gospodična Zikova — Minka v »Gorenjskem slavčku«. Pri predstavah »Gorenjskega slaveka« v nedeljo 26. t. m. in v ponedeljek 27. t. m. bo pela Minko prvič gospodična Zdenka Zikova, ki je to vlogo že po gledaliških počitnicah in v najkrajšem času naštudirala. Opera »Zrinjski« se vprizori v soboto dne 25. t. m. Orlovski vestnik. NASTANITEV ORLOV PO OKROŽJIH. HI. mestna ljudska šola (Vrtača, Erjavčeva cesta): Hišna številka 19 levo: Ljutomersko, Prekmursko, Šmarsko, Koroško, Belokranjsko, Ptujsko, Konjiško, Krško okrožje. Hišna številka 21 desno: Starotrško, Novomeško, Ribniško, Mariborsko, Trboveljsko, Ljubljansko okrožje. 1. drž. gimnazija (poleg Narodnega doma): Kamniško, Trebanjsko, Krekovo, Vrhniško, Kranjsko, Savinjsko, Celjsko, Triglavsko okrožje. Tekmovalci in sodniki v telovadnici I. drž. gimnazije, kakor tudi oni, ki pridejo v petek. Listki za prehrano ter vstopnice za orlovsko akademijo se bodo oddajali v kuvertah odsekovnim zastopnikom v soboto dopoldan v pisarni OP, od 12.—3 pa na Pri morju nas^oti Stadiona. V kolikor so vstopnice že bile razprodane, ko je došla prijavnica, se denar vrne po katoliškem shodu, oziroma se na željo vračuna na članarino. Listki za prehrano se lahko kupijo ne na Stadionu. Darila za prvenstvo, vrsto in peteroboj m> razstavljena v Jugoslovanski knjigarni. Tekme za prvenstvo, v višjem oddelku v peteroboju in lahki atletiki obetajo biti zelo zanimive, ker je priglašenih mnogo telovadcev, ki so že večkrat z uspehom nastopali pri raznih mednarodnih tekmah. Sodniki so povečini izkušeni in etarejši telovadci. Orli kolesarji ne tvorijo posebnega oddelka. Zato vsi pri sprevodu k svojemu okrožju. Orli konjeniki dobe opremo za konje v Ljubljani. Biti morajo brezpogojno v soboto ob pol 4. na Medijatovem dvorišču blizu kavarne Evropa na Dunajski cesti. Od tam odkorakajo skupno k vežbi. Vsak konjenik mora imeti jahalne hlače, škornje ali vsaj črne usnjate gamaše In ostroge. Kdor ima šabrako, naj jo prinese s seboj. K skušnji naj pridejo orlovski konjeniki in ne oni v narodni noši. Dijaški vestnik. d Tovariši, tovarišice! Zglasite se pri prihodu v Ljubljano vsi v pisarni Dijaškega pripravljalnega odbora v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5. Danes ob 21. uri 45 minut vsi, ki ste v Ljubljani, na glavni kolodvor k sprejemu! Prosveta. pr Krasna slika sv. očeta Pija XI. jc ravnokar izvršena v Jugoslovanski tiskarni. Slika očeta katoličanov se poda v vsako boljšo katoliško hišo. Doslej smo dobivali take slike redno in vedno iz tujine. Zdaj imamo pred seboj delo domače umetnosti in domače tehnike. Sliko je izvršil natančno po fotografiji naš alcademični slikar Fr. Sterle; reprodukcijo pa je izgotovila naša tiskarna. Po sodbi vseh, ki so jo videli, je slika v resnici posrečena in lepa. Velikost slike je 44 X 38 cm, z belim pasom vred 76 X 60 cm. Izvod po 50 dinarjev, — z ozirom na sedanjo draginjo zelo nizka cena. Na ponudbo bo udeležencem katoliškega shoda. In gotovo je eden najprimernejših spominov na katoliški shod slika očeta in gospoda katoliškega sveta. Dobila se bo v Jugoslovanski knjigarni, v ponedeljek in torek pa tudi na zborovališču v Unionu. pr Iran Albreht: Ranjena grada, povest. Splošna knjižica št. 1. V Ljubljani 1923. Izdala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 104 strani. Cena broš. 12 Din, vez. 17 Din. RavnoKar fe Izšlo: 1. Dr PliH. © imMmi Dvanajst samarlfans&lli govorov ier 2. m TO. ©peha: Meni inu Sedem Umorov o BdgIJUSi klltih. Prva UEiJlZlco stane Besi. m, draga Oin. SO: p® noSil vsafea Din. 1-50 vet »Union«, Osyek, Globoko ginjeni prevelike žalosti naznanjamo našim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, gospa MARIJA ZORE žena posestnika danes, dne 21. avgusta 1923, po kratki bolezni mirno v Gospodu preminula. — Pogreb predrage rajnice se bo vršil iz hiše žalo-sU na tukajšnje pokopališče v Št. Lambertu v četrtek dne 23. avgusta 1923. Priporočamo ljubo mater v molitev in trajen spomin. Senožet, 21. avgusta 1923. žalujoči otroci: FRANC, MARIJA, ANTON, JANKO, FELIKS in ANTONIJA. JBF- IŠČE -»t dobro vpeljanega, kavcij« izurjenega, posebno strokovno izurjenega, zmožnega :-: ■InHilnH!« aa^auBJEOKaaiacmgMBM*^ s®*5SSSSJSMBHMKBSSBSSI boljše uradn. družine, brez očeta, z 8 razr. mest. ljud. šole, išče primerne službe, tudi na deželi. - Cenj. ponudbe na upravo ♦ Slovenca, pod -POTREBNA 1903«. Turistika in šport. Otvoritev nogometne sezone. — Gostovanje zagrebške Concordije 26. t. m. Po neuspelih pogajanjih s splitskim Hajdukom je pridobil SK Ilirija za gostovanje v Ljubljani Con-cordijo, enega prvih klubov ne le Zagreba, temveč cele države. Za kakovost Concordije govori najbolj dejstvo, da se nahaja točasno na II. mestu prvenstva Zagreba. Dosegla je letos izvrstne rezultate v mednarodnih tekmah. Gostovanje Concordije bo torej za Ljubljano pomemben športni dogodek, ki bo zbudil veliko zanimanja. Izpred sodišča. Nepoklican gost. Dne 21. julija 1923 je bila Pestotnikova družina iz Sela št. 1. nekako 8 korakov od hiše na polju. V tem času pa se je v hišo priplazila Pavlina Pester, žena lastnika vrtiljaka, rojena 4. septembra 1874 v Celovcu. Ko je opazila, da ni nikogar v hiši je odprla shrambo in iz nje odnesla 1 in pol kg suhega svinjskega mesa. Pestotnikova je slišala iz hiše ropotanje s ključi in šla pogledat k hiši ter videla Pestrovo zapuščati vežo. Pe stotnikova je domnevala, da je ta ženska nekaj ukradla. Pogledala je v njen cekar in našla v njem ukradeno meso, katerega ji je odvzela in ga nesla nazaj v shrambo. Pestrova pa ji je sledila. Ko je Pestotnikova bila v skhrambi, je Pestrova vrata zaklenila ter odšla od hiše. Obsojena je bila na 14 dni zapora. Orožnika in podžupana dolžil tatvine. — Orožniška patrula je ob navzočnosti podžupana Ernesta Škofe napravila hišno preiskavo pri Maksu Rojcu, posestniku in mesarju v Kamniku, po neprijavljenem orožju. Dne 9. junija t. 1. pa je Roje na cesti srečal podžupana in se izraziL da mu je bilo ravno tedaj ukradenih 24 bankovcev po 100 dinarjev. Radi te žalitve se je Roje moral zagovarjati pred sodiščem, kjer je bil obsojen na 10 dni zapora. Tatvina v železniškem skladišču v Postojni. Anton Petrovčič, rojen 28. junija 1897 na Brodu, pristojen v Dol. Logatec, iz čevic št. 25 jc bil leta 1920 zaposlen kot delavec pri železnici v Logatcu in Postojni. Ko je bil 1. aprila 1921 iz službe odpuščen, je ob tej priliki iz železniškega skladišča v Postojni ukradel 25 okenskih zagrinjal. Ta zaganjala je prenesel v našo državo in jih razprodal. Obsojen je bil na 8 mesece ječe, Josip Zupančič pa, ker jo kupil ukradeno blago, na 200 dinarjev globe. Tatvine na žagi na Jezerskem. Dne 2. junija je Marija Anko iz Jezerskega izročila Jakobu Možniku, ki je imel začeti žagati hlode, ključ od žage rekoč, da se jermen nahaja v sobi nad žago. Jakob Možnik je šel s svojim bratom Jurijem na žago ter tam ukradel jermena, nato pa odšel domov. Cez dva dni je prišel k Ankovi in ji dejal, da so bili jermeni še pred njegovim prihodom na žago ukradeni. Na vratih sobe na žagi so se našle sledi nasilnega odpiranja. Jakob in Jurij Močnik sta namreč z namenom,, da bi sum padel Da kako drugo osebo, odpirala vrata s silo. Tudi vrata hiše, skozi katero se pride v predmetno sobo, sta odprla s silo. Jakob Močnik taji, da bi bi Ion ukradel jermene. Obsojena sta bila: Jakob Močnik na 7 mesecev, Jurij Močnik pa na 3 mesece težke ječe. Delomržna tatica. Ana Zore, rojena 9. avgusta. 1884 v Vrheh, pristojna v Tržišče pri Krškem, je silno delomržna ženska, ki se klati po svetu. Nekoč je, odbivši neko desko, vlomila v stanovanje Matije Mali in tam iz oma- re. v kateri je bil ključ, rzela 1200 K. Obte* ženka, ki je že vajena zapora, je bila copet obsojena na osem mesecev težke jeCe. Surovež, Jernej Tekavec, tovarniški dehn vec iz Graca št. 61, je dne 27. maja i L V Zgor. Logu udaril Miho Škarja večkrat • ate-klenico po glavi ter mu prizadejal več lahkih poškodb. Zagovarjati se je moral zato pred t»« kajšnjim deželnim sodiščem, kjer je bil obse* jen na tri mesece težke ječe. Logaškega okrajnega glavarja je razžallL Okrajni glavar Vinko Borštnar v Logatcu je razveljavil zakupno pogodbo za lov Planin« skega društva, katero je bil lansko leto zdr»-žil nadrevident južne železnice gospod Joeip Zupan za 14.000 K, in sicer za dobo pet let. Ker je bila Zupanu zakupnina previsoka ia ker mu niso bile znane prave meje lovišča« je zaprosil okrajno glavarstvo v Logatcu m razveljavo pogodbe. Pri seji gospodarskega odbora pa se je Janez Krmavnar, posestnik te Laz, izrazil, da je okrajni glavar to storil, ker mu je Zupan dal nekaj pod palec. Obsojen je bil na 300 dinarjev globe. Nezvesta služkinja. Na en mesec ječe jtf bila obsojena Amalija Muljavec, pristojna v Šmartno pri Litiji, ker je kot služkinja vzela! svojemu gospodarju Janezu Zajcu v Dolskem znesek 3000 dinarjev. Pretep na cesti. V noči 17. mafnfka so M sprli na cesti fantje iz Šmartnega in Pšate, Pri tem jc 241etni Štefan Korošec iz Pšate z nožem na vratu močno poškodoval Jan>za Kl-movca. Za to poškodbo je bil pri deželnem sodišču obsojen na dva in pol meseca težke ječe. Prerado se ga ka) prime. Stanislav Kerfl je 17lethi mladenič s smolnatimi prsti. Rojen je v Kamniku, kamor je tudi pristojen, Delo mu kar nič ne diši. Ponavadi služi za pastirja, a ker se ga silno rado kaj prime, gledajo povsod, da se ga člmpreje iznebe. Najprvo je služIl pri Mariji Peterko na Koli če vam pri Viru, ln sicer tri mesece. Ker pa je gospodinja opazila, da ji primanjkuje več živeža v shrambi, ga je kratkomalo odslovila. Kern je vstopil v službo pri Petru Judežu, ki ga je istotako odslovil že v teku prvega tedna. Odtod je šel v Zalog in Sp. Bernik ter vsepovsod kradel. Zagovarjati se je moral zato pred sodiščem. Poizvedovanja. Tri bankovce po 50 dolarjev je pred 14 dnevi zgubil v Ljubljani neki mož. Ker ima ta kopico nepreskrbljenih otrok, se najditelj ponovno nljudno prosi, da izroči denar na policiji. Meteorologlčno poročilo. Ljubljana 306 m n. m. rti. LAS opazovan ia baroni otor v mm 'ieriuo-raut.er v C Puiurum dilorenoa v O Nebo, vetrovi Pisarim ▼ mm 22.. 8. 21 h 734 8 21-2 1-0 oh l. 28./S 7 h 737-4 18-1 11 t. Jas. - $ 2 3./8. 14 h 738-4 23-6 8*9 v.jas. j v. Prima moderni brzopisalnl »Stoevrer«. Zastop Ljubljana. Šelenb. ul. 6-1. za Ljubljano in okolico. — Reflektiramo samo na prvovrstno moč, ki jc že pred vojsko delovala v tej stroki. Izčrpne ponudbe na RAVNATELJSTVO NAVEDE-NEGA PODJETJA. 5150 Izvežbano pletilko sprejmem takoj. — Poizve se pri tvrdki: FRANJA DEČMAN, Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 12. 5140 Mesto šepetalca. Sprejmemo muzikalnega, čitanja zmožnega SUFI.ERJA za operne predstave v gledališču. — Prijave na UPRAVO NARODNEGA GLEDALIŠČA v Ljubljani. 7*^h\fll!n mnogostransko izraženo nam sožalje in so- ž»tilt( V ultU. čutje povodom izgube našega ljubega sina SLAVKA se tem potom vsem kar najprisrčnejie zahvaljufemo. — Dolžnost pa nas veže, posebej se zahvaliti darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, pevskemu zboru za tolažbepolni žalostinki, Sokolu I. ra korporativno udeležbo pri pogrebu, končno v»em, ki so našega ljubljenca spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 23. avgusta 1923. Globoko žalujoča rodbina TURŠIČ, pri stolni cerkvi v Ljubljani SPREJMEMO krepkega mladeniča. Plača po dogovoru. Prednost bi imel vešč krojaške obrti. -Pism. ponudbe naj se pošljejo upravničtvu stolne cerkve v Ljubljani do 1. sept. t L mlajšega, intelig. s premoženjem, sprejmejo v večje podjetje kot družabnika. Dopise z naved. kapit. pod -Prekajevalec 5120« na upravo. ■»br a«s 'imsmmaesmmmmmmmmamaiammBmmmamn •• mhbk 2 di sprejmem v popolno oskrbo, pod ti g od pogoji. Naslov pove uprava pod it. 5136, Poravnajte naročnino! fflMBHHBBHBK T3OTTCSKIBBBMB1 't —1 Teiovadni kroj in tricof MADIERS. 23 cm širine, 8 cm debeline, 4, 5 in 6 m dolžine, morale 6X8, 8X8, lepo blago, K 3200,— iranco vagon Dolenjsko. - Vprašanja pod šiiro: «BLA-GO 5082« na upravo »Slovenca«. Sedlo in kočijo PRODA FRANC JEMEC, Tržaška cesta štev. 8, Ljubljana. 5134 IŠČEM močno DEKLO v starosti 16—50 let, ki je vajena kmetijskega dela. Prednost imajo one z dežele. Nastop, brana in stanovanje po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod it. 5040. Smirna preproga jako ceno NAPRODAJ. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod St. 5138. Hiša v Laškem; JS? lepim vrtom, naprodaj za 120.000 Din. -BLAŽ ZUPANC, Laško. 5135 2rSSiol/inil sprejmem na hrano in UljžmllllJI stanovanje. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod itev. 5091. Sprejmem dobrega, poštenega in zanesljivega mesarskega pomočnika. Plačilo po dogovoru, ter enega VAJENCA. — ADOLF ŽABJEK, mesar in pre-kajevalec, Ljubljana, Poljanska cesta 55. Barborič - Završan modistarija in preoblikovalnica, LJUBLJANA, MESTNI TRG 7. — Velika zaloga klobukov, nakita, in mod. potrebščin. Sprejemajo se že klobuki v preoblikovanje po najnovejših modelih. 5149 naprodaj v tobačni trafiki pri vhodu v tivolski drevored. — Interesentom na vpogled. 5159 Poleg emajlirane posode nudimo :-: od danes dalje tudi :»} ia banaško moko, zdrob, koruzo, oves in druge deželne PRIDELKE na drobno in na debelo po konku-— renčnih cenah. —> »FORTUNA«, Ljubljana, Krekov trg (poleg Mestn. doma). nsKBSMananflBiiiMMBHavnaM Jabolka in slive večje množine, otresenega ali obranega sadja, za eksport ali iganjekuho, takoj naprodaj. 1 k ji sliv 4 Din, jabolk 3 Din franco vagon Dolenjsko. - Vprašanja pod »BLAGO 5083« na upravo .Slovenca«. Pouk v petju ete daje absolventinja bruselj. konservatorija. Miklošičeva cesta št. 8/IL — Sprejem: ponedeljek, sreda, petek od 15—18 ure. Parceia tik južne žclcznice v Ljubljani, pripravna za stavbe in za industrijsko podjetje, NAPRODAJ. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« ood številko 9139. 50.000 dinarjev posodim proti zemljeknižni Intabulaciji na posestvu in dobavi najmanjc trisobnega stanovanja i pritiklinami in vrtom, kjersibodi Slovenije, blizu železnice. Kupim HIŠO enakega obsega. — Pisma na upravniitvo •Slovenca« pod itev. 5147. Več ugodnih parcel PRODAM po nizki ceni v Ljubljani. Naprodaj tudi par manjiih POSESTEV izven Ljubljane. — Naslove pove HINKO PRIVŠEK, Ljubljana, Miklošičeva cesta it. 18, L nadstr.. Doletf sodišča 5158 Inserirajte v »SLOVENCU«! Fižol KUPUJE FRAN POGAČNIK, Ljubljana^ Dunajska cesta itev. 36, 5022 Prevzamem boljšo gostilno v Ljubljani ali okolici v najem aUnara-i< Ba«HRaS3IErararaE9MHHBiHBIHnHHBaHaH» Ob priliki katol. shoda fn velesejma v Ljubljani se cenj. občinstvu v mestu in deželi ter tujcem vljudno priporoča restavracija in kavarna Tcjer se bo nudilo cenj. obiskovalcem pristno LJUTOMERSKO VINO, vsak čas SVEŽE prvo. — Za OKUSNA gorka in mrzla JEDILA bo preskrbljeno, kakor tudi za točno in solidno postrežbo. — V kavarni VSAK VEČER od 20. do 24. ure KONCERT DAMSKE KAPELE. Za obilen obisk se priporoča ANTON TOMŠIČ, restavrater. Hrastove deske obrezane in neobrezane, popolnoma »tihe, nekaj svežih, 30, 34 , 40, 45, 50, 55, 60 mm debele, od 2 m dolžine, K 4000.— franco vagon Dolenjsko. Vprašanja pod: »BLAGO 5081« na opravo »Slovenca«. O- Prvovrstno brivsko in toaletno milo parfuma, hotlnsko vodo, krono u kožo, »»Milno, Šminke' puder, roda 1» prah za umivanje glave, lasne masti' barvila ia lase, prah In paste u zobe, ustno vode, Ur prvovrstne zobre krtačka, priporoča Parfumerija »Strmoii Ljubljana, Pod TranEol Nikar ne zamudite posetiti jg{ oddelek št. 154 na Ljubljanskem velesejmu. O S lQ]090000000000Q0Ei]0000000000Ei] ODDA SE takoj STANOVANJE 2 SOBI in KUHINJA v sredini Ljubljane tjstemu, ki plača najemnino par let naprej. — Ponudbe z navedbo za koliko let se plača naprej, na ALOMA COMPANY anončno ekspedicijo v Ljubljani pod šifro «PAR LET NAPREJ«. 5038 Vinski mošt iz ene najboljših vinskih goric v Belo-krajini, bodoči letošnji pridelek, liter 16 do 20 kron, izbrano blago; za pristnost jamčim. - Cenj. vprašanja pod: «VINSKI MOST 5085« na upravo »Slovenca«. cooocCGOococoooccooooooooooooocococooaoooooc Lasne mrežice enostavne In dvojne, nadalje svilene »Športne" v različni* modnih barvah, ter vm POtreblllni za maskiranle, prlporota Parfumerija „Sirmoli" Ljubljana, Pod Tranlio 1 poooooooooooooctpoocooettnoooooooooocoooo< preden kupite uro, flustre-vani katalog tvrdke H. Suttner (imetnik Henri Malre) v LJUBLJANI štev. 2. Ta Vas obvartije škode in jeze, katere povzročajo slabe, bazarske ure ln Vam kaže, kako se zamere dobro in zraven c«no kopiti. Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ur« Specijalne znamke iz lastne tvornice v Švici kakor tudi druge dobre žepne ure, za- ~~ g1\^ pestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhan«, namizno orodje, krstna in birmska darila la vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi po-rabne predmete, kakor n. p. škarje, nože, britve, lase strižne in brivske stroje, ateklo-rezce, doze za tobak, svalčice in amodke, nažigače in denarnice kupite dobro ln ceno pri tvrdki i e. SUTTNER (Imetnik HENJI MAIHE) v Ljubljani Stev. 2. isisgriralfet 11 »Slovencu"! IE3 ■ BE iS B m Bi H H M ffi ffl HB M M Ki W O fil Zvonorno nsfonovlfeno 1767 Moko, otrobe, moko za krmo, koruza in oves, nudi FRAN POGAČNIK, LJubljana, Dunajska cesta it. 36. 5021 K Oddam stanovanje v krasnem kraju na Dolenjskem, blizu postaje, z električno razsvetljavo, miren kraj, soba 1000 K mesečno. — Stanovanje oddam tudi za daljšo dobo ali več let. — Vprašanja na upravo lista pod šifro .STANOVANJE 5084«. Zvonorno ustanovljeno 1767 Strojne govorne ii llvornc 0.