Št. 45. V Ooric.i, v torek <]ne (>. jimija 1905. Letnik VII. *" ........ _" '' " _ "*¦' ' _'_¦ '¦'¦¦' ' ' ' ' '¦' .....—.— .... — ¦¦ i ¦¦¦¦..>« ¦ ,..,..,. ,. _..—.,._ .... i i .. , ..... __. , *n i i i i ¦ i Wi|^—•*—iM«f^— »«-¦' i i"......ii ¦¦_¦¦>•......<^v^TW" Izhaja vSii'- tort'k in soboto oh 11. mi |ir«'. Ako p.iilc na l;i dncva nraznik iziii«» iJan pn-j ob <». zvect'r. Slain« po posti prt'jeiiKin ali v (iorici na iloni posiljan n'luU'lno H \, pollctlno -i- K in iVtillt'lno 2 K. I'rodajase v Gorici v U>- iiakarnan Schwarz v Šolskili iilicab, J »¦ I I ersitz v Nunskih ulicali in I.h- b»u na V»Milijt'vein lekaliäün po H vin. GORICA (Zjutranje iztlunje.) Ureduištvo in uprftynistvo »* nahajata v «Narodni tiskarui», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je naslovili nu uredniStvo, nglase in naročnino pa na upravništvo »üoric<'<. Oglasi se računijo po petit- vrslah in sicer ako be tiakajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiukajo, rasiu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Po bitki. Torej bila se je minule dni na [intijii ljula bitka, kakorSue do ne.iaj svel s>i iii doživel. Povdjnik balltäke enkadro sr jo Hpopal v korejski mornki ožini h «rrrnim nasprolnikom Togom. B-jovali sla mo v lein slrasncm boju dve državi, narnrrč Runija, kalera hi bila, ak<<> I»i bila y.magala, dowegla «led« svojih uttino- hov popolen VHpel», in Japonaka, ki bi bila v Hiuraju poia/.a, izgubila vso, kar si je tekom te za njo srečne vojako do- sedaj pridobila. Ako bi bila v li ponior- bki bilki poražena Japonaka, izgubila l>i namreč vsled tega poraza vse pozicije, katt re Hi je pridobila v donedanjih bilkali na kopnem v Mandžuriji, in konec voj- ske aledili bi moral le kmalu, ne da bi imela Japonska od nje kak dobiček. Ako bi bila pa Rusija v ti strašni pomorski bitki ztnagovalka, Rusija namreir, ki je v ti vojski že dosedaj več žrtvovala, nego bi zamogla žrtvovati sploh kaka druga evropska država, pridobila bi v moralncm in materijalnem pogledu zopet ono, kar je dosedaj, posebno pa na svojem ugleda, izgubila. Ves svet je torej z napetostjo čakal na izid tega alrašnega dvoboja med Rusijo in Japonsko, in dane9 ni no- benf^ga dvoma več, da je v tem dvoboja podlrgla Rusija. \i začetka mislili smo tudi w\} da so prva poročila, ki bo naz- naujsda popolen poraz baltiške eskadre, ^:e -a« ie izmiäljena pa vhhj povsem pre- tirana. Dane« je pa že skoro gotovo, da so bila omenjena poročila, žal, prere«- ničim in da je Togo skoro popolnoma nničil Roždestvenakega eakadro. Kake poHledice da bo imel ta ruski poraz, o tem se äe danes ne more govoriti. Mnogo jih je, ki so mnenja, da Kusiji ne pre- oMthne dragega, nego da sklene mir z Japonsko. Naj bi bili pa pogoji, katere bi «tavila Japonska Rusiji, kakoräni koli, jfdno je gotovo, narnrec to, da bi Ru- nija s sklepanjem miru pri sedanjih raz- inerah na vsak način morala mnogo iz- gubiti na Hvojern dosedanjem ugleda. In tfeaar ni pred vojsko gotovo nikdo mislil, zgodilo bi Be sed&j brez dvoma, namreč Japonska bi poHtala hkratu velevlaat prve vrste. Ako bi He pa to zgodilo, potem bi naslal velikansk prevrat v svetovni poiitiki. Nad vse ojačena Japonska bi se prav gotovo nikakor ne zadovoljila z vspehi, pridobljenimi v sedanji vojaki, marveč vspodbojena od teh vspehov te- žila bi .^e za drugimi cilji, katerih jeden najglavnejšib bi I»i 1 la, da postane s^aao ma izključna gospodinja nad vaemi azij- akitni narodi. Tega mnenja poatali so zadnji čas tudi Angleži in Amerikanci, ki so prisli do spoznanja, da bi bila pre- mogočtia Japonska tudi angleškim in aincrikariHkim koriatim proveč nevarna. Ce se torej öujejo danes glasovi, ki svi'tujojo Ruwiji, naj aklene mir z Japon- sko, in t':e i/.virajo taki glasovi od angle- ske in arnerikanake slrani, ae to golovo ne dogaja iz sontimontalnosti ali pa za- radi človekoljubja, arnpak izvor teh želja po miru ni nič drugoga, nego zgolj ne- bičnost. Srera, ki stoji v ti straSni voj- ski neprealano na strani Japoncev, za čela je zadajati strah colo Angležom. Noki ang'c^ki IihI namreč, ki je nicer za- dovoljen s tem, da so bili Rusi poraženi, pripominju pa na koncu svojega članka nekako melanholično, da bi Japonska znala postati n časoma tudi Angležern na morju nevaren tekmec. Nemčija so boji %& svojo kitajske kolonije, ker ve, da hoče Japonska raztegniti svoj neome- jen vpliv nad Kitajsko. Sploh vse evrop- ske države, ki imajo na Skrajnem Vztoku svoje kolonije ter svoje trgovinske ko- risti, katere so skaäale dosedaj vedno bolj raztegniti, prepričane bo, da bo Ja- ponska najnevarnejši njih tekmec, ako pofltane premočna. Vse kaže, da se Angleška, Nemčija in tudi Krancija pripravljajo na to, da bi pröpreöilr, kakor so storile 1. 1895 po | vojski, katera ne jo bila med Japonsko i ¦ in Kitajsko, da bi na Skrajnem Vztoku ' I Japoncern greben preveč ne zrastel Ka- ' kor posredovalko določile bo, kakor se zdi, Ameriko. Ta se jim zdi za ta posel ! najpripravnejša in sicer zaradi tega, ker ima tudi ona v Tihem morju velikanske koristi in ki ni ne očitna zaveznica Ja- j poncev, kakor tudi ne očitna nasprotnica ' Ru8ije. In res je baje predsednik RooBe- velt že poskusil avojo srečo. Listi poro- < čajo namre<5, da je imel Roosevelt te dni daljši pogovor z ruskim poslanikom Gas- j sinijem, kateremu jo flVoje želje in na- j svete povedal s pripombo, naj bi jih Gas- sini sporočil v Petregrad. Popolnoma go- tovo äe ni sicer, da bo imel ta Roose- veltov poskus kaj vspeha, ali mnogo je onih, ki trde, da Rusija ludi danes noče Se ničesar slišati o kakem sklepanjn miru. Politični pregled. Kriza na Ograkem. Poroča se, da ae v najkrajäem času konča ogrska kriza. Fejervary je že baje sealavil novo vlado. Poizkuäal bo dobiti podporo zbornice, a öe je ne dobi, odgodi zasodanje do jeseni. Trdijo, da vstopijo v njegovo mininteratvo baron Rosner, baron Feiilitsch in nadžupan KrislofTi. Za trgovskega minislra bo ime- novan Ludvigh, za (inančnega Popowski. Fejervaryjev ain je naproail vladarja piameno, naj ne iraenuje njegovega očela za ministerskega predsednika, ker bi oČ6 umrl, če bi se razburil. Konference našlh škofov v Rimu. „Agrarner Tagblatt" poroča iz Rima od 1. in 2. t. m., da se je predzadnje seje slovenakih in hrvatskih Skofov mi- nolo aredo udeležil tudi papež, ki je po- hvalil delovanje äkofov na razpravab. Kardinal Vanutelli, ki je predsedoval sejam, je sedaj staroslovenskemu bogo- služju prijazneji. V petek je bila zadnja formalna seja konTerence. Zapisnik je bil že pod- pisan. Z večino glasov je bilo sklenjeno, da glagolica ni privilegij posamičnih cerkva, ampak privilegij vsega hrvatskega naroda. Konečni sklep o tem pa stori posebna komisija pod predsedstvom pa- peževim. Evharl8tlčnl kongres v Rlmu. V četrtek je bil otvorjen evharistični kongres s sijajno pontifikalno maäo, ki jo je hIužH papež v cerkvi sv. Petra. Navzoči so bili med drugimi tudi skofje, ki so se udeležili konference glede sta- roslovenskega bogoslužja, potem številni drngi cerkveni dostojanstveniki in di- plomatje. V baziliki av. Petra je bilo pri maži nad 40000 oseb. ! Kralj Alfonz XIII. v Parlzu. V nedeljo bil je kralj Alfonz pri sv. maäi zahvalnici, ki se je darovala v kapeli äpanskega poslanstva. Po maäi, ko se je kralj peljal po mestu, metali so cye- tlice na njegovo koöijo. Prebivalstvo je kralja povsod navduäeno pozdravljalo. Popoludne Be je kralj adeležil častniške I dirke Obedoval je pri ministru za zu- nanje zadeve Delcasseiu. Kralj Alfonz po- darll je za pariäke ubožce 25.000 frankov. Listi poročajo, da je prišla pariäka po- ; licija na sled veliki zaroti anarhistov, na- perjeni proti kralju Alfonzu. Po vseh j mestih, katere namerava kralj Alfonz na i svojem polovanju obiskati, nabajajo se 2e anarhisti. Iz Barcelone odposlano je bilo na razne strani 25 bomb. Rusko-japonska vojska. Moskovski list „Ruskoje Slovou je priobčil o bitki v korejskem prelivu na- stopno poročilo, ki so je poslali častniki križarke „Almas" : Prvi dan spopada, to je dne 27. maja, zjutraj je prva pričela streljati oklopnjača „Imperator Nikolaj I." na 4 japonake križarje, ki so se pojavili, nakar so isti hitro odpluli nazaj. Ruska eakadra je nato v 4 kolonah nadaljevala svojo vožnjo ? korejski preliv. Admiral Roždo- stvenski je postavil eskadro v bojno formacijo. Bližaje se nasprotniku, je pričel boj. Japonci bo skušali z manevrira- njem obkoliti eskadro Roždestvenskega. Oklopnjača „Suvaro?" se je obupno bo- rila. Petkrat je na ladiji nastal ogenj, ki so ga vsakikrat pogasili. Izvrstno so se borile tudi ladije „Navarin", „Admiral Senjavin", „Generaladmiral Aprakain" in „Admiral Ušakovu, ki so tega dne ostali nepoäkodovani. Trdovraten, neizprosen boj je naatal ob 1. uri popoludne ter je trajal pozno v noc*. Boj je podajal nastopno aliko : Pomožna križarja „Rua" in „Ural" sta se pogreznila ; njiju posadki so vspre- jele druge ladije. „Imperator I." Be je pogreznil tako, da je le sprednji del ladije molel iz vode. „Orel", čegar dim- niki in jarbola so bila odstreljena, je bil v plamenu. „Aurora" je bila tudi zadeta in je izgubila jarbolo. Dve ladiji tipa „Borodino" sta legli ob bok, vendar sti bo zamogli držati na vodi. Očividci za- trjajo, da so potonile tri japonske ladije, ena s tremi dimniki, ena druga tipa „Uiäin", tretja neznanega tipa. Pred solčnim zahodom je bil odbit prvi japonski napad torpedovk. Zdi se, da pretiravajo Japonci svojo zmago. Parnik „Inoire" je bil priča bitke. Ad- miral Nebogatov je bil ujet, ker se je njegova ladija „Imperator Nikolaj I." po- topila. Admiral RoždestvenBki je dal med bitko v soboto proti veöeru signal : „Pre- nehati s streljanjem, sovražnik se amika". Napadi s torpedovkami so priöeli ponoöi. Morje je bilo viharno, zato so se poäko- dovane ladije potopile. Poveljnik „Almasa" je videl, kako se je pogrezala neka japonska topniöarka in' kako se je potopila ena japonaka kri- žarka. * 0 vjetju admirala Roždeatvenskega 8oobjavili nastopne podrobnoati: Japonski uničevalki torpedov „Sasanani* in ,Ka- gero" sti v noči 27. maja naleteli na dve rnaki uničevalki torpedov; ena teh je odplula dalje,doöira je bila druga neapo- aobna za manevriranje. Ko sta se ja- ponski torpedovki približali, sta spo- znali na jarboli poslednjo belo zastavo, za njo pa zastavo rdečega križa. To je bil „Bjedovi", na katerem se je na- hajal Roždestvenski in njegov äUb. „Bje- dovi" je dal signal, da so njega stroji pokvarjeni ter da ima malo vode in pre- moga. Na ladijo je prišla japonska sraža, da vsprejme kapitulacijo. Rusi so prosili Japonce, naj ne transportirajo dalje ad- L18TEK. Čašica kave. Saloigra v iineiu dejauju. NeinAkl spisai W. Pailler, poslovcnil N. N. (Dalje.) Šesti prlzor. Matilda: Kako me je ta ženska razburila! Pa je bila tadi odveč sitna . . . Toda naj bo, požirek kave me bo od- škodoval zatolike sitnosti. (Sedein prime y posodo, da bi si natoöiJa, v tem trenutku nekdo potrka. Matilda vstane.) Kaj je že zopet? (Na vratih se prikaže nabirate- ljica milodarov z velikim šparovcem v roki.) Česa želite? Nabirateljica (boječe): Pro- sim, oprostite, mogoöe motim ! (Poropota s šparovcem.) Matilda: Torej vi nabirate mi- lodarov za ponesrečence! Nabirateljica: Da, gospa,bilo je pr« d alirimi moseci, strela jo udarila v farovški skedenj . . . Matilda: Že dobro, vem zadosti: vse pogorelo, velika revščina, brez strehe in tako dalje ... Nabirateljica (boječe): Opro- stite, gospa, vse ni pogorelo ; še vedno stojite dve krčmi, kovačija, prodajalna .. , Matilda: Že dobro, že dobro! Tukaj ! (Utakne en goldinar v šparovec.) Nabirateljica: 0 milostljiva gospa, toliko! Že pet tednov nabiram, pa. . . Matilda (prijazno): Že dobro, že dobro ! Z Bogom ! Nabirateljica: Bog vam po- vrni tisočkrat! Matilda: Z Bogom, z Bogom! Sedini prizor. Matilda: No, te nabirateljice sem se vsaj hitro rešila. Toda zdaj pa le h kavi! (Sede in privzdigne pokrov od p©8ode.) Kako prijetno duhti ! (Si hoöe naliti; Lizika hitro vstopi.) L i z i k a : Gospa ! Matilda: No, kaj novega ? Lizika: Neka gospa si želi ogle- dati naäe stanovanje; izvedela je, da se kmalu preaelimo. Matilda: Ni mogoče ! Ravno se- daj ... ni äe vse pospravljeno; in saj je še dva meseca časa. Lizika, reci jej, da naj za danes oprosti. Lizika: Bo prepozno, vratarka ji je pokazala naša vrata ; že prihaja. Mo- ram ji odpreti vrata. (Gre.) Osmi prizor. Matilda (vstane): Oh jej! Že zo- pet ena sitnost! Bog si vedi, kdo je ta gospa; kave ne sme videti ! Kako naj jo skrijem ? Aha, tako bo älo ! (Razgrne das- nik in pokrije ž njim kavo.) Lizika (pripelje gospo): Tukaj je gospa. (Gre.) (Gospa je temno oblečena, drži se trdo, ponosno, govori na kratko, zapovedujoče.) Matilda (se nemo prikloni). Gospa (se nemo prikloni). Matilda: Želite naše stanova- nje... Gospa: 0, razumem, da vam moj obißk ni prijeten. Matilda (aljudno): 0, proaim, gospa . . . Gospa: Že vem! (Si ogleduje sobo.) Ta soba mi ugaja. Ali so druge tudi tako lepe? Matilda: Druge sobe imajo äe lepäo lego. Gospa: Toliko bolje! Nočem ni- česar več videti, ampak samo nekaj sliäati. Matilda: Kako naj to razumem, gospa ? G o B p a : Proaim, blagovolite mi prav na kratko odgovoriti na moj a vpra- šanja. Matilda: Sem vam na oalugo, gospa, prav na kratko. Gospa: Dovolj je, če odgovorite z „da", ali z „ne". Matilda: Torej naj ae priöne zaslisanje. (Dalje pride.) mirala in droge, ker da bo ranjeni. Ja- ponci so uato pristali, z omejitvijo, da je japonska Btraža dobila ukaz abiti ad- mirala, ako bi se približale drage raske ladije in skuäale zopet vzeti „Bjedova". Nato je „Sasanani" vlekla „Bjedova", pri čeruer se je dvakrat vtrgala vrv. Zjutraj je „Sasanani" naletel na japonsko kri- žarko „Akaži", ki je torpedovke odvela v Saseho. Med vožnjo je bilo morje zelo nr~-;rno, tako da je bil krov vedno po- ki. z vodo. * * Po morskem boju v Boboto popo- ladne ho ruske ladije imele priliko ube- žati, ko bi se Roždeslvenski ne bil dal premotiti od Japoncev. Ti so Be namreč umaknili za otok Guäimo in Rusi so mi- slili, da so se spustili Japonci v beg. Brezskrbno so pluli naprej, ko se je ne- nadoma izvräil torpedni napad. F'ri prvem nočnem napadu na baltiäko brodovje so stopili v akcijo japonski podmorski öolni. Eden od teh potopil je tudi „Navarina". Japonski ranjenci ? bolniänici vojne mornarice v Maiguru poročajo o pomorski bilki v prelivu Tsuäirna na- stopno : Oklopnjača „Knjaz Suvarov" je bila na čelu ruske bojne črle in je prva pričela sireljati. Kmalo na to je odgovo- rila „Mikasa". Obe eskadri sta se silno obslreljevali s lopovi ter se polagoma približali ena drugi. Po kratkein in Ijatem streljanju je biJo videti, da je krov la- dije „Admiral Uäakov" bil v plamenu. Ladija se je polagoma nmaknila iz bojne črte. Ob 4. in pol uri popoladne je bila sovražna črta v popolnem neredn in streljanje je ponehalo. „Borodino" in „Kamčatka" sta se pogreznili. Moätvo „Borodina" je pa hrabro nadaljevalo streljanje, dokler ni bojna ladija pod njinci izginila. V n edel jo zjatraj so Ja- ponci našli pet ruskih ladij pri otokih Liancourt. „Izamrad" je ubežal, dočim se 4 druge ladije niso upirale ter bo nad rusko razvile tadi japonsko zastavo. Admiral Nebogatov je ukazal spastiti svoj coin ter je prišel k japonski kri- žarki „Asama", kjer se je formalno ndal. * Neki japonBki pomofski častnik, ki se je povrnil v Saseho, je podal o po- moraki bitki v korejskem prelivn na- stopno poroöilo : Ko je japonska flota, potem ko je bilo videti ruske ladije, plula v vztočni kanal zaliva TsuSima, je bilo morje viharno, tako, da so morale toipedovke iskati zavetja pri otoku Tsu- Sinna. Hanke ladije so plnle v lepem redu. Admiral Togo je dal z bojne ladije „Mi- kasa" signal : „Usoda države je odvisna od današnjega boja. Priöakuje se od vas, da stori vsak, kar more !" Rusi so po noči prvi in drugi napad torpedoyk preprečili potom retlektorjev, tretji napad je pa vspel. V nedeljo zjutraj so Rusi imeli največ izgub. Osmo poročilo admirala Togo, ki je dospelo v Tokijo dne 31. maja, pravi : Poveljnik „Kasuge", ki se je danes po- vrnil semkaj s preživelim moätvom kri- žarja „Dmitrija Donskega", javlja, da je isti dne 29. m. m. zjatraj odprl ventile ter se pogrezhil. Potem ko so se vse osebe, nahajajoče se na uničevalki tor- pedov „Bujni" preselile na „Dniitrij Donskoj", so Rusi potopili torpedovko „Bujni". Kakor poroöajo preživeli, je bil poveljnikov stolp „Osljablje" takoj v soboto ob pričetku bitke zadet od kroglje, pri čemer je bil obit admiral Felkersam. „Oslablja" se je na to ob 3. uri popo- ladne potopila. * General Lineviö je dne 31. m. m. aporočil carju: Japonci so pričeli pro- dirati dne 29. m. m. in sicer s tern, da so napadli naše čete v dolini reke Činkhe, „ri vrste od soteske Finhaniju. Soteska je v naših rokah. Istega dne so dobro- voljne čete, 20 vrst jnžno-zapadno od Kirsu v okolici Iksečena razkropile četo Hanguzov. ¦ ¦ * Iz Petrograda poročajo, da je, gla- som informacij iz dobrega vira, glarni Stah prejel iz Mandiurije vest, da so Ja- ponci stopili v ofenzivo proti generalu Lineriču. Meni se, da je pričela velika bitka. * * „Kölnische Zeitung" poroča iz Pe- trograda nastopno: Ako ne varajo vsa znamenja, namerava Rasija na vsak način nadaljevati vojno, doposlati četrto eskadro in pričeti graditi novo. Husija je popol- noma na jasnem z dejstvom, da je možno le dvoje: ali odslopiti Japonski Sahalin, Karnčalko in Vladivostok, ali si ustvariti jiovo brodovje. Se iraa li skleniti mir ali pa na- daljevati vojua, o tern ima določiti bodoči zemski sabor, ki bo nedvomno fi'un prej sklican. Toliko nadaljevanje vojne kolikor ludi sklepanje miru bi zahtevalo pre- ogromne žrtve, da bi zamogla o njih do ločiti vlada, ne da bi prej vpraäala za mnenje zastopnike naroda. Berolinski „Lokal Anzeiger" pa javlja iz Petrograda: Čeravno je rusko brodovje uničeno — bo Rusija vendar nadaljevala vojno. Ob sedanjih razmerih car ne želi miru. Zatorej je smatrati, da oslanejo brezvspeäni vsi poskusi za posredovanje. Vojna na kopnem naj pokaže, da zamore še prinesti zaželjeno zmago. Mali in veliki listi so zelo razkačani radi ne- ereče, ki je zadela Rusijo vsled uničenja brodovja Roždestvenskega. „Rusija pro- pada", govore med drugim vsled gnjilobe in demoralizacije vodilnih krogov. ¦ * ¦ Sangajaki korespodent „Ruskega Slova" podaja sledečo sliko o pomorski bitki, kakor mu jo je orisal neki ocVi- videc. On pravi: Svetloba rellektorjev, bliskanje mno- gih kanonskih slrelov in goreče ladije so naredile nod enako dnevu. V sredini se je bil Roidestvenski, na levici Nebogatov in desno Kelkerzam Japonsko brodovje jo bilo oddaljeno kake Iri miljo. Japonsko torpedno brodovje, podpirano od ognja ostalega brodovja, je napadlo ru^ke ladije in jih obkroževalo. Roždestvenski jo tri- kral poskusil, prodreti ognjeno črto. Ko je za Nebogatova nastopil kritičen po- ložaj, hitel mu je na pomoč Roždestvenski. „Knjaz Suvarov", na katerega se je so- vražnikov ogenj koncentriral, je bil težko poškodovan. Roždestvenski je stopil s svojim ätabom na nekega torpednega lovca in se podal na krov „Aurore", kjer je razobesil svojo zastavo. „Suvarov" se je polagoma potapljal, možtvo se je re- äilo v čolnih. Titanski boj je trajal še več ur. Mnogo raskih ladij je zapustilo bojni red in so jih obkrožile torpedovke. Brodovje Felkerzamovo je bilo uničeno; nekaj ladij je vihar gnal proti japonskemu obrežju, kjer so se na vsak na način docela razbile. * * Iz Tokija poroöajo od 2. t m., da je bilo v zadnjih 14 dneh mnogo öet ukrcanih. Glasom izjav iz nekega vira je sedaj Hpopoljnena armada v Mandžu- riji. Dan na dan se v nekem pristanišča 50 milj severno od Geuzana izkrcavajo japonske pomožne čete, ki imajo maräi- rali proti Vladivostoku. * # „Lokal Anzeiger" jel v torek poroöal iz Petrograda: Okolo polunoči ho se zbrali vsi minUtri in členi vojnega sveta v izredno sejo, da se pesvetujejo o na- daljevanju vojne. * „Daily Express" poroča iz Tokija : križar „Gromoboj" s približno 800 mož posadke, ki je gotovo zapnstil Vladivostok z namenom, da se združi z ostanki bal- tiäke eskadre, je zadel na japonske mine ter se je z vsem možtvom potopil. List pripominja k temu poročilu, da je možno, da se je nahajal na krovu admiral Skrydlov. Admiral je baje pred tremi dnevi objavil, da namerava odpluti in da ga bo spremljala „Rosija". * Na Roždestvenskemu ni opaziti no- benih nevarnih znakov ter utegne v kralkem ozdraviti. ČasLniki ladije „Orel" so odklonili, da bi jih Japonci na častno besedo izpustili na svobodo. Dovolilo se jim je še en dan premisleka. List „Times" poroča iz Tokija, da je japonski cesar izdal ukaz, naj izpusle admirala Nebogatova na svobodo, da za- more poročati carju o pomorski bitki in o izgubah. * Rusko pomožno križarko „Lena", katero so v septembru minolega leta raz- orožili, so izpustili. Križarka pojde kakor lazaretna ladija v Vladivostok. ¦ Iz Petrograda poročajo, da je sedaj vojni načrt ruski, da se general Linevič umakne v Sibirijo, in da Rusija ne sklene miru. Tako bi bila Japonska prisiljena vzdrževati v Mandžuriji veliko vojsko, kar bi v doglednem času moralo pro- vzročiti nje linančni polom. * • Rusko četrto brodovje obstoji iz linijskih ladij : „Slava*, „Imperator II.M in križark „Admiral Kornilov" in „Abrek". V Rigi ga čakajo 4 nove križarke. Nekaj častnikov tega brodovja je odpotovalo k svojcem, da se od njih poslove. Iz Petrograda so sporočili „Lokal- Anzeigerja" : V minislerstvu vojne mor- narice so podrobno pretresavali naßrt o gradnji nove raake vojne flöte. Dvh admirala sta vložila tozadevne projekte. Računa se na dejstvo, da bo možno vso tloto zgradili v Rusiji. V treh letih bodo zgradili 8 oklopnjač od 16 do 20.000 tonelat, pet križark do 20.000 tonelat, pet križark do 10.000 ton, 60 križark- torpodovk, 10 eskader - torpedovk za brambo obali in 60 podmorskih čolnov. Razun tega bodo morale tovarne izdelali tudi 4 transporlne ladije za mine in 80 topnicark za reke. Za oklopnjače se pri- drži tip „Pavel I.", za oklopne križarje I. reda zboljäani tip „Rosija" in „Bajan". Domače in razne novice. Vabllo. — Druälvo „Sloga" bo imelo v četrtek 15. junija izreden občni zbor v svojih proslorih v ulici Vetturini št. 9 ob 11. uri predpoludne. Na dnev- nem redu so poroöilo novega odbora o svojem delovanju ter raznolerosti, Druät- veniki se uljudno vabijo, da se udeležijo občnega zbora v obilnem številu. I'nravnl §vet vipavske železnice je dobil od železniSkega minislerstva do- voljonjo na eno lelo, da sine meriti že- lezni.^ko progo, ki bi nadaljovala Hednnjo vipavsko železnico od poslajo v Ajdov- Sčini mimo vipavHkega Trga do &t. Vida v vipavski dolini. Namostnišlvo v Trstn in doželna vlada na Kranjskem sta že obveSčeni o tern dovoljenju. Pri tej pri- liki bo treba paziti na to, da se bo mogla vipavska železnica po novem na- ßrtu podaljäati ^ß naprej do južne ali katere druge Železnice. Narodni kolek (rudeč ali rudekljat) je nvedlo, kakor znano, akademično fo- rijalno draätvo „Adrija" v korist „Šol- s k e m u Domo" v Gorici ter mu je s lem naklonilo izdatno podporo. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je po tern vzgledu uvedla svoj kolek (zelenkast) v korist svojim zavodom. Poštne zadeve. — Poštarica Vin- cencija D e b e v e c prestavljena je iz Železnikov na Grahovo, Alojzija Be riot iz Bovca v Kočevje. Za pogorclce na Serpeulcl prej el o je upravniStvo „Gorice": Dahovnija Pod- Habotin 11 K. „Supleutek Avg. Žigou in TrgovHki Dom". — Poizvedeli smo, da je zadeva dokončana: dotični dijaki so dobili, ^esar so iskali. Ni radi „Trg. Doraa" namreč profesor posvaril dijakov („Sicer pn ho- dite zaradi mone v „Trgovski Dorn", kolikor hočete!" je rekel gosp. supl. Žigon dijakoma. Izpodbij to resnico „Soöa" !); posvaril ju je z a s e b n o, ne v Soli, marveč v knjižniČni sobi sama, in to drugega dne po onem veöeru pri „Zl. jelenu", ker se je v pričo profesorja omizje slov. gimnazijcev vedlo času in kraju neprimerno (— „ampak da bi se krokalo kar takole do pol jedne, tega pa ne morem trpeti".) Za takrat — tako jim je obljubil prof. — da jih „ni videl", zaradi njega da se jim takral ne bo zgodilo nič; če bi se pa še kdaj po- novilo kaj takega, da bo storil brez- obzirno svojo d o 1 ž n o s t. Posebej pa da jim je prof äe pihal na dušo, češ, da je tako počenjanje kakor njihovo na- ravnost pristno slovenski-neumno, da ae tako izpostavljajo v pričo polne dvorane gostov, v pričo prosesnrja, v pričo rsa- m< ga" Gabračeka. („A 1 i m i s 1 i t e, da bi i me 1 Gabräček to 1 iko srca do vas, da b i vain prizanaSal, čebimu kazalo, da udari po in e n i ? To bi bilo sicer meni egalno, vain bi pa ne bilo!" jih je opomnil prof. „Soča", ali je g. supl. frgon prav sodil? Primerjaj letošnji svoji <^tev. 38., 39 1) Pri odhodu sta se dijaka profesorju, kakor sliSimo, äe zahvalila. Iz same hvaležnosti seve za dobro- hotne opomine in naravnost očetovsko postopanje profesorjevo so spravili vso zadevo dijaki v javnoat. („Bomo že naredili 1" je obljubil dotični gospod pri- zadetemu učencu, ki je „v svoji jezi tisto uro" bridko tožil, da ga je „Žigon oäter.) V .Sočinih" predalih je dobila stvar seveda svoje lice. A vsled „So- činega" opetovanega laježa je višja oblast vpraäala v „Soči" imenovanega gosp. suplenta, kaj je na vsem resnice — in posledica je bila, da so dotični dijaki že presedli, kakor se šliai, svoje kazni — radi ponočevanja. Komu naj se zahvalijo zanje, vedo pač dijaki, ki bi se jim ne bilo nič zgodilo, če bi „Soöa" no bila nič govorila! „Ta je lepal" kaj ne, „Soča" I Tako je pravo lice tistega grozo- dejstva, ki je zaradi njega opsovala dvakrat g. suplenta frgona — „Soča". Premakni na leh dejstvih le eno samo pičico „Soča"! in reci, da je neresnična! Dijaki, vi pa pritecite ? ta namen do- brotno vam uaklonjeni „Soči" na ko- rajino pomoč! Iz same hvaležnosti, se ve ! Tu in a — turlst. — Pravijo, da ta uöeni gospod že skoro vse ve; torej nekaj mu le še maujka. V „Planinskem Vestniku" je opisal pot na Rombon, in tu nakupičil mnogo imen, Dovoljujera si, popraviti jih par. Pisati je : Veliki Jelenek ; Srebrnjak ima2103 m, ne 2006 m; Žmihelovec, ne Smihel, Smicheu ; tako pravijo Neraci; Baläica, ne Bolžčica ; Lünizevica ne Lan- šepca; učeni ljudje naj ločijo narečje od pi8nega jezika. Krasi, ne Krajži vrh ; Kol pod Kölom se sliäi, ne Kal. Posebno pa naj omenim že imo »Špica v Lipah (2400 m). Tako visoko ne rastejo lipe, in tako nobeden ne govori. Ta hrib ima sploh smolo, da ga ne pišejo prav. Nemec — se ve — je zapisal Lipah äpica, „Planin. Vestnik-' prejänja leta : Lipač, zdaj pa Špica v L;pah. Ljudje pa pravijo Löpe, v Löpah z boläke strani, z bohinjske pa Špičje ; lorej je zgornje ime zveriženo iz dveh raznih imen. (^)riskl odsek „Zveze avHtrijäklh indiiHtiijalcev;< priredil je dne I. t. m. svoj mesečni sestanek v Ajdoväöini, in to na žoljo tarnožnjih udov induslrijalsiev. Shod bil je jako zanimiv. Zantopane so bile različne boljäe obrti na Goriäkem. (iorlškl žnpan dr. Vemiti bolan. — Goriški župan boleha že delj časa na neki jako nevarni bolezni. Zadnje dni He je njegovo zdravHtveno stanje tako MhnjSalo, da ho v prav reauih skrbeh za njegovo življenje. Vojaška godba. — Danes zveöer ob 6. uri in pol bo v meBtnera vrtu koncert vojaške godbe. Dež. — Včeraj popoludn?) poobla- c'ilo se je hkratu nebo in padati je začel gosti dež z vetrom, poraešan s toßo, ki pa vsaj v bližnji okolici, kolikor nam je znano, ni napravila äkode. Shod socijalcev. — V nedeljo so imeli socijalci v dvorani Hotela Central zopet svoj shod ki je bil pa jako krmižljav. Udeležba na shodu bila je povsem pičla, kar dokazuje, da pri nas ni preugodnih tal za socijalno seme. Pretep med redarjcin in ne- kimi drughni. -- V nedeljo popoladne pil je v neki tnk. krömi Ijabljankt redar Viktor Peternel doma iz Ajbe z neko .svojo znanko. Kar ga je začel neki mol nadlegovati. Ko je Peternel sitneža za- vračal, priskoči sitnežu na pamoč 25- letni zidar Anton Filipič iz Ravnica. Priälo je do tako hudega pretepa, da si je hotel Peternel pomagati s sabljo. Ko so spravljali pretepajoča se iz krčme, padel je pri vratih Peternel na tla, a Filipič hotel mu je izpuliti sabljo iz rok. Nato pa je priäel neki tukajänji redar, kateri je spremil Peternela in Filipiča na policijo, kjer so ju vzeli na zapisnik, potom pa izpustili. Bralno pcv§lko drustvo „Ladija" v Devinn priredi dne 16. julija t. 1. javno tombolo in sicer v korist otroäkernu vrtcu v Devinu. S se tem daje naznanje slav. druStvom v okolici, da ne bi na onrwnjeni dan prirejala kake veselice ali plesa. üljudnose prosi, da bi slav. druätva in drugi uvaževali to proänjo. Odbor. Pretep v Doruberpu. — V ne- deljo so se v Dornbergu stepli. Anton Piäot iz Batuj, ki je bil pri pretepu dvakrat ranjen z nožem, priäel se jo včeraj zdravit v tuk. bolnišnico. Gad je upičil deLka. — V Krep- Ijfih pri Dutovljah na Krasu je dne 27. m. m. upičil modras jednajstletnega dočka Ivana Kobal» v roko, ki mu je takoj otekla. V zaporu v üradiSkl zblazn«! je 25 let stari J. Pogačar. Znižan e prlstojbln. — V smisla zukonov iz leta 1889 in 1893 se znižajo priBtojbine pri konvertiranju hipotečnih dolgov, ako se v zadolžnici izrecno na- vedo, da se novo posojilo ne bode vr- nilo pred 6 leti Posojilo se sme preje odpovedati, ako se dolžnik ne drži po- godbe ali 6e sme posojilnica po svojih pravilih preje odpovedati posojilo. Ker pa so v zadnjem času razni denarni zavodi stavili Se druge pogoje, ki niso v pravilih, je fm. ministerstvo odredilo, da se v takih slučajih ne znižajo pri- stojbine. Vendar pa ta odredba ne velja za na-/;aj (propraeterito), marveč so l'i- nunčna ravnateljstva pooblaäcena äe do 15. julija na vložene proünje dovoljevati znižane pristojbine, ako se dotični de- narni zavod odpove pogoju odpovedi. „Lega" pri dein. — Na zadnji seji osrednjega vodstva „Lege" se je aklenilo: poslati 4000 K podružnici koperski kot -V priapevek za zgradbo Sole v Kerkavcih; napraviti kupčijsko pogodbo za šolski proator v Livadah ; vpraäati podruinico v Vižinadi, v kak^m Stadiju ho nahaja zidanje šol« pri hv. Janeza v Sterni, da bi se sola mogla odpreti prve dneve ju- lija. Poročalo se je, da se je poslalo v Buzet 1060 K za Solski prostor v Hnmii. Vse te Sole bodo v čis*,» slovanskih krajih, kjer ni italijanskih otrok. Tužna latra ! Poslali so dr. Kragiacomu, župana v Firana, več Šolskih načrtov — gotovo zopel za kak slovenski kraj. Slednjič se jo aklenilo opozoriti podružnico v Izoli, naj da znamenje delavsnosti. Izolani namrcč niso nič kaj navdašeni za „Lego", govoro namreč : „Polente, polente naj uam Halijanorn dä „Lega", in naj ne zida palač Čičem in Hrvatom, potem bomo navdošeni zanjo, a drugače ne". Tako govori pravi Italijan. Škoda, da se üßkaterim slovanskim zaslepljencem oči no morejo odpreti o pravem časa. Odpiiačeni tlclavcl. — Tržažki Lloyd je sklenil odpastiti par sto delavcev, čež, da mu nedoataja dela. Tatvtna v Trstu. — V Trstu go v nedeljo ponoči neznani lopovi priäli s pomocjo vetrihov v prodajalnico trgovca Gordolič v alici Olmo. Tu so prevrtali äe zolez.no blagajno tor üdnesli iz nje 1700 K tcr vfcsi drugih vrodno^lnib pred- metov. Pohiine vojaftk*» vaje naftii vojiie iliornarlre ho prično If), t. m. Vojna mornarica je razdeljeua v tri divizijo pod poveljstvom konlreadmirala Rippera, Pietruakega in Conarda. Ta eakadra je bila popolnjena f). t. m. z oklopnicami „Mo- narch", „Wien" in „Budapest''. Vaje bodo trajale do polovice septembra. Konoern vaj bo prevzel zapovedniätvo vseh divizij admiral gros Montecuccoli. Tekom tega čaaa bo tudi kombinirana vaja s četami na kopnem. Ta ?aja se bo vršila v bližini Palja. Naročbc torpedov. — Zadnje dni je dobila tovarna na Reki, v kateri se izdelujejo torpedi, premrmgo naroöb. Rusija naročila jih je 140. Mnogo jih je bilo naročenih tudi od Avstrije, ltalije, Holandske, Francozke in Japonske. Strašna sinrt — V Motovuno v Istri je padla kmetica Marija Flego s češnje na neki drog, ki ji je äel akozi truplo. Sicer so jo hitro osvobodili, toda v par minntah je bila mrtva. Domžaltiki dogodki. — Domžale so slovenska vas v kamniškem okraju na Kranjskem nedaleč od Kamnika sarnoga. Tu so nahajajo razne tovarne, katerih lastniki so, kajpada, večinoma Nemci. Kakor smo že zadnjič poročali, so ti Nemci, ki so se priäli mastit na sloven- ska tla in med slovensko ljudatvo, v če- trtek na tak način izzivali domžalsko domače prebivalslvo, da je bilo to prisi- Ijeno braniti narodno cast z odločnim nastopom. Domžalski nemSki naseljenci so uslanovili med seboj druäUo „An- dreaB Holer", in v četrtek so praznovali raz.vitje zastave tega drnštva na vrtu neke gostilne. Praznovali pa so to pri- liko na tako izzivalen način, da so mo- rali že naprej vedeti, da domačini takih izzivanj ne bodo mirno prenaäali. Povabili so namreč iz Gelja in iz Ljabljane naj-' hujše nemške kričače, da bi jim ti äe bolj pomagali pri izzivanju. lz začetka so menili, da bodo v sprevodu in z raz- vito zastavo ter z vojaško godbo na čelu spremljali svoje goste s postaje na slav- nostni prostor. A ko so videli, da prihaja velika množica domačinov, pevajoč pe- sem „Hej Slovani", proti kolodvoro, jira je zlezel pogum v hlače in korakali so v Domžale mirno in tiho in se jim za- radi tega tndi ni ničesar pripetilo. Opom niti je treba, da so istega popoludne tudi domačini imeli v neki drugi gostilni koncert, pri katerem je svirala kamniäka godba. In pri tern koncerlu zbralo se je vse polno ljudstva. Nobeden se ni potem več zmenil za Nemce. AH bkratu zapla- polajo na prostora, kjer so imeli Nemci Hvojo Blavnost, nemške zastave, takozvane „franklartarice", katere razobešajo Nemci pri vseh svojih slavnostih, ko hočejo po- kazali, da njih srca bijejo za nemško državo in za prusko pikelkaubo. Ko so Slovenci zagledali to zastave, poskočili bo pokoncu vsi kakor jeden ter odkora- kali proti prostoru, kjer se bili zbrani Nemci, da bi jih prisilili, da snamejo iz- zivajoče nemške zastave. Ali mesto da bi Nemci vstregli tej opravičeni zahtevi do- mačega slovenskega prebivalstva, začeli so se Slovencem rogati, jim kazati re- volverje ter metati nanje kamenje. Ni coda torej, da je prikipela Slovencem ogorčenost do viška in da so v svoji razjarjenosti tudi oni nekaj kamnov vrgli na Nemce. Tu so pa pridrvili orožniki, 4ki so začeli Slovence kar naravnost raz- ganjati s kopiti svojih pušk in so na- nazadnje celo na Slovence atreljali ter jih tudi ranili nekoliko. Tndi z bodali so si pomagali orožniki nasproti Slovencem, dočiin so nemäke izzivaöe pustili popol- noma pri miru. Opomniti je, da se je med Nemci nahajal tudi c. kr. okrajni glavar iz Kamnika, vsled Cesar so se ču- tili Nemci tudi popolnoma varne, ko so tako nesramno izzivali Slovence. Nemški listi, pisod o teh dogodkih, polnijo svoja predala s samimi lažrni in na roko jim gre v tern pogledu celo uradni list lju- bljanski „Laibacher Zeitung", kar doka- zuje, da so v Avstriji vladni organi koj na strani Nemcev, naj se ti äe tako grdo pregreäijo proti Slovencem. Na Dunaju, kjer živi 260.000 Čehov, so hoteli ti zadnji čas prirediti sokolovo slavnost, in sicer prav na tihem brez javnih nastopov in sprevodov, a vlada jim je to prepovedala, češ, da bi bila talo slavnost za dunajske Nemce izzivajoča. V Domžalah pa, kjer se nahaja le par nemških naseljencev, par nemških tovarnarjev, ki so se priäli na Slovensko okoriščat, je tern nemškim priklatencem vse dovoljeno in smejo uganjati, kar se jim ljubi. Take bo torej razmere v Avstriji, in tako je vedno dvojna mera, s katero meri vlada pra- vice Slovanom in Nemcem. I'AHla jc VIII. Stevllka „Zore", glasilo katolisko-narodnega dijaätva. Obaeg: Z: Narod in dijaštvo II. (dalje); F. K. Mali; Jason Saviljev: Obrazi resni ho- dijo z menoj; A. R: Slovensko glodišče ; J. B: Nrču, da budem „strogi" katolik. j Cilasnik: f iur. Karol Ojstriž, „L)anicaa in „llirija", Slov. kat. akad. druSlvo ,,ZarjaM, Shod slovenskih gražkih akade- mikov. Listek: Predavnnje hrvatskega politika, Akndem. liga proti dvoboju, Schillerjüvo slavje, „Živijo" prepovedan, Število slušateljpiv na graškom vseuČiliaČu. Na platnicah. Listnica urednižtva, l)i- jaška dopisnica, Poziv. Nevslmo je v.bolel č. g. župnik Jakob Aljaž na Dovjem. Sicer mu je bilo precej odleglo, a minuli teden se mu je bolezen zopet shujäala. Velikanska smreka. — V hosti i barona Wambolda na Hmelniku pri Novem mestu posekal je pred kratkim g. Jožef Koaiček, lesni trgovec in po- sestnik žage na bencin, smreko, katera je dala 17 kubičnik metrov lesa. Deblo je popolnoma zdravo. i Slovenska zmaga. — Pri oböinskih ; volitvah v Prevaljah na Koroškem bo ' Slpvenci zmagali v vseh treh razredih. Milljarijii pojeina. — 0 ti bo lozni piSejo „Dolonjqke Novice": Loti se ' še tarn pa tarn kake žensko, a ne na- stopa veö s tako büo pri posamoznih bolnikih. Zahvaliti so je zato no malo ¦-- odličnim odredbam raznih gosposk in pa prebivalstvu, ki jih Še dokaj natanko spolnuje. Prav ostro pa je treba pogra- jati gotove — denarja za tiskane vrstice lakomne — ljudi, ki so prav po nepo- trebnem razburjali že itak preplaäeno ljudstvo s pretiranimi poročili, mesto da bi je pomirjevali. Zabičajto raje ljudem, naj se vtstno drže oblastvenjh naredb in nikar jih ne plaäile 1 Velika sleparija. — Na Danaju so zaprli zastopnika premogovne družbe „Triumph" v Netolicu Alsreda Henlleina, v okolici budjeviški. Zastopnik je ogo- Ijufal družbo za 400.000 K s tern, da ji je pri poaredovalnih, nakupovalnih poslih veliko več zaračunal, kot je bilo v res- nici izdanega. Stvar je tembolj razburila javno mnenje, ker je v to goljufijo za- pleten tudi ravnatelj družbe in dvorni sodnijski odvetnik. Odvetnik je dobival 10% prigoljusanega denarja. Povisanje castoiSkih penzij. — Nedavno je vojno ministerstvo priznalo častnikom do podpolkovnika, ki so bili vpokojeni pred 1. januvarjem 1. 1900, poviäanje penzij za 10 odstotkov s po- gojem, da dokažejo svoje siromaštvo s spričevalom, potrjenim od županov. Ta določba je vzlovoljila upokojene častnike. Sedaj pa je izdalo ministerstvo prezidi- jalni razglas, ki pooblašča vojaške evi- denčne oblasti, da smejo podeljevati do- tična spričevala. Ustanovltev zvcze sloveuskih so- kolskih druätev je ministerstvo za no- tranje stvari, sklicnje se na § 6 zakona od 15. novombra 1867, drž. zak. St. 134, prepovedalo, češ, da bi zveza na podlagi popolnoma splošne oblike $ 3. lit. zveznih pravil v svoj delokrog lahko pri- vzela tudi politična prizadevanja. Kako delajo češke pivovarne ? — Meščanska pivovarna v Plznu je letos zvišala svoje prispevke za „Češko äolsko matico". Poprej je dajala od hektolitra 4 vinarje, sedaj daje 8 vinarjev. Ker pa ta pivovarna na leto nad 600.000 hi. piva razpeča, znaäajo letni prispevki najmanj 60.000 K. Proti gosenleam na zelju so pri poroČa polrošanje perja z apnenim prahom ali pa h slano vodo. V tem ala- čaju se vzame na 50 lilro? vode 1 kg. soli. NajboJjsc «redstvo proti krticam je to-le : Vzemi korenje, razreži ga po- dolgič v dve polovici in namaži jih z arzeniko. Zveži potem zopet obe polo- vici z nitjo skupaj in vtakni tako pri- pravljeno korenje v krtičuo luknjo. Na- pravi vse to v jeseni in nastavi dosti tako zastrupljenega korenja po krtičjih luknjah, da bo več vspeha. Potres v (Vnigori in Albauiji je napravil mnogo več äkode, kakor se je prvotno poročalo. Mesto Skutari v Alba- niji je skoraj popolnoma razdjano. Nad polovico hiä je poruäenih, pa tudi ostale niso več za prebivanje. Prebivalstvo ta- bori na prostem. Ükoli sto oseb je ubitih ali ranjenih. 50 bomb najdciiih. — V livarni „Phönix" v Rigi nnsla je policija 40 bomb, ki pa niso bile äe nabasane. Ne da bi vodatvo te tovarne za to kaj vedelo, so delavci iste po naročilu ruskega revoln- cijonarnega odbora vlili omenjene bombe. Zaprtih je bilo 2ö oseb. Tam so naäli ludi mnogo drugega orodja, kakor re- volverjev, bodal itd. Tndi razne spise naäli so tam, iz katerih so doznali, da so se nameravali izvräiti alenlali na razne oaebe. Proti Ncmeeni. — Tovarniški de- lavci v Lodzu na Ruskom zahtevajo od- Klranitev delovodij nemäke narodnosti. V tovarnah, kjer se zahlevi ni ugodilo, ho bili veliki nemiri. Dve gledališči zgoreli. — V so- boto je v Petrogradu dopoludne v neki hiäi, ki meji na veliko opero in na neko drugo gledaliäce izbruhnil ogenj. Obe gledaliŠČi Bta popolnoma zgoreli. Po- nesrečil ni noben Človek. Potpe« na Japonskem. — V no- tranjih pokrajinah Japonske je bil močan potres, ki se je raztezal od Hiroäime do Simonoseki. Ne ve se äe, koliko ljudi da je naälo/ smrt, bati se je pa, da je njih Stevilo veliko. Tudi o äkodi, ki jo je provzrvčil potrea, ni äe nobenih toönih podatkov. Najbogatejšl Ainerikanci. — Mr. D. Rokeseller je najbogatejäi človek v Ameriki. On poseduje 2400 milijonov kron. M. Andrew Carnegie je drugi v bogastvu in ima le 1200 milijonov kron, tretji M. William Waltors Astor pa nima več negG le 960 milijonov kron. Ova šiufllna stroja v dobn stanu sla na prodaj. Več se izve pri našem upravništvu. Dr. L. Färber, Stabni zdravnik v üorici, zapisoval je vselej z iiajbüljsim uspehom osebain, katere so že dlje časa bolehale na živcih železnato vino G. PICCOLI-ja, dvornega založnlka NJ.Svet.papeža Inlekarja, Ljubljana Pollitrska steklenica 2 K in se vnanja naročila izvršujejo obratno. ^&TlMN^ ttn^i ei L Rojahi! hupujte napodni holeh! flnton Kušfpin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoča Öastiti duhoväcini in slavncmu občinstvu v raeBtu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Aug^lo, Korfü istersko in dalmatinsko. P^trolej v zaboju. Sladkor razne vrslc. Moko at. 0, 1, 2,3,4, B. Ve« vrst riža. MilJHvefte prve in druge vrste, namreč od '/a kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenöid v II. Bistrici. Žve- plenke družbe sv. Cirila in Motoda. Moka iz MajdiČevega mlina v Kranjii in z Jochmann-ovega v Ajdoväöini. Vse blago prve vrste. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev g[Gorica, Stolna ulicaghiš. št. 2. ;tProdaja stroje tud na teden-i ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. MEDI I zajamieno-pristen IZZ3 CZIZ se prodaja na drobno v svečarnl J. KOPAÖ j K Goriea, ulica Sv. Antona St. 7 yo ^ledečih ceiiah: Med upiluini pomladanski beli kg K 1*20 „ „ jeBenski . . . . „ „1*30 ), v satju........„ „ I1 — „ cejen.........,, ,, 1" ;, za pitanje öebel ... • „ „ 1*30 Na debelo po znžanlh cenah.| Ivan Bednafik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3, Ivan Kravos priporoča svojo H I N I * I I! I I! K I K I sedlarsko delavnico v Gorici ulica Vetturini 3. Anton Fon, ; klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristna do mac a via a in postreže tudi z jako ukusnimi Št. 1494/5 I Oklic! ; Na prošnjo Toinaža Mrevlje pukojnega Tomaža, veleposesinika v Križu (okraj Ajdovščina), se je dovolila uvedba amortizacijskega posto- panja glede terjatve, v korsst ' Franceta, Ivana in Antona Sea Josipovili, dpdičev pokojnega Ivana-Josipa Seu v znesku tl. 1200 vpisane sub pres. 2P oktobra 1837 št. 8800 na težo prvega telesa vložka 1.61 katastralne o^ .rre Miren. Pozivlja se vsacega, ki ima pravice do navedene terjatve,' iste do 25. rožnika 1906 pri spodaj podpisani sodniji v sobi št. 3 naznanili, ker bi se v nasprotnem slučaju dovolilo, na proänjo predlagatelja amortizacijo vknjižbe zastavne pravice za navedeno terjatev ler izbris zastavne pravice. C. kr. okrajna sodnija III. odd. Gorica, due 26. inaja 1905. Dr. Mattioni. „Narodna tiskarna" priporoca vizitnice. Anton Ivanov Pečenko, Gorica ueliHfl zaloga pristnih belih in črnih vin ia lastnih in drugih priana- nih vinogradov. Dostavlja ua doin in razpo- šilja po /ele/uici ua vse kraje avntru-ogerake lnuiiarnlje vho dih ud 56 1 naprej, Na zabtevu pošilja tudi uzorce. Zaloga piva Auerjevih dedifev z> Ljubljana, in plaenjskega pwa „pra~ zdroj" iz sloveče ve&ke„Me- ščanske pivotsarne". Zaloga ledu, katwega se od- daju leuadebelood 100 kg. napfj. I Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. .Centrolna posojilnicfl registroflana zadruga 0 Borici, ulica Miirlni hiš. šteu. 9. PoHOJujo svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2ü|ü, na vknjižbo pa po 5°|0 7- VsVo ap^avnega prispavka aa VHacoga pol Jola. Obroslna mera za h r a n i I n e vloge o » t a n e n e 8 p r e m o n j e n a. Loterijske številke. 3. junij:). Dunaj......7 58 83 89 57 Oradec......20 62 77 78 30 I lUJd.l\l. pjiiiki „Šolskepidoma". Pozor Jak.Sufiqoj — Gorica urar c Kr. arzaunin zeiezmc 1 Bar Gosposba ulica lt. ZS. priporoca svojo zalogo raznovrst- nih ur po nizkih cenah. Posebno uriuoroßa urft z znamko ZENIT in I znamko OMüüA, k katere so najbo- ljše in jako na- " tančne ure. Jam- čenje pet let. Priporoca tudi za- 1 logo šivalnih stro- j! jev za ra7novrstna _, ™- dela, kakor umetno vezanje iz najboljše tovarne, katera slovi kot ena najboljših na svetu. Zalogo imam tudi pri Sv. Luciji. Pozor Ferratin in Ferratose (tekcoi Ferratin) najboljše krepčilo malohrvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- Ijakom. sestavljen že- leznat hranilni preparat. Poveksuje tek in ?obi se y leharnah C. F. Bo Eli ringer und Söhne Mannheim - Haldhof. Samo enkrat,.,. naj vBHkdo kupiti svoje potrebščiue pri tvrdki J. Zornik. Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugori boljšega, I lepšega in kakovosti primerno cenega blaga, "kakor se tu dobi. Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za pomiadaiiftko in poletüo »e- zoiio v neclose^ljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute. solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevtji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno • blago za vezenje itd. ,Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunaj ska cesta 19 — v Medjatovi hisi v pritiiöju — Dunaj ska cesta 19 1. zavarovanja vsakovrHtnih posloplj, preiuičnln in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti p^skodbi in 3. za nižJeavstrijHko cle^olno zavarovalnieo na Dunaji: a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, Ijudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" dezeine za- varovalnice zelo praktično staroBtno in rentno preskrbo ; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (teleanim poškodbam) in nezgodam na potovanjn po sahem in na vodi ler jamstvena zavarovanja vsake vrste. Pojasnila daje in vsprojoma poimdbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s prcglednicami in ceniki. Taedina sloven ska aavarovalnicasprejema savarovattje pod tako ngodnimipogoji, dase lahkomerits vsako drugo savarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem i^r Svoji k syojim! 'Vl Zautopuik za poknežono grofljo gf^risko-gradincansko je vodja „Centralne posojilnice" v öoriei. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovaljiici! _____________......._________...... _______ __t____^__________