MESTNI PROMET V LETU 1955
Hitro narašžajije Stevila pot-jikov v mcstnera proinetu po-itavlja nove probleme mestnim [>roraetnim podjcfcjem. Število vozil tii naraslo z istim tempom kaknr itevilo potnikov in udob-test prevoza se je enatno zmanjšala, zlasti v urah, ko se »ričenja ali ko se končaje de's. Čeprav  v teh    nrah    voiiio vs<
azpoložljivi   t.amvaji,   trolejbu.
i in avtobusii, to vprašanje ti»-mo mogll rešlti brez nabave ;»0'Vih prevoznih sredstcv.
V Beograda je bilo v letn 1955 inventarno stanje: 109 mo-Sornih tramvajev in 53 ¦prikoliic. 12 trolejbusiv in 144 avtobusov. V Zagrebu je bilo 100 tramvaj-
skih motornih vozov, 90 priko-lic in 82 avtobusov. Povprečno število brezhibnilh vozov Pa i<" bilo precej maftjše. V Beogra-du je bilo v 1955. letu povprečno 64 ujnorabnih tramvajskih mo* tornih vozov, 35 prikolic, 39 upo-rabnih trolejbusov in 82 aporab' nih avtobnsOT. V Zagrebn je bl-Io povprečno i& prrraet npo-rabnih tramvajev 87, prikolic 84, avlobusov pa samo 20. V le-tu 1958 se zelo trudijo občntno obnoviti in i»veLati mestni pre-voza)  park.
I^tni je bilo pri nas 17 mest-nib prometnih podjetlj. Med njimi ilh je imelo tramvaje de-
vei: Beograd, Dubrtivnik, LJnb. Ijana, Niš, Novi Sad, Osiji-k, Sarajevo. Subotica in Zagreb. TrolejbuSi su v Beogradn, Ljub-ljani in na Reki. V vseh drugih mestih, razen Dubrovaika La Osijeka, i)e tudi mestni avtobn-sni   promet.
Ceprav je tramvajski promet najstarejša oblika mestntga pro. meta je vendarle Se TCdno naj-cenejši in najbolj mnoiičnj: na-čin mestnega prevoza potnikov. V ietu 195S «e ie od sknpnega štev-ila — 481 mlliJonoT — pot-nikov prepeljalo s tramvajera 67 odstotkov, z avtobnsom 21 od-Btothov, s ifloleibusom p» le 12 odstotlaov.