Leto VM štev. 21 Lfublfana, četrtek, 24. fanuarja 1924 fzhnf« ob 4 »)ntr»|L Stane mesečno 20*— Din za inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 18/L Telefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telef. št. 33. Podružnici: Maribor. Barvarska ul, V Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čokov, zavodu štev. 11.812 Ljubljana, 23. januarja. Jutn bo plapolala na kolodvoru v Postojni jugoslovenska trobojnica. Izobesili jo bodo Italijani v službeni po-clrav jugoslovenskemu ministru predsedniku in ministru zunanjih del, ko pojdeta popoldne preko naie granloe. Spomin se vzbuja na one dni, ko _id.i spremljali naše državnike v Italijo. Bilo je novembra 1920. Takrat so rg. Vesnič, Trumbič in Stojanovič SU v Rapallo. Nismo jih zavidali na njihovem tužnem potu. Ne zavidamo ni danes gg. Pašiča in Ninčlča. Kar se io i Rapajlu še pustilo, to morata zdaj v Rimu dati povrh. 2e med vojno so se shajali Jugo-•loveoi ln Italijani na konference v Rimu. Bilo je po Kobaridu. Tedaj je prišlo do znanega sporazuma, ki sta Ta oba naroda odobravala: skupen boj •oper Habsburg, v razmejitvi pa spo--Mivanje nacionalnega samoopredelc nia. Tudi ta sporazum je bil podpisan, ili 20. novembra 1920 je bil v Rapallu raiiKljivo raztrgan in dne 26. januarja ho nanovo in za dolgo dobo ubit . . . Danes jo v Beogradu narodna skup-!fina z večino glasov odklonila nred podpisom novega »sporazuma« razpravljati javno o njem. Za to je glasovala vladna večina z Nemci in Turki \ o tem nI dvoma: narod je bil i a n e s v taboru opozicije. Kar pojdeta podpisat gg. Pagič in Nin Jič. nI volja in želja naroda. Ravnokar prihajajo nove tnžne ve-•ti iz Julijske Kraiine. Po požigih Narodnih domov, naših vasi, po strašnih fašistovsklh ekscesih, po izgonstvu našega jezika v šolah in uradih, po adpustu domačinov uradnikov, po ponesrečenem poskusu upropastiti naše novinstvo prihaja nov glas o uničevanju kulturnih društev. Italija trdi, da je ravnanje z državam Jugoslovenske narodnosti njena notranja stvar. A zabranlti ne more, ia jo obenem notranja in to najbolj srčna stvar našega uroda, čegar živa grana so naši rojaki onstran državne meje. Iz tega naravnega dejstva sledi nedvomna posledica, da Italija bije p o n a -^em narodu, kadar bije po svojih državljanih jugoslo venske narodnosti. Ne more se torej resno izogniti našim oporni nom in pozivom, naj ne zloupotreblju-ie državne moči nad njimi. Naš narod v Julijski Krajini trpi. Brezpraven je ln teptan. Zato pa gg. Pašiča in Ninči^a ne snromlia nobe.no srce z zadovoljstvom. Pero bo pisalo podpis pod novi »sporazum*. A naše srce je ostalo na potu v Rim pri nn^ih blatih, ki ne smejo povedati, kaj ču tiio. In v trenutku, ko bodo v siiajni pa-fači na Kvirinaln govorjene b?sedo o sporazumu in pri jate! istvu, bodo naše uči obrnjeno v one žalostne prizore bntega tepta.nia najprimitivneiših pravic naših bratov v granicah rimskega im torija, ki jih kakor v opomin, da naj lenim besedam nc verja 3'ipmo. boš te dni prireja službena italijanska politika. Sporazum in prijateljstvo med dr-fijvami sta prazen nič, ako pogodbe »tso sankeilonirane od edine zanesljive gamnei^ke sile: od volie in srca narodov. Kako naj verjamemo, da so Pesede italijanskih državnikov iskrene. njihov podpis izraz odločne volje, dokler vidimo, da se z železno in neusmiljeno konsekvenoo spodkopava !>aš na račji temelj dobrega prijateljstva: obzir na elementarna prava na-'«ra naroda in na najprimitivnejše oblike naSega srca. Gospoda Pa.šič in Ninčič pravita, da "J na zanisani črki ne da več spreminjati. Podnisala bosta, za kar sta prod narodom in zgodovino prevzela najtežjo odgovornost. Predno zastavita svoje pero na usoden dokument, pa dvigneta svoj svarilni glae in naj skušata doseči to. kar edino more dati pogodbi veljavo: pravičnost za naš narod onkraj modro - belo - rdečih mejnikov. Ce je mocoče olajšati odgovornost, s tem si jo bodeta olajšala. Ni sporazuma med državami, brez ^oranima med narodi! Protestni shod proti sporazumu z Italijo M ne daje zaščite našim zasužnjenim hratom. se vrši v Ljubljani v s-boto -6- t. m. ob 6. zvečer v veliki dvorani hotela sUnlon«. Akcijski odbor nnrodnoobrambnlh društev. __ Rešimo sokolski Tabor! Ministrski svet Pašiča ln Ninčlča zastopa minister Trlfkovič, Beograd, 23. januarja, p. Popoldne je imel ministrski svot 6ejo. Pnšič je dal in-strukcije o delu v parlamentu, posebno o tem, da se za sejo v petek postavi ua dnevni red posojilo za oboroževanje, potem pa proračun. Odobren jo bil kredit 77 milijonov iz proračunskih prihrankov za Izplačilo Invalidnin od 1. julija 1923. do 1. aprila 1924. Kralj j- popoldne podpisal ukaz, s katerim so postavlja za namestnika min. predsednika in ministra zunaniih del minister Marko T r i f k o v i 6 Protokol o madžarskem posojilu podpisan London, 23. januarja, s. Na včerajšnji seji odbora zveze narodov za madžar« sko vprašanje se je načrt obnove Mad« žarske soglasno sprejel. Odposlana sta bila reparacljski komisiji dva protokola glede načrta za posojilo, Budimpešta, 22. januarja, h. Kot ge« ncralnl komisar Zveze narodov za Mad« žarsko bo najbrže imenovan baron Tc« odor Adolsbert, prijatelj grofa Apponv« ja. Z druge strani pa sc doznava, da bo imenovan do sedaj še neznani Amcri« kanec. London, 23. januarja- d. Nova angleška vlada je položila danes prisego. Sestavljena je izključno iz pristašev delavske stranko in sicer tako-le: Ramsay Macdonald — predsedstvo in zunanje: Clynes — čuvar državnih pečatov; Parmour — lord - predsednik tajnega sveta; Haldane — lord - kaneelar: Snovvden — finance; Henderson — notranje; Thomas — kolonije; Walsh — vojna; Sldney Ollver — Indija; general Thomson — zrakoplovatvo, Chelmsford — mornarica; Sldney Webb» — trgovina; Noel Buaton — kmetijstvo; Adarnson — Škotska; Trevelyan — šole; Jowett — javna dela; Wedgwood — Lanchoster: Hatshorn — pošte in brzojav; Wheatley — narodno zdravje London, 23. januarja, h. Novi kabinet jn zboroval po prisegi in sprejomu uradnih počatov v Bukinghamovi palači. Svečanosti, katere so so udeležili vsi novi in vsi odstopivši ministri, jo prisostvoval tudi prestolonaslednik prino ivaleški. Imena za šo nezasedena mesta državnih podtajnikov so bodo objavila šo to uoč. Programatični govor Macdonalda v spodnji zbornici je določen za 12. februarja. Medtem bo posebni komite skušal dobiti pripravna sredstva, da se doseže kontakt med vlado in poslanci dolavske stranke. Macdonald priznava, da nosi on osebno glavno odgovornost, napram e«. lokupni državi, vendar pa hočo vzdrževati tosnejšo zvezo s svojo stranko, kakor jc bil to običaj pri drugih ministrskih predsednikih. Načeto vpraiaujo znižanja ministrskih plač se je odgodilo, ker so plačo podvržene davkom in se razne obveznosti ne bodo tnoglo plačevati Iz majhnega privatnega premoženja tedanjih ministrov. To vprašanjo je sicer postranskega po-mena in so izrablja le so od nasprotnega tiska kot past za socialistični program. Macdonald je popoldno posetil zananji urad. V razgovoru z vodilnimi uradniki je izjavil, da bo obrnil svojo pozornost najprej na brezposelnost in stanovanjsko bedo ter na gotova srednjeevropska, vprašanja. Sele kasneje so bo pečal i zakonom o penzijab in zavarovanjem brezposelnih. POSVETOVANJA PARLAMENTARNIH SKUPIN. London, 28. januarja, e. Parlameotarn« skupino delavsko stranko so bo zbral, sinoči k seji ped predsedstvom Macdo-nalda v spodnji zbornici, na katori se jo, kakor veli izdani komunike, vršila splošna diskusija o bodočnosti stranke. Irao-noval so je komite, ki bo proučil orgrt-nizacijo delavsko Btranko in njene metodo v novih razmerah. Liberalni poslanci so bo sefctali pol predsedstvom Asquitha ter so sklenili podpirati Mnedon&ldov kabinet, dokler bo njegovo delovanje soglašalo z liberalnimi tradicijami. Asquithu so je so-glasuo izreklo zaupanje. Pašlc in Ninčič na potu v Rim PRISPETA DANES DOPOLDNE V LJUBLJANO. — SVEČANOSTI POVODOM PODPISA SPORAZUMA. Beograd, 28. januarja, p. Z nocojš-| V pondeljek se Pašlč ta Ninčič od-nJim brzovlakom ob 19-20 sta odpoto- peljeta ter prideta v Beograd v sredo, vala v Rim ministrski predsednik Pa- R'm, 28. januarja, j. Program spreje-Sid iu zunanji minister Ninčič s pride- ma jugoslovanskih državnikov v Rimu in ljenlm osobjem ministrskega predsed ništva ta zunanjega ministrstva. Na povabilo ministrskega predsednika Mussollnlja potuje Pnšič v spremstvu svoje soproge ta hčerke, Ninčič v spremstvu svoje soproge. Njima se Je pridružil beograjski Italijanski odpravnik poslov g. Stimmonte 8 soprogo. V Rim potuje tud! nekaj novinarjev. Jutri popoldne dospejo ministri na laško granico ter bodo v Postojni slovesno sprejeti od predstavnikov Italijanske vlade. Na granicl jih pozdravi tudi nag rimski poslanik gosp. Antonl-Jevič. Italijanska vlada je pripravila za ju-goslovenske goste luksuzni vlak, s katerim dospejo v Rim v petek dopoldne, V petek se vrši prvi sestanek i Mussollnijem. Pašlč ln Ninčič bodeta sprejeta od Italijanskega kralja v av-dijencl ter pozvana na večerjo. Slovesen podpis sporazuma se vrši v soboto dopoldne. Zvečer priredi Italijanska vlada velik banket, za katerega je Izdanib 1500 vablL svečanosti ob priliki njihovega bivanja v Italiji se je določil nastopno: Ministrski predsednik Pašid in zunanji minister dr. Ninčič dospeta v Rim v petek 25. t. m. približno opoldne. \a kolodvoru ju bodo pozdravili minlstf.U predsednik Mussollnl, državni podtajnik Con-tarlni, mnogi uradniki ministrskega pred-sedništva ln zunanjega ministrstva, nadalje jugoslovanski poslanik Antonijevič in osebje jugoslovensko legacije in delegacije. Popoldne Be vrši prva skupna konferenca. Zvečer bo v Kvlrinalu svečan banket, katerega se bodo udeležili vsi člani vlade. Jugoslovansko-itaiijanska po-godba se bo podpisala najbrže 26. L m. V nedeljo 27. t m. priredi Mussolini v palači Venezia velik sprejem na čast Pašiča in dr. Ninčlča. Jugoslovanski delegati zapuste Hlm najbrž v ponedeljek 28. t, m. Jutri dopoldne se sestanejo jugoslovanski strokovnjaki z italijanskimi delegati, da se razgovorijo o podrobnostih pogodbe. General Bordero je bU včeraj sprejet od kralja v zasebni avdijenel. Nocoj je odpotoval v Postojno, da sprejme na meji Jugoslovanska delegata. Italijanski sporazum pred parlamentom RADIKALI, TURKI IN NEMCI SO ODKLONILI RESOLUCIJO OPOZICIJE. - IZJAVE MINISTRA NINCICA. Beograd, 23. januarja, p. Po daljšem presledku se je danes dopoldne ob 10.20 zopet sestala Narodna skupščina. Seja jc bila zelo dobro obiskana. Šefi opozicijskih skupin so bili prvi v dvoranL Po uvodnih formalnostih, med katerimi se je nahajalo tudi sporočilo ostavke Vclizarja Jankovlča ln o Imenovanju g. Kojlča z t promet ministra Je skupščina prešla na razpravo o resoluciji, kl so Jo o sporazumu z Italijo v Imenu svojih klubov predložili posl. Davldovlč, dr. Korošec, dr. Spaho in Lazlč. Minister za zunanje stvari, dr. Ninčič je v imenu vlade podal nastopno Izjavo: Vlada smatra, da nI v Interesu države In da tudi nI v duhu parlamentarne prakse, da se sedaj razpravlja In sklepa o tem vprašanju. Zadeva je še v teku. Zato sc o njej tu ne more razpravljati. Končni sporazum med obema vladama bo dosežen v nekaj dneh. (Dr. Korošec: Potem bo prepozno!) NI prepozno g. Korošcc. NI prepozno radi tega, ker se bo oni del sporazuma, kl se mora po ustavi predložiti narodni skupščini v odobrenje, predložil parlamentu ter se Izmenjava ratifikacija no bo Izvršila pre), dokler skup ščlna ne da svojega odobrenja. (Radikali kličejo: Tako Jel Opozicija burno protestira.) Tako bo narodna skupščina Imela priliko razpravljati o tem nedvomno zelo važnem vprašanju In se bo mogla popolnoma svobodno opredeliti. V ostalem Je vlada Itak šla na roko opoziciji, morda več, kakor je to morala storiti. Vsi šefi opozicijskih skupin, kl so bili zadnje dni v Beogradu, so bili obveščeni o vseh vprašanjih. Zato ml je čast Izjaviti v Imenu vlade, da se viada protivl, da bi narodna skupščina sedal razpravljala o tem vprašaniu. Zahteva, da se resoluciji prizna nujnost je torej brezpredmetna. Temu govoru so radikali ploskali, opozicija pa Je protestirala. Culi so se glasovi: Sramota, bojite se javnega mnenja! Nato Je dobil besedo Ljuba Davldovlč, ki je Izjavil: Minister za zunanje stvari trdi, da Je Informiral vse šefe opozicije o sporazumu z Italijo. Reči moram torej: Oospod minister je to res storil, povem pa tudi pred skupščino, da sem iaz o tej stvari vedel več, nego ml Je spiro-čil g. minister za zunanje stvari. (Opozicija se smeje, radikali protestirajo). Njegovo obvestilo ie bilo tako ozko, tako ne- zadostno, da jaz nisem mogel navzlic vsej dobri volji preceniti obsega sporazuma, kakor bi bilo treba In danes kljub vsem njegovim obvestilom ne vem. kaj se Je hotelo s tem sporazumom. Edino kar vem sigurno Je to, da Itallla vzame Reko, ne vem pa, kaj dobi naša država, dočim Je ravno naš Interes, da Izvemo, kaj sta s tem novim sporazumom dobila naš narod In naša država. SIcer se ne moremo odločiti. O. minister je pozabil na prakso, kl Je v tej državi vedno obstojala. Kadarkoli so sc tu reševala usod na vprašanja, kl zadevajo naše velike nacionalne Interese, Je bila v teku reševanja samega opozicija vedno ne le obveščena temveč tudi konzultirana. Radl-kalska vlada Je tudi to opustila. Obžalujem, da minister za zunanje stvari s takimi razgovori, kakor Jih je začel, ne zasluži, da se šefi opozicije še kdaj odzovejo njegovemu vabilu. (Veliko odobravanje pri opozleljL) Nato Je Izjavil posl. dr. Spaho, da njegova skupina nI dobila nobenega obvestila, niti nI bila povabljena k razgovoru. Predsednik narodne skupščine )e potem stavil nujnost resolucije na glasovanje. Proti so glasovali radikali ter t njimi strnjeno vsi tujerodni poslanci, Nemci in Turki. Nujnost le bila odklonjena. Opozicija Je ostro protestirala ter sn se čull klici: Pašlč gre v Kanoso! To Jo kapitulacija! Imunitetne zadevo. Minister pravde je zahteval, da se Izroči sodišču posl. Beltmen, radi prestopka po § 104 In Štefan Radič, radi § 21. tisk. zak. Nato Je minister za notranje zadeve zahteva! pooblastilo, da se pr iti Štefanu Radiču In dr. Krnjevlču vrši postopek radi § 15. potnega zakona (ker je Radič potoval preko meje brez potnega lista). Te zahteve so se Izročile Imunitetnemu odboru. Predsednik skupščine jc nato odredil odmor četrt ure, nakar Je minister za socialno politiko odgovarjal na vprašanja nekaterih poslancev. Nato pa Je predsednik zaključil sejo, in določil prihodnjo sejo za jutri ob 9. z dnevnim redom: Interpelacija posl. Krcm-žarja In tov. radi stavke v Trbovljah in interpelacije posl. Vojc Lazlča in tov. o kuluku. Radičevci gredo v Beograd? POGAJANJA O DELOVNEM PROGRAMU OPOZICIJONALNEGA BLOKA. — TUDI ZRMLJORADNIKI SODELUJEJO. Zagreb, 23. januarja, r. Današnji cSlo-bodni dom> objavlja članek Stjepana Ra-dlča pod naslovom cPaSičeva vlada se mora zrušili;. Iz tega se »klopa, da bodo Radicevci šli v Beograd. Radič najprej obširno razpravlja o cparcelocljb, ki da jo ^skrajno neumna, s političnega stališča pa zločin proti narodni volji in proti demokraciji > ter ljuto napadu Pašiča dolžeč ga beBedolomstva, ker je v Markovem protokolu radlkalska stranka podpisala, da se parcelacija Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine nc bo Izvedla. Radič nato računa, da bo štel opoziei-onalnl Mok z Davidovičevimi demokrati vred 150 poslancev, z zemljo radniki pa celo 100, in zaključuje: »Zato so Pašičd-va parcelacijska vlada mora — jaz pravim — mora zrušiti«. Beograd, 23, januarja, p. Daues so opo-zicijonalne skupine nadaljevale razgovoru. Dopoldne je g. Davldovlč Imel sestanek s bodo nemljoradnlki podprli vsako akcij« za zrušenje vlado ter »r tudi pripravljen/ so pogajati za sodelovanje v opozicijonai nem bloku. Posl. Davidovič je pozval vm šefe skupin, da izdelajo točite delovneg« programa, ki naj so na prihodnjih skupnih šojah rn/.pravijo in strnejo v skupen program. Beograd, 23. januarja, p. Nocoj jc kis« rikalnl klub ime! sejo, kateri .je prisostvoval tudi dr. Spaho. Dr. Korošec jo poročal o pregovorih za opozicijski blols glede katerega so je irjavil oelo optimistično. V zemljoradnlškem klubu je poroča! pe.il. Lazlč o svojih razgovorih v Ljubljani in o spojitvi s caaiostojuo kmetijsko stranko. V klubu prevladuje prepričanje, da vsled nejasno politike SKS ta zadeva ,;c ni razčiščena. Todrob. r.o poročilo je podil posl. Lazič o svojih razgovorih. Klub jo za sporazum opo zicije na osnovi pozitivnega delovnega. posl. Lazlčem, ki Je službeno Izjavil, da'programa Delavska vlada v Angliji sestavljena PRISEGA NOVIH MINISTROV. — SVEČANA PRVA SEJA VLADE. MACDONALDOV PROGRAM ZA ULIŽJO BODOČNOST. Odmevi Leninove smrti SOŽALJE TUJIH VLAD. - Dunaj, 23. januarja, s. Astrijski pooblaščeni zastopnik v Moskvi Pohl je dobil brzojavno pooblastilo, naj tamošnji vladi ob priliki izgube, kl je zadela unijo soci-jalističnlh sovjetskih republik vsled smrti predsednika sveta ljudskih komisarjev Lenina, izrazi sožalje avstrijske zvezne vlade. Varšava, 28. januarja, s. Ob priliki Leninove smrti je poljska vlada pooblastila svojega opravnika poslov, naj izreče imenom vlade sovjetski vladi sožalje. Obenem jo ministrski predsednik poslal sovjetski vladi sožalno brzojavko. Berlin, 23. januarja, s. Danes dopoldne jo po nalogu državue vlade odšel na tukajšnje rusko poslaništvo državni tajnik Maltzahn ter izrazil sožalje nemške vlade ob priliki smrti Lenina. Po vesteh iz Moskve jo nastopila smrt Lenina, ker se je vlila v možgane kri. Rim, 28. Januarja, j. Listi komentirajo smrt Lenina zelo obširno. Nekateri listi poudarjajo dejstvo, da je Lenin, kl je ustvaril komunizem, umrl za boljševizmom. Moskva, 28. januarja, d. Vlada jo odredila po vsej Rusiji splošno žalovanje za Leninom. Vsa javna poslopja ln številno druge zgradbo so izvesile črne zastave. Sovjetski kongres je v znnlt žalovanja prekinil svoje zasedanje in obenem odredil šestdnevno narodno žalovanje. Moskva, 29. januarja, «. Po sklepu kongresa sovjetsko unijo sc jc 31. januar, dan smrti Lenina, proglasil za splošni žalovnl-ni dan. KDO BO LENINOV NASLEDNIK. Berlin, 23. januarja, h. Za naslednika Lenina bo baje imenovan kot predsednik - ŽALOVANJE V RUSIJI. | sveta ljudskih komisarjev predsednik ko« munistično stranke Stalin in ne Rykov. | Odločitev o tem je pri kongresu unije i sovjetske vlade, ki bo o tem odločil najbrže 20. januarja. Inozemske borze 23. januarja: CURIO: Beograd 6.60, New-Ycrk 579.50, London 24.51, Pariz 26.50, Milan 25.20, Praga 10.80, Budimpešta 0.0205, . Bukarešta 2.87, Soiija 4.15, Dunaj 0.008125 TRST: Zagreb 20.25 do 26.50, Praga 166.50 do 66.80. Pariz 103.50 do 104.25, London 07.15 do 07.35, Ne\v-York 22.05 do 23.05, Curlh 3!>i do 399, dinar 26.25 do 20.50, dolar 22.90 do 23, uradni tečaj zlate liro 445.20. j DUNAJ: Devize: Beograd 812 do SIR, I Berlin 10.10 do 16.70, Budimpešta 2.41 do 2.51, Bukarešta 354 do 356, London 300.500 do 301.300, Milan 8099 do 8111, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 8192 Ido 3208, Praga 2062 do 2072, Sofija 501 Ido 505, Curlh 12.265 do 12.315; valute: dolarji 70.860 do 71.260, funti 208.700 do 800.300, francoski franki 3155 do 8185, I lire 8080 do 3100, dinarji 809 do 815. PRAGA: Beograd 39.85, Rim 152, Bu-dimpešta 12. Pariz 159.50, London 147.05, New-York 84.80, Curih 507.50. BERLIN (v milijonih): Beograd 48.37?, Milun 184.285, Praga 122.443, Pariz 191.700. London 17.855.250, New-York 4.189.500, Curlh 729.671. NEW-Y0RK: Beograd 115, Londou 421, Pariz 448. Milan 484.~5, Praga 291- Du-nai 0.1-1, CetrteK 24. f. 1924 • Opozicijski blok NAMEN IN SMERNICE NOVE PARLAMENTARNE JEDINICE. Beograd, 22. januarja. V podučenlh krogih se potrjuje, da |c opozicijski blok v načelu že sklenjen. Cele mesece je Demokratska stranka pripravljala to parlamentarno taktično zgradbo. Bosenskl muslimani so Jo že dalj časa simpatično pozdravljali. SLS pa sc je umikala, kolikor časa se Je dalo. O razlogih danes nI na mestu, da razpravljamo. Do zadnjega časa je med klerikalci bilo jako močno ono krilo, kl ie hotelo držati mostove do radikalske vlade. Vršili so sc ln se še vrše razgovori s stranko, kl je na podlagi Markovega protokola dobila vlado In uvedla kuluk in nove davke. »Slovenec«, kl mu vstop klerikalcev v opozicijski blok ne gre nič kaj od srca, sumniči g. Prlblčevlea In ga napada. Gospodje, kl pišejo »Slovenca«, naj raje ta način polemike opuste. Kajti ravno SLS jc še do poslednjega trenutka kolebala in koleba še danes, ali naj s srcem sledi demokratski taktiki ali naj raje zopet enkrat podpre radikale. Ml popolnoma razumemo, da parlamentarna iniciativa demokratov nI ravno injprljetnejša naši SLS, ki Jo jezi, da so jo položaj in lastne pogreške prisilili, da postopa zdaj drugače In da se pridruži upozicijonalnemu bloku. dlavnl program bloka Je rušenje vlade. Sprejeta so pa tudi načela, po kojlh naj se Izdela pozitivni delovni program, ako bi opozlcijonalnl blok strmoglavil vlado in jo vzel sam v roko. V tem slučaju bi po novih volitvah skušal vstvariti celo vrsto praktičnih zakonov zlasti pa Izenačenje glavnih panog našega prava In bi se šele po Izvršitvi tega programa povrnil na sporna ustavna vprašanja. Demokrati odklanjajo avtonomije In vstrajajo na edinstvu države, katero se v glavnem vidi v tem, da Imamo enega vladarja, eno odgovorno vlado, eno za-konodavno telo. Avtonomlstične stranke opozicionalnega bloka morajo za dobo bloka suspendirati Izvajanje avtononil-stičnega programa. S tem Je bloku mogoče pozitivno udelstvovanje brez držav-nopravnlh sporov. Cilj bloka nI, da spravi uradniški aparat v roke ene ali druge stranke, ampak da ga depolitizira. Olavnl sotrudnlk za stvorjenje opozicionalnega bloka so radikali. Razpad v nlihovl stranki naglo napreduje In vsakdo bi rad pred koncem še kaj potegnil nase. Ako bodo vsi drugi v bloku postopali lojalno tako kakor demokrati, bo homogeni režim Markovega protokola kmalu v prepadu. Macdonald in Francija Zvest tradicijam, ki pomenijo v Angliji ustavo, je kralj po nozauptvicl, i/.ražo-ni v parlamentu konservativcu Baldvri-nu, poveril sestavo vkide vodji najmočnejše opozicicnalne stranke Ramsayu Macdonaldu. Politična situacija je postala s prihodom tega moža nad vso interesantna; nasprotja in vprašanja nastajajo kar naglično. Labour Party je sama preslaba, da bi /arnogla izvesti veliko notranje izpre-ruembe v državi, ki jih ima sicer v na--olnem programu. Ce bi poskušala n. pr. obdavčenje kapitala s sigurnostjo, ker bi proti Macdonaldu glasovala obenem s konservativci tudi liberalna stranka, ki jo danes za vsak labouritski načrt pri glasovanju neobhodno potrebna. Zato v tom oziru nI pričakovati velikih izvedb. Verjetno je, da so bo Labour Party zadovoljila, čo uspo s svojimi predlogi glede socialnega zavarovanja, ureditve mezd, določitve delovnega časa in minimalnih delavskih prejemkov ter če prodre s takoimenovanim zakonom Fisher (podaljšanje obvoznega šolskega obiska za 2 leti) in pa če v administracijo spravi dovolj svojih ljudi. Drugo pa je, kako so bo Macdonald erientiral na zunaj. Po dosedanjih izjavah njegovih sodeč bo stromol za uničenjem kakršnekoli vojaške hegemonije na kontinentu, torej boj proti najmočnejši evropski državi in ta je ta čas Fran eija. V tem pogledu je zanimiv članek, ki je izšel v »Times« dne 4. jan. in Tudi v Ameriki se obračajo razmere v korist zmage političnemu konceptu An« glije. V Zcdinjenih državah Be bližajo predsedniške volitve in republikanskemu kandidatu Coolidgcju bo nasproti de. mokratski kandidat, Wilsonov zet in zvest sotrudnik Mac Adoo. Ce bi zma« gal on, bo stal anglosaksonski svet strnjen za novo uredbo med državami. Stojimo torej na pragu važnih svetov« nopolitičnih dogodkov. Mala antanta in madžarsko posojilo Ob londonski konlerencl Zvez« narodov. Dne 1. maja 1923 le prispel v Pariz grof Betlilcn, madžarski premier. Tri dni pozneje Je pred Reparacljsko komisijo prijavil predlog Madžarske, na) bi se ii dovolilo zavezniško posojilo, hlpoteclra no na drž. dohodke. Betlilcn Je zelo sposoben politik, kl ve, kaj hoče, In kl do-bro pozna bistvo In potrebe svoje zemlje kakortudl mednarodno politično situacijo. Predvsem Je zahteval suspenzi-jo čl. 180 mirovne pogodbe trlanonske, glasom kojega člena so zavezniki tako-rekoč vknjiženi na prvem mestu nn breme vsega madžarskega gospodarstva, In konkretnejše je zaprosil za dvojno posojilo. Manjše naj bi znašalo okrog 60 milijonov zlatih kron v pokritje budžet-nega deficita, ustavljcnje inflacije ln padanja kurza; večje pa, v desetkratnem znesku, plačljivo v doglednem času pozneje, naj bi se dovolilo v svrho občega ............ .... __ _______ gospodarskega izboljšanja in da se po- katerem se poziva vsaka, angleška vlada j 1krji®|o ran.®' y,seka"e ,1,91® ^za* rla naredi konec neznosnemu Btunju, ki ......~ glasno resolucijo: »ReparacIJska komisija sporazumno z Društvom narodov Madžarski načeloma dovoljuje posojilo v svrho obnove financ In vabi Društvo narodov, naj ono v sporazumu z Interesi-raniml državami Izdela finančni načrt. Prejemki Reparacijske komisije morajo biti zagarantlranl.« Desetega decembra Je pričelo v Parizu predbožlčno zasedanje Sveta Društvu narodov. Med drugim je tudi tu prišlo na razgovor madžarsko posojilo. V decembru so visoki Inostranskl potniki potovali po Češkem, Madžarskem in Jugoslaviji, pripravljene so bile statistike, znanstvena dela o gospodarskem položaju In razvojnih možnosti. Eksperti so izjavili, da bo zaenkrat zadostovalo 250 milijonov K v zlatu, kar bi dalo letno obrestne službe 25 mil. K v zlatu. Carina, tobak, sladkor bi bili v zastavi. Nova emisijska banka, obča obnova, vzpostava zaupanja v Inozemstvu, sporazum s sosedi, — to so želeli mednarodni flnans-JeJI kot pogoj. Stabilizacija sedanje Km naj bi se sllčno kakor pri Avstriji Izvršila v 2 In pol letih. Finančni odbor Društva narodov le tik pred božičem (22. decembra) na svoji 12. In 13, seji po zaslišanju madžarskih in nepristranskih Izvedencev ter po pregledu materljala sestavil finančni plan madž. posojila: t. Pred vsem se mora ustaviti Inflacija. 2. V to svrho se mora ustanoviti emisijska banka, neodvisna od države, z emisijskim monopolom. 3. Bud-žet mora do 30. junija 1926. priti v ravnotežje, t J. po tem datumu se morajo vsi državni Izdatki kriti z davki In drugimi rednimi dohodki, brez Inflacije aH novih dolgov. 4. Madžarska dobi popre-je posebno posojilo 250 mil. zlatih K za obnovo, temelječe na zastavi nekaterih dohodarstvenlh gran. 5. Generalni komisar, Imenovan od Sveta Društva narodov, nJemu Izključno odgovoren, bo kontroliral eksaktno Izvršitev tega programa. Realizacija tega načrta pa Je odvisna od pogojev: 6. Ugodno razmerje Madžarske napram sosedom 7.) Zadovoljiva ureditev zunanjih madžarskih obvez, zlasti onih Iz mirovnih pogodb. Končno so 8. potrebni ukrepi za zadovoljiv gospodarski napredek, predvsem sklenitev trgovinskih pogodb s sosednjimi državami. Doba budžetarne obnove (do Junija 1926) bi bila seveda prosta vseh repara-cljsklh plačil Izvzemšl dajatve premoga, kl so predvidene že v sedanjih budžetih. Ostale podrobnosti zanimajo le linanč-nlke. Pravkar Je pričela v Londonu seja Sveta Zveze narodov. Konferenca Ima tri važne naloge: 1.) Polltllna jamstva, kl naj se formulirajo po leljl Male antante. 2.) Razprava o nekaterih ugovorih Madžarske proti protokolu ženevske seje, In 3.) Izvolitev »flnanclal adverti-serja«, reete finančnega diktatorja za Madžarsko. Konferenco se udeležujejo zastopniki Velikih sil, vseh držav Male antante In zastopnik Madžarske. Namen postoji, da se načrt za sanacijo Madžar- ranclje, da se ne bo Egipt pridružil kaki njej sovra/žnl državi, skratka nekako in-gereneo na egiptovsko vnanjo politiko. Naposled jo sporna zadeva še Egiptovski Sudan. Ta dežela, ležena ob gornjem Nilu, jo bila pred prihodom Angležev res da v egiptovski posesti, toda ko so se Sudanci uprli, so Jih zopet pokorili Angleži ln n« i majhnimi žrtvami. Odtlej so Angleži upravljali Sudan kot posebno kolonijo in egiptovski želji, pridružiti ga zopet Egiptu, niso hoteli ustreči; ostal naj bi posebna britanska kolonija. Tekom svojega gospostva so ei Angleži v Egiptu ustvarili precej pristašev, katerih zaupniki bo tvorili ministrstvo egiptovskega kralja. Na to oportunlstič-no stranko so se opirali v upravičeni nadi, da se bo dal s njo dosočl v spornih vprašanjih zadovoljiv aranžma. Upali so, da bo mogoče z njono pomočjo ob-ladati nevarno propagando zagrlzen-iga sovražnika Angležev in tujcev sploh, proslulega Zalul paše, kl zahteva absolutno samostojnost Egipta, brez najmanjšo kakršnokoli omejitve. V ta namen so Imeli Zaglula dolgo interniranega na Malti; baS intervencija delavsko stranke mu Jo prinesla zopet svobodo ln povratek. Volitve, kl so se »vršile te dni, pa so prinesle popolon poraz oportunistično vladne oficielno liberalno • konstitucio-nalne stranke, ki je dobila lo 14 mandatov, dočim si jo Zaglul priboril 160 poslanskih mest; na druge stranke Je odpadlo la 0 meet. 8 tem jo vprašanje med Egiptom In Anglijo stopilo v kritični Stadij. Stara liberalna vlada je domlslonirnla ln na njeno mesto mora po vsej priliki stopiti Zaglul s svojimi nacionalisti. Zadnja poročila povedo, da se je to to zgodilo. Toda kako bo London oral t dosedanjim Intornirancem, to je Se uganka. ga je ustvarila Francija z okupacijo Po rubrja ter s tem otela Aneliji iz rok kontrolo nad Evropo in uničila britanski prestiž. Za zopetno pridobitev tega prestiža v inozemstvu da se bo morala z vsemi silami zavzeti vsaka angleška vlada. Ta poziv javnosti volja danes j Ramsavn Macdonaldu; on povo ceno, za katero bodo stali delavski mu premlerju ob strani liberalci. Macdonald bo moral iti v tem vprašanju s kapitalom. Da že prav temeljito, dokazuje dejstvo, da po angleških volitvah pada kurz funta. Dno 3. jan. jo ve-. Ijal funt 21 dolarjev 70 centov namesto 25.25. Vsled programa Labour Partv namreč, ki vsebuje obdavčenje kapitala, so začeli dvigati zlasti inozemel sveje vloge nn Angloškom in investirati kapital v Švici in Holandiji ter funto izpre-minjovati v dolarje. Angleški bančniki radržujejo padec funta na ta način, da dajejo na trg francosko franke, ki jih imajo velike množine ter z njimi kupu-j" io tujo valuto; la obrambna mora je Politične beležke + Bojkot nad ,IDS proglaša g. dr. Ravnihar ter sporoča, da Je napredne stranke pozval naj se mu pridružijo! Bolj zanimiva Je napoved, da bo razbil skupno opozicijsko akcijo proti črno-rde-čl koaliciji na ljubljanskem magistratu ter tako podprl klerikalce in komuniste. Ravnlharjev bojkot more vzbuditi seveda le pomilovanje, njegova pomoč ma-glstratnlm teroristom Je pa pravi zločin nad Interesi napredne Ljubljane. Z ozirom na to je razumljivo, da si ne upa sklicati zaupnikov, temveč sc Izmika, da Je priporočil »odboru zaupnikov« (kl se še nikdar nI sestal ln kl dejansko ne obstoja, ker nI bil nltl konstituiran), naj »člmprele pozove zaupnike na shod«. Ml sc tej njegovi želji pridružujemo. O. Ravnihar bo videl, kaj pravijo napredni Ljubljančani k njegovi razdiralni politiki. + O položaju koroških Slovencev si je novosadski »Deutsches Volksblatt« dobavil z Dunaja na »merodajnem mestu povsem zanesljive podatke«, želeč ovreči jugoslovanske »jercmljade«. Na- V potek, dne 25. t. m. se vrti ■» Kamniku predavanje »O davkih in taksah« ob 8. zvečer v dvorani CitaJ. nlco. Predava gospod MIlan Cimcrman iz Ljubljane. Po predavanju razgovor o politični situaciji in o predstoječih volitvah v oblastno skupščina V soboto, dne 26. januarja; V Zalogu ob Savi priredi Zve, za kulturnih društev predavanje »0 sooijalizmu«. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Predava grap. Stojan Bajič. Na J e ž I c i se vrši predavanje prt »Ruskem carju« ob 8. zvečer. Predava gosp. prof. Dolžan »O pračloveku«, V Dobu pri Domžalah se vr?j skupen sestanek vseh naprednjakov v nrostorih gosp. Matlčičfl ob 7. zvečer. Poroča goap. dr. Ivo Potokar. • Rakek. Krajevna organizacija JDS sklicuje svoj rodni občni zbor za 27. t. m. ob 2. popoldno v gostilni gosp. Ribarlča na Uncu. Obnnem se vrši pre. davanje o našem notranjem političnem položaju. Vabimo vse somišljenike, da »e udeleže občnega zbora. — O d h o r. JDS v mariborski oblasti. 27. t. m. shod v Središču ob Dravi ter občni zbor kraievne organizacije istotam, javni shod v Orižah, sestanek zaupnikov na Polzeli, občni zbor JDS v Zal-cu. — 8. februarja: sestanek zaupnikov na Pragerskem. javni shod pri Sv. Barbari v Halozah, v 7:ivrfu in sestanek zaupnikov v St. Jurju ob ju*, železnici. Shod JDS v St. Janžu oh Zlbtkl «e ja vršil minulo nedeljo z lepim uspehom v hiši voditelja tamo«uje krajevne organizacije gosp. Tanika O političnem noložnfn le poročal ohlaaht! tainik r. Splndler iz Maribora ter dalal pojasnila na razna vprašanja številnih zbnre-valeev. Shoda »o »e udeležili tudi kle-rika.lc! in nocljallsti. kl so mirno poslušali Izvajanja govornika. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV. V nedeljo, dne 20. t. m. »o se vršits predavanja v Domžalah ob 0. dopoldne ter v R a d o m 1 j 3 h ob S. po-noldne. V obeh krajih ie prodaval 0 0 tej prošnji. Ce hočemo pomagati tako, da bi bil v tej akciji občutni pri-1 svojim nekdanjim nasprotnikom, se mo-•/.adet tudi funt, bo moral Macdonald i vamo v tem sporazumeti s svojimi sc-brez dvoma dokazati ro-no, da no misli ' danjimi zavezniki.« nn. obdavčenje kapitala v prnt.va matični i Takšno je francosko stališče. Anglija učnim Jezikom. Nadalje obstoja 42 slovenskih Izobraževalnih, 16 pevskih, 11 čebelarskih ln 20 drugih društev. Vse to, pravi »D. V.» dobiva tem večji pomen, ako se uvažuje, da se ie pri lanskem ljudskem štetju — pri katerem se ie za kriterij narodnosti vzela »pripadnost slovenskemu Jeziku In ne kakor prej običajni »občevalni Jezik«! — naštelo na vsem Koroškem le približno 40.000 Slovencev. Slovensko prebivalstvo na Koroškem je zadovoljno, ugotavlja »D. V.» pisanje slovenskega tiska o nasilju In grozovitostih Je le pretveza za napade na nemške sodržavljane In bi Nem:l Jugoslaviji vsekakor lahko bili vrlo zadovoljni, če bi uživali toliko pravic In svobodščin kakor koroški Slovenci... Da ho primera popolna, poglejmo, kako je pri nas: 40.000 Nemcev v Sloveniji Ima oftrini delavsko stranko, kajti sicor od- • pade pomoč liberalcev, ki jim jo ofenziva proti franku uspešno sredstvo zoper nevšeiino francosko porubrfko akcijo. V Franciji sc vrše v aprilu novo vo> fitve za parlament. Brez dvoma sta na delu tudi Nemčija in Anglija, dn upli* vata na izid teh volitev tako, da bi prišli na površje državniki, ki bi okupacij« sko politiko Poincareja oslabili. Zlasti pa ni pričakovati, da bi se uklonila Franciji Nemčija, ki bo gotovo odlašala je tekmica Francije, do neke meje, in kar Je v tem slučaju morda važnejše, — angleško plemstvo Ima ozke družabne stike z madžarsko gentry. Italija pa Ima posebne cilje in namene, In Madžarska je njen naravni zaveznik. (Tudi še v bodoče). Grupaclja interesnih skupin je bila lciuulu podana. Ob madžarskem posojilnem vprašanju, se je vršil de! francosko-anglcške diplomatske bitke za Ruro. Italija ;c minirala na tihem. Francija sc je t pogajanji in zavlačevala definitivne upirala, da bi ReparacIJska komisija b!-rešitve toliko časa, dokler sc ne poka la manj poklicana za reševanje sllčni', žejo jasneje obrisi Maedonaldove zu- vprašanj, neso Društvo narodov, Ic-to nanje politike, ki je programatično proti j pa jc zopet branila Anglija; Francija jc vojaški hegemoniji, za gospodarsko rc> zahtevala, naj bi se del avcntuclno do-stavracljo centralne F.vropc. za obnovo ; voljenega madž. posojila v naprej odkj-stikov z Rusiio in za aholicljo vojnih zal Pcparacljski komisiji v pokritje dela ference. Tudi madžarsko vprašanje Je pred prlčetkom likvidacije. Saniranje Evrope napreduje, čeprav le po polževo. K. Volitve v Egiptu Angleški vnanji politiki jo zrasla v Egiptu nova neprilika, katere ne bo mogla tako zlahka obvladati. Pri volitvah v egiptovsko narodno skupščino je zmagala z velikansko večino strnnka znamenitega Zaglul paše, neizprosnpgn sovražnika angleškega gospostva nad Indijo. S tem jo egiptovsko vprašanja stopilo v kritično stanje. ?,e od leta 188:1. stoje angleške okupacijske čete v Egiptu, ali ves ta čas so v pravnem oziru ni spremenilo mnogo. Formalno jo bila dežela ves čas turška, dnsi pod angleškim protoktoratom ?) povsem nemških ljudskih šol, 21 utra Ko pa je začela svetovna vojna in jo | kvistlčnlli, 1 meščansko nemško ln 1 stopila Turčija na stran Nemčijo in Av- j utrakvlstlčno ter 1 gimnazijo. Da »D. V.» strije zoper Anglijo, jo proklamirala Ve j po podatkih z Dunaja navaja le 40.0(10 lika Britanija egiptovskega kediva za | Slovencev, čeprav jih Jc v resnici 120.000 sultana, s čemer je bila hkrati izražena j jc dokaz najsllnejšcga renegatskega pri-njegova popolna neodvisnost od carigraj j liska, kateremu so podvrženi naši lcia-sicega sultanata. Rtiristoletno gospostvo | ki na Koroškem, saj v ostalem »D. V.«-a Turčijo nad Egiptom jo s tem nehalo. > nič ne ženira, da tudi strupeno »Koroško Natančneje gletlo hodočoga razmerja j ilomovino«, kl nadkriljuje nekdanjega mc-.l Anglijo in Egiptom naj bi se nrod: j »Stajercai, šteje za glasilo koroških Slo-lo po končani vojni. vencev(l), dočim smatra, da »Koroški Pokazale so so kmalu velike težave Slovenec« zastopa »republiki In neicštvu pri konstituiranju egiptovsko samostoj-, odkrito sovražno stališče«. E, pa d'-bro, nosil. Anglija je želela napravili iz Egip- j ml lahko »D. V.» in avstrijski vladi brez ta nekaj sličnega, kakor so vellkohritan-1 nadaljne polemike svetujemo le to: Naj ski dominijoni°RazglasUa je v januarju ! sc Izgladljo krivice, ki Jih tedenski Izleta 102-2. s clovocnim manifestom uki-1 naša skromni »Koroški Slovenec«, naj sc nienje angleškega protektorata in samo-! preprečijo nemški navali In renegitska stojnost. Egipta s prisla-vkom, naj ei svo- | atmosfera, kl na Koroško pritiska z vso jo državo Egipčani uredijo sami. V ta i germanlzatorsko težo, skratka, naj ko-namen naj se izvoli ustavodajna narod- roška vlada odstrani povode neprestana skupščina, ki naj Izdela državi usta- \ nlm upravičenim pritožbam zavednih na-vo. Toda Anglija si jo pridržala: varstvo šlh rojakov, tedaj bomo verjeli, da sc zveze mrd anirloško državo ln Egiptom,! koroškim Slovencem obrača na bol),'., če-obrambo Egipta proti tujim napadom, j tudi ne v toliki meri kakor Nemcem v varstvo inozemskih Interesov in mani-! Jugoslaviji, kjer so stisnjeni neposredno Sin v Egiptu in Sudanu. Sultan je dobi! j pod varni plašč radikalske vlade. Te omejitva seveda no pomenijo popoi f^j demokratske stranke dolgov med zavezniki ter na t^ način tudi za gospodarske olajšave Nemčiji, kl jo je treba finančno postaviti n:t trdna tla. Če bi Francija hotela svojo akcijo dolga; Anglija se jc pa svojemu deležu : madž. dajatev lahkega srca — odpovedala! Dne 17. oktobra je končno češki po- i !.l:inlk Osusky Imenom vseh d.»av Male odškodninskem vprašanju nadaljevati, i antante ter šc Poljske In Grčije rrc.l Reza ta slučaj se v Angliji že slišijo gla> j paracijsko komisijo podal izja- r, da tc sovi, da je treba nanjo pritisniti z vse« ! države v r:e svobode Egipta. Anglija linčo preprečiti diplomatske zvezo med Egiptom in drugimi drŽavami. Ona hoče imeti znsi gurano posest in vojaško varstvo Sueškega kn-nala, kl jo silno važnosti za zvezo med angleškimi kolonijami v južni Aziji ln vzhodni Afriki. Angleži p.v načelu sprejemajo, da se Ma- Irebnjeja garancijo, da se ne ho ugirz- PKEDAVANJA IN SESTANKI. v petek, dne 23. Januarja: V K a m n i k u sc vrši predavanje ob S. zvečer »O davkih In taksah«. Predava go»p. Cimerman lz Ljubljsne. Po predavanju poda kratko poročilo n poliMčni situaciji in o bližajočih se ml sredstvi. To bi pomenilo porpodnr« ] džarskl dovoli hlpotecirano pn-cjllo.. rtlln kak." "druga sila, v bližin! Suesa. D.v j volitvah v Oblastno skupščino trosi,, sko blokado r ranči ie s strani' Analih?. I Istea-a dne io P. k nn to soreiela so- lio cre Amrležom za lo. da Imalo ca-Idr. Rs.ro. g Družinske zadeve. Skrbna mati J« ponudila hčer v službo nekemu tukajšnjemu zastopniku fa tujski promet, ki ie brhko mladenko rad sprejel. Ker bil Se samec, so so počasi uradne ur? podaljšalo preko vnaprej določone« roka "in začelo so je nekaj, kar bi bilo bolje, da se ni. Ko jo skrbna mati žvepla in začutila, kaj so plete, je hotcU rajpif.j napraviti odločen konec -- | ' jo je premagalo upanje, da so bo ž'i polnoletna hči morda poročila z omenjenim Tospodom. Ta pa je medtem svoj okus spremenil — kakor se rakih narodnih pesmi, je njegova ambb cija pač vredna pohvale in priznanja. Med vsemi točkami so občinstvu, ki ;e dvomno popolnoma zasedlo, najbolj ugajale Devova narodna »Pastirc pa pa« hc ovce tri*, Prclovčeva »Zapoj tni pe» vetu dekle* in Adamičeva «Screnada». Vse tri je moral zbor ponoviti. Petje je v splošnem zelo ugajalo, vendar je bilo včasih preveč pretrgano in razsekano ter bo moral zbor v bodoče posebno pozornost posvečati negovanju melo« dičrte linije In pravilnemu dihanju. — Dinamika in izgovarjava besedila pa sta bila z malimi izjemami prav dobra. Da ni bil vzpored preenoličen, sta na kon« .crtu zapela g. baritonist Joža Grčar ir. B. Ipavčevega »Meniha*, pevovodja j. Vremšak pa p. H. Sattnerjevo »Ribic« ko». — Na klavirju ju je spremljala g. Cirabnerjeva. Po sporedu se je razvila v dvorani prijetna zabava, na kateri so vrli Liraši zapeli šc lepo število umetnih in narod« rtih pesmi v pohvalo in zadovoljstvo vseh navzočih. Lir« je na pravem potu, vrši svojo I ul turno nalogo, stremi po izpopolnje« ranju in doseza leto za letom lepše u« ipehe. Sobotni koncert, katerega se je v imenu odbora Zveze slov. pevskih zbo« rov udeležil tudi nje pevovodja gosp. Zorko Prelovec je pokazal velik na» (iredek Lire od lanskega leta, h katere« mu prirediteljem in posebno delavnemu revovodju g. Vremšaku iz srca čestl« ta mo. Izrodek šovinizma O favoriziranju Šovinizma, ki se je razmahnil pod radikalsko vlado, raz pravlja »Riieč* in za primer veliko-:bske taktike radikaiskega režima navaja nastopno zgodbo: V Belovaru na Hrvatskem se je, kakor marsikje drugod, nažlo par »radikalcev*, Špekulantov z velikosrbskiml gesli, ki so nedavno osnovflli društvo »Srnao* z imenom »Kraljevič Gjorgje* in sklicali zbor za posvetitev drnštvenega prapora. Po selih so razglaSevali, da pride na zbor kraljevič Gjorgje, ali celo tudi kralj ... In kdo vse je v tfim društvu? Predsednik jo nekdanji učitelj Milice vič, ki je v preiskavi radi poneverbe narodnega denarja v šte-dilnici v Lapeu. Tudi med ostalimi funkcijonarji so sami sumljivi trni. l'sak od njih naravno pričakuje kako korist zase. K takim parolam in takim ljudem spada le še godba. In reg so za zbor naroČil vojaško godbo Cela parada jo končala s fijaskotn. Ta lokalna komedija ne bi bila pomembna, da ni sam beograjski »Balkan* zael povodom f i jaška v Belovaru grmeti. — da je srl>stvo v tej državi brezpravno! In jo »Balkan* ljuto napadel beiovarskega pravoslavnega proto Bosanca, ker ni dopustil cerkve ne blagoslovitve, nadalje podpolkuv nika Bolimarkoviča in pciedine urad nike, same Srbe, opsoval jLlt za izdaji-ce srhstva, dočim so mu defravdant Miličevio in kum prapora Bakid, biv ši avstrijski vojni liferant, — heroji. Dandanes demagogi tn provokaterji stvo, rušijo vsako državno tvorbo, profonirnjo na take načine nacijonal-na imena, hlatijo kraljevo dostojan-končuje »Riječ*. Zadnji čas je, da se spametujejo oni, ker bodo s takim favoriziranjem šovinizma in s svojo partizansko državno politiko resno raz-rili osnovo same države. divja petelina ravno v trenotku, ko sta si na suknjiču Že potrgala vas gumbe. Krivi pa sta ntjsrečnoga »popada seveda zopet dve prežmnntaJii Evici . . . Te prešmentanepunce... LJubljana, 23. januarja. Dva vesela mladeniča sta se Sla po končanem dnovnem trudu in naporu potolažit v gostilno nekje v Šentjakobskem okraju. V veselem razpoloženju jima je šinila v glavo misel, da si poiščeta kako srce. Dvignila sta se in pričel je lov iz lokala v lokaL Šele na Cankar jo vetu nabrežju ju jo srečala sreča. V kotičku male gostilnice sta iztaknila sladko punčko in jo povabila s seboj. Vsi trije so odšli potem seveda v novo gostilno. Čemu tudi no! A tamkaj so jim je vsilil v družbo nov kavalir, ki je zasledoval enake namene kot onadva. Bil je celo podjetnejši in je zato po kratkem bom iztrgal neznancema plon in odšel s prijazno doklieo na cesto. Razžaljenca sta takoj skovala maščevalni načrt, fila sta, za njim na Sv. Jakoba trg, kjer ,ie epizoda končala s tem izidom, da sta mu izbila dva zoba. Vsa ljubezenska nagnenja so v trenotku izhlapela. Dekle je Slo samo domov, dva s stražnikom na policijo, tretjega pa se že veseli zobozdravnik . . . Dva hišna sostanovalca, stara prijatelja, sta kartala skupno v kavami. Pr»-šedsi domov, sta potrkala vsak na svoja vrata in zginila v stanovanje. Lju beznive ženico so objelo soproge. A kako razočaranje! Obe sta, bili premočeni kot miš. Za vrati pa se je čulo istočasno bridko pritoževanje. V škafu ene kot druge gospodinje ni bilo niti kapljico vode. V prepiru je nam-roČ ena drugi poskrbela prisilno kopel. Sprli pa sta se radi psa prve in ra .iih prejeli kot pristaši drugih strank. PODNART. Podružnica Jug. Matico za Podnart in okolico vabi Mane in prijatelje Jug. Mat., na občini zbor v nedeljo dne 27. jan. ob 15. uri v prostorih gosp. Pogačnika v Podnartu. LESKOVEC PRI KRŠKEM. Podružnica Kola jug. sester je uprizoiila 19. in 20. jan. burki »Dve tašči* in »Bob iz Kramja* pod vodstvom prodstdnice in njenih tovarišic. Obe igri sta uspeli iz-borno. Med odmorom sta igrala A Zni-daršič in učitelj Dolinšek in spremljala, tudi petje posameznih igralcev z violino in kifaro. ZALOG PRI LJUBLJANL Dne 20. t., m. jo imela naša čitalnica občni zbor, na katerem jo zopet izvolila za. predsednika zaslužnega g. A. DrašČka. Delovanje društva jo bilo zelo plodonosno. Njen pevski zbor je dosogel precejšnjo uglajenost in sigurnost. Tudi dramatični odsek jn pokazal po zaslugi gospo Maro nekaj prav dovršenih nastopov. Celo v Trbovljah jo gostoval enkrat, z znatniut ntoraličnim uspehom. Knjižnico diči žo lopo število boljših knjig, ki jih člani pridno prebirajo. Ker pa vlada pri no i glode nacionalnega ponosa šo velika inlačnost in so zato tukajšnji kraji izdatna paša za demagoške klerikalne iu komunistične pastirje, zato bi svetovali oi-, talnici, da budi s svojim znanjem in delovanjem članstvo baš v tem pravcu k-samozavesti in izraziteje opredeljenemu mišljenju. Čitalnico so bile včasih prava gnezda napredne misli. Društvo, ki jo navezano za sedaj šo na šolo. naj so duševno emancipira vseh tajnih vplivov. Tudi naj no bo preveč radodarno s častnim Članstvom. To svarilo pa seveda nikakor no velja glode zaslužnega odliko-vanca zadnjega občnega zbora, marveč naj ji bo Io ptovontivno merilo v izogll) morebitno bodoče prerazsipne darežlji-vosti. Kulturni pregled Književni jubilej Brani-slava Nušica n- poslance. Dal ga je zategadelj preči-tati dvema svojima prijateljima, ki sta ga odobrila. Toda poguma, da bi stopil z njim pred gledališko publiko, še vedno ni imel. Zato ga je poslal notranjemu ministrstvu, da izreče o njem svoje mnenje. Rokopis pa Je obležal v arhivu, odkoder ga Je pozneje rešil književuik Tasa Ml-lenkovlč. Toda niti sedaj ni prišla komedija na oder. Gledališki ravnatelj se je obrnil na Nušiča s prošnjo, naj mu napiše kaj drugega. Nušič jc sedel in napisal komedijo cSumnjivo lice:>, ki pa tudi ni našla milosti v očeh gledaliških velmož. Sele s tretjo komedijo , katerega je kompouiral kot ilustracijo narodne pesmi o »Lopi Vidi-, gospod Kari Jeraj. Narodno pesem samo reoitira pesnica ga. Vida Je-rajeva. Mestno gledališče v Olju. Zarodi smrtnega slučaja in raznih drugih ne-prilik mora uprizoritev satirično igre «2X S=:5* za abonma B odpasti. Zato ae ua unrizoii za to občinstvo v petek. dne 25. januarja Lunačekova drama »IiirOi* 7, gostovanjem igralcev mariborskega nar. gledališča pod režijo g. Te-pavea. V glavnih vlogah nastopajo gdč. Kraljeva ter gg. Tepavac in Tomaži'". Igra. je doživela v Mariboru najlepši uspeh. Našt u dimna je tako, da jo bodo igrali brez suflerja. V nedeljo popoldno ob 16. uri se uprizori mladinska igra »Zakleti prines, zvečer pa Nušičev »Svet* izven. Iz zagrebške glasbene dvorane. Zagrebška opera uprizarja d'Albertovo opero »Nižava* ln opero »Knez Igor*. Listi bo z uprizoritvami zadovoljni, naglošajo pa, da opera Se vedno pogreša primer nega tenorja. — V koncertni dvorani jo »Zagrebška filharmonija* priredila že svojo letošnjo šesto matinejo. Izvajala je Stravlnskega »Potniško* in »Polov-jecke plese* od Borodina. Koncertno občinstvo jo pri matineji pokazalo mnogo razumevanja za oba glasbena avtorja. Koncert je dirigiral g. Krešimir Barano-vič, klavirski part pa jo izvajala klavirska virtuozinja ga. Geiger - Eichhorn.— Berlinski pianist Alfrod Hoehn, ki večkrat, koncertira v Zagrebu, jo prirodil v zadnjem času dva koncerta. Prvi koncert jo bil posvočen Beothovnu ter jo obsegal štiri njegove sonate: Op. 10,3 D-dur, Quasi fantasljo Es-dur op. 27, 1, »Mondsclieinsonato« Cis-moi op. 27, 2 ter sonoto op. 106. Kritika priznava Hoelinu odlično umetniške zmožnosti. Na dru-gem svojem konenrtu .jo pianist izvajal Bachovo kromatlčno fantazijo in fugo ter niMiišo skladbe skladateiicv Coudu- rina, Scarlattlja, MendeissohTia, Reger-ja, Dobussyja, Illndeaiitha, Schumanna lil Liszta. — Vršil se j« daljo 10. »Intimni večor*, na katerem jo pola altisti-nja ga. Anka Gottliob-llorvat. Njen program jo obsegal Schubertovo pestni, žalujko 0. Mahlerja in Beethovnove ♦Škotsko pesmi.. Kttbclikova turneja po Italiji. Češki vijolinski vlrtuoz Jan Kubelilc, ki jo zaradi nacionalističnih mahinaclj preklical svoj drugi koncert, v Trstu, jo koncerti-ral zadnje dni v Milanu in lfi. jan. v Rimu v dvorani »Avgusteja.* pred 3000 poslušalci. Orkester je vodil dirigent Mo-linori. Kubolika jo navzoče občinstvo živahno pozdravljalo. LJiiblianska drama Četrtek. 24.: .flthello*. F. Petek, 25.: Zaprto. Sobota, 26.: »Oolohček*. A. Nedelja, 27. ob 3.: -iMogočni prstan«. Izv Ob 8.: »Osma žena». Iz^'. Ljubljanska opera. Četrtek, 24.: Zaprto. (Generalna vaja). 1'ctck, 25.: iTravlata*. Izven. Oostule ca. Wcsel-Polla. Sobota, 26.: »Alda*. F. Nedelja, 27.: »Travlata«. Izv. Mariborsko gledališče. Četrtek, 24.: «Prl treh mladenkah«. D. Petek, 25.: »Janko In Metka*. C. Celjsko mestno gledališče Petek, 25.: «Illrcl». Nedelja, 27.: »Zakleti princ* (popoldne) in .Svet. (zvečer). Izv. b ze vesti POTA BOŽJA IN PASIČEVA. Gospod r^-bič, dični miš promijer, so • Jubilej splitske trgovske in obrlnlKke zbornico. Trgovska In obrtniška zbornica im^sr^* Trsi« i' *•»« pnTje,v kr'"jiem .••rs1? mnogo, kor koncem'' koncev vse poti,: svojega gospo, larslLega de ovauj,, D dobil in slabe, peljejo v Rim. Z Ljim j « £»< jubilej se bo prosiavil j c vozi zunanji minister dr. Ninčitf, ki je zadnia leta najbolj vajen laških su-perlativ in ne l>o Pašiču ničesar ušlo pri svečanih sprejemih, ker mu bo Xir.či6 vse razložil. Ej, kakor jo za uas žalostna ta rim sita' turneja naših dveh glavnih glav, ne gre brez dovtipa. Pravi »Politika*, da je pred odhodom iz Beograda Nlu-rite proslavo so bodeta vabilu beograjske sestro mogle odzvati le po delegatih. * Z beograjske univerzo. Profesorski ifbor beograjske univerze je izvolil pro-lesorja zagrebškega vseučilišča dr. Pelra Skoka zn rednega profesorja za romansko filozofijo, Mlodrag Ihrntae pa je bil izvoljen za izrednega profesorja. * Smrtna knsa. V Ilotemežu pri Radečah je umrl te dni posestnik in gostilni- j čar g. Anton Simončič, podpredsednik lu [ ustanovni član lovskega društva »Radeče*. Pokojnik jo bil vrl narodnjak in j splošno priljubljen. Pogreb so jo vršil v j torek. Bine mu snomlnl jiredvaia v SetrSeJt 24., pe. iett 25,, saocrto 23. in ned«)jo 27. januarja tragedija malega dočka v 5 dejanjih, v glavni nlogi 7 letni umetnik Raaves Jeasen nazvan konkurentom Jakie Co-ogan-a. — Kot dodatek filma pa so igra izvrstna pasja veseloigra -Pasji rai•• Iz Ljubljane u— Predavanje v društvu «Soča». V soboto 26. t. m. predava pri »Levu g. prof. Josip Jeras, in siccr: »O umiku čez Albanijo leta 1915.» V tem Interc» santnem predavanju poda nekoliko pri> zorov iz strašne tragedije, ki je pretrpel srbski narod. Vabljeni člani ta prijatc« Iji. Začotek ob pol 9. url zvečer, Vstop vsem prost u— J. a. d. Triglav, kulturnoznanstvc-na sekcija priredi v četrtek 24. t. m. ob 20. uri v Prešernovi sobi restavracije Novi svet, Gosposvetska cesta preda« vanje: Glavne toiko iz zgodovine Ro* ke. Prcdav tov. lil. Baš Franjo. Navzoč-nost članov obvezna, gg. Btarejšinc so vljudno vabljeni Odbor. u— Svetosavsko besedo priredi 27. L tn. v veliki dvorani »Uniona« Pravo« j slavna ccrkvena občina v Ljubljani. — j Podrobnosti še objavimo. u— Dobrovoljcil Mesečni sestanek sc , vrši v četrtek, 24. t. m. ob 20. uri v ! društvenih prostorih. Odbor. u— Draginja v Ljubljani Zadruga | gostilničarjev nam piše: Med občinst« vom so čuje godrnjanje, da so gostilni, čarji ln kavarnarjl povišali ccne pijačam za to, ker so deloma pavšaliral! takso po 20 para. Temu pa ni tako. Povišck se jc moral zgoditi v kavarnah radi tega, ker jc magistrat podražil razsvetljavo za dve tretjini, podražila se je kurjava in časniki, bolniška blagajna zahteva velikanske dajatve, davki se nalagajo v taki mrri, da jih obrtniki na noben na< čin s sedanjimi dohodki niso mogli kriti poleg tega še pavšalirana taksa po tur. post. 34 in slednjič še po tar. post 62, kar vse kaže da bodo mogle cene iti še malo višje, ker siccr veliki obrati z ve« likansko režijo ne bodo mogli obstati V gostilniški obrti je ista In je poleg tega pred kratkim magistrat kar po tl> hciu zv<šal doklado na užitnino šc za 2 kreni Z ozirom na te razmere je bilo tudi gostilnlčarstvo prisiljeno, da poviša ccne pijači, ako hočejo ostati cene jc« dilom dosedanje. u— Slovenski javnosti. — Češka ohcc priredi v ponedeljek 28. januarja ob 20. uri zvečer v dvorani «Zvezda» zn> bavnl večer v prid otrokom invalidov in slepcev. Generalni konzul dr. Oto> kar Beneš bo predaval o francoski trd< njavi Verdun (s skiopt. slikami), sode. lovall pa bodo: član opere gdč. Zikova, kapelnik g. Balatka, profesor J. Slajs s soprogo, član orkestra g. Gust. Ale< Xiindrovlč Kantor. Po sporedu ples. — Godba dravske divizije. — Vstopnina za osebo 20 Din. — Pomagajte ubogim! Udeležite sc obilno! u— V nedeljo ponoči se je prav po» tiho splazil v hišo Antona Koželja na Sv. Jerneja ccsti v Šiški neznan moški. Kmalu se je odpeljal Izpred hiše na go« »podarjevern kolesu, zuvit v njegov topli kožuh iz ovčje kože. u— Poskusna kuha na plinu. Kakor [ se nam javlja, priredi tekoči teden vod« ; stvo mestne plinarne javno kuhanje na plinu. Prireditev bodo gotovo zanimala | vse naše gospodinje, ker se bode za i vsako poedino na plinu pripravljeno jed j določila porabljena množina plina. Do« kazati da jc plin ne samo najccncjše temveč tudi najprikladnejše kurivo sc> danjosti, je namen tc prireditve. Da se omogoči vsakomur uporaba plina za ku» ho, je sklenil upravni odbor mestne plinarne izvrševati vse instalacije po lastnih režijskih cenah in dovoliti de« lavstvu in sploh vsem namcščcncem od« plačila v 4 mesečnih obrokih. S tem jc dana podlaga in možnost, da se plin tudi v našem mestu tako razširi, kakor mu to pripada po prednostih katere nu« dl kuhi. u— Umrli v Ljubljani. Zadnje dva dneva so bili naznanjeni' sledeči smrtni slučaji: Marija Jožefa Inglič, zasebnica, 90 let. — Jakob Toman, delavec, 70 let. — Mina Stupar, zasebnica, 64 let. — Ana Cilenšek, mesarjeva hči, 3 mesece. u— Svetosavsko proslava na univerzi. V nedeljo, 27. t. m. na dan Sv. Save ob enajstih priredi ljubljanska univerza v veliki dvorani svečanost, pri kateri sc objavijo imena slušateljev, ki dobijo le« tos za svoje teme kraljevo nagrado. — Rektor bo predaval o problemu: «Delo Sv. Save v evropskem in južnoslovan« skera nacionalno«litcrarncm okviru.« u—• Tatjanin dan. Ruski akademiki priredc na dan sv. Tatjane 25. januarja pod pokroviteljstvom komiteja za oskr« bo ruskih dijakov velik vesclični večer v Narodnem domu. V gornji dvorani sc začne ob 8. koncert, pri katerem so« delujejo ge.: Borova, I.ewandovska, Re« vvicczcva, gg. Bcttcto, Cvejld, Kovač, Popov, Putjato, Sovvilski, Zathey, Zu> pan. Pri klavirju gg. Balatka, Matačič, Ruč. V Sokolvi dvorani se vrši od 10. naprej kabaret uMonstre« s sodleova« njem opernih, dramskih in baletnih igralk ln igralcev, ki bodo pod režijo gg. Scsta in Trobiža izvajali mnogobroj« ne, vesele in zanimive točke. Po kon« certu se vrši v veliki dvorani ples, da« leko za polnoč. Ni treba povdarjati, da pri tem ne bo zmanjkalo na najrazlič« nejših zabavah, ki bod spravili vse na« vzoče občinstvo v p-riv veselo razpolo« žcnjc. Vsestransko je poskrbljeno tudi za to, da bod gostje ves čas v lepih kioskih in bufetih najboljše postrežcnl z izvrstnimi jedili in pijačami. u— Na naslov ccstne uprave ljubljan« ske. Pišejo nam: Slavni mestni magistrat prosimo, da pošlje nekoga, ki • ■ a sne« odkidavati, na Vojvoda Mišlč- cesto, da nnin pomore. Saj smo postal' v Ljubljani skromni in potrpežljivi in se že kako kobalimo preko luž in p'undre, ki ^ospoduio po ulicah, cli vzpričo stania v kakršnem se nahaja naša cesta, naj vendar manifestiramo svoj ogorčeni protest Da dciavcl, ki pospravljajo sneg, ne pridejo do nas prvi ali drugi snežni dan, smo so z božjo pomočjo že navadili prenašati, ali da mine teden dni ali še več, ne da bl se količkaj sto« rilo za posnaženje naše poti, to je ven« darle preveč. Sedaj leži mokri, razbroz« gani sneg po naši poti, vmes stoji voda pur prstov na debelo, zakaj nihče še ni spomnil, da bl o pravem času nasul s peskom prenilzka mesta, in sedaj sc povodenj ne more odteči. In tako bro« dimo dnn za dnem po vodi in snegu, cestarska komanda pa očlvldno naše cc« ste sploh nima v svojem rajonu. Ker upotrebljava Vojvoda Mišiča ccsto tudi več hiš nasproti vojašnici kot glavni do« hod v mesto, med njimi tudi Christo« fov trgovski zavod, je neodpustna brez« brlžnost pristojne oblasti tem nerazum* Ijivejša. P« i| Ne zamudoSe! 1'Bagdad!* Bgjjjg velika, krasna in razkoSno opremljena orientalska drama v 2 delih in s delanjih Predvajana kot eden spored oh «/, 3, >/, I in O nri Sijajne raiko4ne palade — Harem krasotio — Beračeva krvna ometa — Ljuhoieu niiaiteaa kalifa do beračeve hčerko — Ua na in ras _ku*na dekoracij« Radi ogromnih stroškov — cene prostorov samo za ta ipnred: Lože I. reda. ne t Din 17. Siran-gke lože, sedet Din 12. Balkonski sedež Din 12. Parfumi ue-L ž Din 12, Rci-.erviraui sedež Din 10. 1. prostor Din 7. It. prosti-rDln 6. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure dopoldne iu po-pohlno od '/, 2. ure dalje. Glasba prvovrstna Samo »a » trtah 24. in petek 25. Januana Kino »»Ljubljanski dvor" JO ! u— Pevski zbor Glasbene Matice. — Vaje moškega zbora v ponedeljek in četrtek, torej danes zvečer. Celotni zbor ima vajo v petek 23. in torek 29. za vo« jaški koncert, ki se vrši 30. — 4. febru« arja začne novi zborovodja g. Srečko Kumar. Začetek vaj oh en četrt na 7, udeležba obvezna. Vabijo se novi pevci in pevke. •t rtj- vrti 3-2 dns 4. februarja j Ljubljani j hotelo „0111011". u— Prijave vcsellc davčnemu uradu. Z ozirom na določila pravilnika za iz« vrševanjc odredb o taksah objavlja po« licijska dirckcija v Ljubljani, da se mo« raio prošnji za dovoljenji prireditev, k- se Imajo vršiti v ljubljanskem policij« f,kem okolišu in od katerih je po tarifni postavki 99. a zakona o taksah in pri« stojbinah plačati davču.mi uradu ta'š«o i-' odft., tzi rma 20 x!s.. vsaj 5 d m rred prireditvijo vložiti osebno ine-I u« rjilniiil jra-ri na polici'-a-a Jire-cijl v Ljubljani, Blciweisova ccsta, 22, L nad« stropje, soba št. 8. Za take priteditve ie smatrati veseli-c, zabave, koncoite, glasbene In pevske večere, vsJM>vr. Takoj nato je izdihan. 0 slovitem dunajskem internistu Noth-tagelu pripoveduje Nouburger slodeče. Nothnagel jo Imel dan pred svojo Nnrtjo zjutraj šo klinično predavanje za študente, čeravno je Imel prejšnjo noč težak napad srčnih krčev, zvezan s tožilo sapo. Cez dan je še obiskoval svojo paciente, je doma še ordlnlral, po ordi- naciji jo pozno zvečer obiskal 5e eno pacientko ter je ob pol 12. url odšel v svojo spalnico. Sluga mu je podal še nekoliko kapljic z morfijem ter s« Je odstranil. Fo je drugo jutro sluga prišel ob sedmih klicat svojega gospodarja, ga je našel mrtvega na postelji, Na nočni omarici je ložal s svinčnikom naplsaji listek, na kuterem je zdrav nik Nothnagei tik prjd svojo smrtjo popisal svoje srčno napade. Listek so glasi: »Srčni napadi s skrajno hudimi bolo-činaml, žila bije v napadu zelo različno; enkrat počasi okoli BO do 60, popolnoma pravilno, je močno napeta; potem zopet hitreje 80 do 90, precej pravilno In rodno; končno popolnoma arilmlčno popolnoma Inekvalno, zdaj hitreje, zdaj po-časnejo, s popolnoma neenako napetostjo. — Prvi občutki teh napadov datirajo 3 do 4 leta nazaj, v začotku jako slabi, počasi vedno bolj Izraziti. Pravi napadi b hudimi boločinaml so nastopili šele sedaj pred 6 ali 6 dnevi. — Pijano 6. julija pozno zvečer, ko sem ravnokar imel tri težke napade«. Zdravnik Hendel objavlja način zdravljenja, ki »o ga poznali žo stari zdravniki pred več nego sto loti. Ta zdravnik podaja bolnomu človeku zdravila skozi jezik. Na jeziku, kakor tudi na drugih dolih telesa, se nekatera zdravila rezor-birajo, vpijejo. Je/ik pa ima baje to prednost, da zdravila hitreje vsesa ter jih odda človeškemu organizmu. Baje za- j dostujejo manjše količine zdravil, aJto I jih dobi telo potom jezika, kakor pa ako ] bi jih dobil j.o kaki drugI doslej navad- 1 ni jioti. Ta način zdravljenja jo zlasti prikladen tedaj, ako bolnik zdravil ne moro pogoltniti. PoBebno uspešen jo pri ločonju srčnih krčov. Izdolujejo bo žo posebne »porlingvalne« tablet«. Vladimir Iljič Lenin vrne ojačen, s povečano elastičnostjo, pripravljen za uovo borbo. Ce ga tako vidiš, bi mislil, da gledaš ruskega kmeta, zdravega, krepkega, normalno raščenega moža. »Sllčen je premetenemu In skopemu kmetu lz Jaro-slavlja, zlasti kadar si pusti rasti brado«, pravi Leninov prijatelj Krlžanovskl. Majhen Je, čokat, Izgleda kakor favn, lice Je poino solnčnlh pegic, čelo Je visoko ln široko Izbočeno, nos se sili v ospredje In kakor da njuha: na bradi rastejo maloštevilne kocine očesca pomcf.l-kavajo In so venomer pozorne. Pogled mu Je vedno jasen In raven. Kar čutiš, da vrši lz teh oči inteligenca. Ironija, podjetna borbenost Obraz ima določne, matematično točne oblike, košato razvita lobanja Izraža vso silo, vso energijo, vso žlvljensko moč, kl jo je njegovo bistvo polno. Takšen je Vladimir lljlč Lčnin, kl Jo v ogromnem ruskem laboratoriju napravil eksperiment z znanstvenim socializmom ln kl Je poizkusil uveljaviti takšen družabni red, kl bi Izključeval vsako možnost Izkoriščanja, podjarmljertja In Izro-panja. Lenin nam Je primer velikega življenja In tltanskega napora, kako odstraniti vse ono, kar Je krivo, da smo še v 20. stoletju sužnji. S krepko roko Je napisal ogromno poglavje moderne zgodovin e.» Tako Je opisal svojega prijatelja francoski komunist Hcnrl Oullbeau*. Lenin Je živel od 10. aprila 1870 do 21. Janua-arja 192-1, mnogo Je doživel. Njegovo Ime ostane zapisano v zgodovini, čeprav danes vemo s preccjšnjo gotovostjo, da se Je komunistični eksperiment v bistvu ponesrečil ln da se bo prej ali slej morala diktatura umakniti demokractll. Vkljub temu ostane Lenin eden med velikimi Slovani, z vsemi prednostmi In hibami naše rase In dobe, v kateri Je živel In delovaL t resen po celem mirnem prostoru okoli naše zemlje, zmanjša ia celih dvajset odstotkov Intenzivnosti »olnčnih žar« kov. Ako bi se ta vulkanski prah nepre« neboma množil, bi utegnil povzročiti zopet »ledeno dobo*. Vendar za to bo« jazen nI nobenega opravičenega po, vod«. Ramsay Macdonald Ramsay Macdonald, šef angleške delavske stranke (Labour Party) In od včeraj ministrski predsednik Velike Britanije, je markautna tn ob enem tipična osebnost v angleškem političnem življenju. Iz najnižjih plasti naroda se Je dvignil s svojo nadarjenostjo ln vztrajnostjo Vorovskl, pozneje v Švici ustreljeni zastopnik sovjetske Rusije v Rimu, Je o Leninu sodil, da Je Lenin rolen ljudski govornik, kl govori v kratkih Jasnih stavkih, ponavljaje svoje teze. I.unačarskl Je dostavil: Razumem, da Jc ta mož moral postat! pravi ljudski tribun. Krepak Je kot publicist, ker Je krepak njegov enostavni Jasni stil, In ker Jc krepak njegov talent, da pove vsako reč tako, da Jo more razumeti tudi nclzšolan mužlk. »Lenin je v Izrednem ravnotežju, povsem zdrav, uprav anlmallčno zdrav. Ta ko se razlaga tudi njegovo duševno zdravje, njegova neupogljiva volja, njegov pogum. Vslkdar Je ta borec In ne-umor delavec ljubil sprehode, kopeli, plavanje In lov, tudi po zlml. S tem se duševno odpočije ln fizično okrepi. Takrat Je vedno prav veder ln vesel. Z Izleta se Mraz — posledica vulkanskih erupcij Po celem svetu je letošnjo zimo za« vladal Izredno hud mraz. Ljudje ugi« bajo o vzrokih, a le malokdo spravlja to veliko izpremembo temperature v zvezo z vulkani. In vendar Je po znani veliki erupciji Vezuva v letu 79. po Krfstu, ki Je unl« čil« Pompcje in Herkulanum, nastala po celem svetu velika Izprememba v podnebju. Moderna znanost, ki tolmači »ledeno dobo« edino s pomočjo vulka« nižina, oziroma velike vulkanske aktiv« nosti, trdi, da vsaki vulkanski erupciji v katerlkojem delu sveta sledi leto dni ali tudi dve leti hudeg« mraza. Da si moremo predstavljati, v koliko vpliva erupcija na podnebje, si moramo poklicati v spomin nekatera važna dej« stva v atmosferi naše zemlje. S pomoč« jo balonov, opremljenih s termometri, se je dognalo, da v višini 7 milj vlada popolen mir ob temperaturi 80 stopinj Celzija pod ničlo. V teh višavah ni ne oblakov, ne dežja, ne viharja. Ob priliki vulkanske erupcije se dviga pepel v velike višine. Leta 1815., za časa velike erupcije v Tomboru, pri kateri je izgubilo življenje nad 56.C00 ljudi, Je zavladala v okolici 300 milj skoraj popolna tema, kl Je trajala tri dni. Vul« kanskl prah se je dvignil celih trinajst milj visoko. Iz tega sledi", da se velik del vulkanskega pepela dvigne v abso« lutno mirne višine. V teh višinah nI oblakov in ne dežja, ki bi Izpral ta pc« pel. Vulkanski prah pa obstoji Iz tako malih atomov, da mine viosih več let, predno se razpršijo plasti, ki jih potem izpero dež. V takih okolnostih se vul« kanskl prah že v par mesecih razširi po vsem mirnem prostoru, ki obdaja našo zemljo. Ta koprena prahu znatno vpliva na količino solnčnih žarkov, ki jih navadno prejema naša zemlja. Z znanstvenimi poizkusi se Je dognalo, da 1500«tl del kubične milje vulknaskega prahu, raz« I na eno najvlšllh In najvažnejših pozicij, kl Jih more doseči zemljan. V njegovih rokah je danes usoda ogromnega angleškega Imperija, v veliki meri pa tudi usoda vsega sveta. Njegovo Ime le danes na Jeziku sto ln sto milijonov ljudi. Macdonald Je bil rojen 1. 1866 na Škotskem. Oče mu Je bil prlprost poljski delavec, kl Je pa hotel ustvariti sinu boljšo bodočnost In ga Je dal zato študirati za učitelja. Pač se mu nI sanjalo, da bo mali Ramsay kdaj najmogočnejši človek na svetu. A ta Je moral Imeti v sebi strem Ucnje, da pride kvišku ln naprej. Zato Je dal kmalu učlteljcvanju slovo In se vrgel na politiko In novinarstvo. Postal Je 1. 1893 eden Izmed ustanoviteljev takrat še prav neznatne »Neodvisne delavske stranke«, L 1900 pa njen glavni tajnik Kot tak |e prišel Istega leta tudi v parlament, v katerem Je ostal nepretrgoma do L 1918, ko Je pri volitvah propadel. Ob Izbruhu vojne Je bil hud nasprotnik vojne In zato v angleški Javnosti zelo nepopularen, kar Je precej pomoglo k njegovemu porazu pri prvih volltvnh po vojni. Po vojni se Je mišljenje tudi v Angliji bistveno spremenilo. Labour Party, kl Je dobila ob svojem prvem nastopu 1. 1900 komaj devet mandatov. Je Izšla Iz volitev I. 1922 že tako ojačena, da Je postal njen voditelj Macdonald, kl le bil to pot Izvoljen z ogromno večino, oflcijelnl Ica-der parlamentarne opozicije. Lanske volitve pa so prinesle delavski stranki tako moč — dobila Je 197 mandatov — da Je mogla s pomočjo liberalcev strmoglaviti konservativno vlado In da Je postal — prvič v angleški zgodovini — njen šef ministrski predsednik. Macdonald Je visoke vitke postave, plavih oči In črnolas. Slovi kot Izredno trezen, a ob enem živahen In prepričevalen govornik. Kakor vsak Anslcž, Je prijatelj športa; zelo mnogo Je tudi potoval. Od 1. 1911 Je vdovec; njegova žena Je bila hčerka znanega učenjaka kemika Gladstona. Zlvcla sta v najlepši harmoniji In Macdonald jI Je po smrti posvetil lepo knjigo. Otrok Ima petero, tri hčerke ln dva sinova. Kako pridobivajo naročnike svetovni listi Italijanski dnevnik »Corricre Itallano* je razpisal za svoje letošnje naročnlko loterijo, pri kateri se bosta razdelili dv« nagradi po 30.000 lir, dve po 10.000 lir, Sest po 5000 lir, 20 po 1000 lir ln 40 po 500 lir. Skupna vsota nagrad znaša to« rej 150.000 lir. Polovica cclokupne na« grade je določena za naročnike Rim«, Lacija in Sabina, a druga polovica z« naročnike lz ostale Italije. Naročnik mora označiti cvetko in število glasov, ki misli, da bo padlo na to cvetko. — Natečaj traja do konca februarja 1924. Cvetka, ki dobi največ glasov, določa osebe, kl dobo nagrado. Naročniki, kl bodo najbolj točno zadeli število gla« sov, kl so padli na to cvetko, dobe po redu zgoraj označene nagrade. Nagrado se bodo razdelile mesec« marca. List ho gotovo dobil innogo novih nu ročni« kov, ker pač vsakdo upa, da dobi lepo nagrado. Tudi veliki francoski dnevnik «Lo Matln« razpisuje za svoje čltatelje vt« soko nagrado milijon frankov. Vsak naročnik In stalni iitatdi lista bo dohll listič, na katerem se poleg njegovega imena nahaja tudi gotova številka. Zre« banje se bo vršilo od 20. januarja tri« krat na teden v avli »Matina«. Denar« nih dobitkov je 156 in sicer v višini od 1000 do 25.000 frankov, v skupni vsoti 300.000 frankov. Dobitki v različnih predmetih p« so vredni 700.000 frankov. Da bi vsak, tudi •lučajnl Citate!j lista bil opozorjen n« milijonsko nagrado, prinaša list vs«k dan na drugi strani kako reklamno no« tico, n. pr.: »Skoda, da se v listnici, ka« tero so mi lopovi ukradli nnhaja tudi noj listič čltetelj« »Matina«. Ali: »Dek« lica se najbolj veseli stričevega daru, ker jo je naročil na »Matln«. Upam, da dobim veliko nagrado«. Ali: »Dve pri« Jateljtci se razgovarjata: »Ima II tvoj zaročenec dovolj sredstev, da te vzdr« žuje?« Odgovor: »Sedaj še ne, toda on Je čitatelj «Matina» in bo dobil gotovo lepo nagrado!« X Pokojnina ličcrl umorjenega so« vjetskesa zastopnika Vorovskcga. Sovjetska vlada Je hčeri poslanika Vo-rovskega, kl Je bil umorlcn kot zastopnik ruskih Interesov na lausannskl konferenci v SvIcI In kl Je postal žrtev Con-radljcvcga atentata, naklonila trajno peo-zljo v znesku poslanlške plače svojeg« očeta. Tako skrbijo sovjctl ta preskrbo potomstva svojih zvestih solrudnlkov. X Usoda bivšo princese Lulze To-skanske. Pred par desetletji, ko je Evropa živela v znamenju pustolovske romantike prlnccs raznih evropskih dvorov, Je dvignila mnogo prahu ločitvena zadeva princese Lulze Toskanske, ki J« ostavlla svojega soproga z otroci In zbežala z Italijanskim goslačem Enrlcom To-scllljcm. Princesa živi sedaj v Bruslju v največji bedi. Mesečna podpora, katero prejema od ločenega moža, znaša komaj en frank In 75 ccntlmov. Princesa živi pod Imenom Comtesse d' Ysctte In se nosi zelo preprosto. Oblečena Je v črno obleko In nosi preko nje volneno ruto. Kdor nc pozna zgodovine njenega življenja, bi lo lahko Imel za revno delavsko ženo. V Bruslju živi že nad 20 let. Odkar Je ločena od svojega moža, bivšega saškega kralja, prejema redno denarno podporo. Dokler Je bila marka nekaj vredna, si Je s to podporo lahko pomagala, odkar pa je marka propadla, prejema na mesec samo 1 In trlčctrt franka. Ker od te svote nc more živeti niti en četrt dneva, se preživlja z Instrukcljainl ter z vezenjem In Izgotavljanjem ročnih del, katere prodaja potem od hiše do hiše. Oospodlnjl si sama. Mora si kuhati, prati In šivati, ker nltna sredstev, da bi to oskrbeli drugI. Nekdanje nežne prln-ceslnlne ročice so danes grobe In zdelane. Tako končuje ljubezenska romantika princese Lulze v kaosu današnjih splošnih žlvljcnsklh razmer, kl so enako trde za vse, zanje, kl so bili rojeni na mehkih pernicah pravtako kakor za tiste, kl že ob zlbell žive v bedi In pomankanlu. Gaston BčrardI: Oče Napoleon Pravkar smo končali obed v grajski jedilnice, ko se je prikazal paz 'jpri odprtem oknu. Veselo je zaJtlical: — Sedaj ga pa imamo. — Koga? — Tatu! Veste kdo je? — Kdo? — Oče Napoleoni Kdo bi s! to mislil pri njegovi starosti. N jogo v mehur za tobak smo našli poleg luknje v podstrešju, skozi katero je zlezel v in tik poleg zida odtise njegovih eokolj . . . Sicer je pa vse priznal. — Priznal? — Da, pokazali smo mu mehur, ra-*oS: »Ali poznaš »o-le?« Začel ie jecljati, a Cez nekaj časa je dejal: »To j'' tnoj mehur: izgubil sem ga . . .» — •Da, poleg luknje, skozi katero si zle-®"1 v hišo in ukradel iz omare šeststo frankov, ki jih je dane« zintrai prejel Lengln.« — »Ne. to nisem bil jaz!» — «To ho$ povodni orožnikom.« — Tn ra ie omahnil. Pogledal me je s svojimi belimi očmi in dejal: »No jaz sem ',!1. Orožnikov pa ni treba klicat. Lcn-pinju bom vrnil denar.« — »Prepoz "o, dragi moj, že prihajajo . . . Zmenil boš z niimi . . .» — Kje pa je sedaj? — Doli v vasi. na županstvu. VbI smo šli dol. Cela vas je bila no koncu. Konja orožnikov, ki sta pri jahala iz meeta, sta bila privezana pred gostilno. V veži starega gospodiTiiskein poslopja, v kateri se je bila izvršila tatvina, sta orožnika ravnokar končava-la svojo preiskavo: — Torej je stvar jasna: vi prlsna-I te, da ste vzeli denar. — Pekel sem, da ga vrnem, torej je stvar v redu. — Kako v redu? Ce se splazite v tujo hišo In t-im kradete . . . Lahko vas vtaknejo v prisilno delavnico . . . Narednik pa je očetovsko pristavil: — No. morda vam dajo samo nekaj mesecev zapora. Sta.ri mož je bedasto poeluSaJ: — .laz pa nočeim v zapor, ne, llka-kor ne! — Molči Iti naprej! je zaukazal narednik z osornim elasom. — Dobro, dobro! Počakajte, da vzamem vsaj svoj plašč iz hleva ... 21-vio Napoleon! In stari pastir je s sklonjeno glavo počasi korakal Cez dvorišče . . . » * • Pastir? Bil je le tu !n tam pastir, ve so ga sprejeli ta nekaj časa: s"cer lo pa ODravllal na vseh kmotliab razJio- na težka dela za kos slanine, lonec juhe ln par pip tobaka. Ze od pamtv veka je stanoval v mali kočJ, ki mu jo je, kot je sam pravil, podaril prejšnji njegov gospodar, kl je bil njesrnv tovariš iz Časa Napoleonovih vojsk Ker jo vede.] mnogo povedati iz teh Pasov, predvsem o velikem cesarju Napoleonu, so ga splošno klicali očeta Napoleona. Včasih ie cele tedne preživel v gozdu, nabiral sitha drva za zimo, ali pa jatrod, gob ln mravUlnčnlh jaje. Če so je zvečer kadilo iz njegove koče, so dejali drvarji: — Oče Napoleon kuha juho. Bil je poročen. Njegova krivos^da Jena je bila silno krepka ln preživljala se je s tem. da je hodila delat, po raznih kmctlbih. Tam je sonla aH pa je prenočevala po drvarskih kočah, če nt) kar pod milim nebom, posebno, če se ga je malo preveč nasrkala. Oni dan so jn videli v bližini. Ko se pa oče Nanoleon, kl je iztrinil v hl.mi. le ni prikazni se je nekdo spomnil nanjo ln vprašal: — K1p je neki njeirova žena? Orožnik, ki «e mu jo čas žo zdel prodolT. |e dejal: — Hočem poglodati, kaj dela tu notri. Toda ko je prestopil prag hleva. Je tako za.klel da so vsi vedclL da se le zgodilo nekaj st-raSnega. Na slami, skoraj pod konjskimi kopiti, je ležalo veliko telo na tleh ln se zvijalo v krčih. Starec je bolestno ječa! ln si trgal obleko s ukrivljenimi prsti. Skočili smo v hlev. — Iznil je steklenico modTe gallce. ki je bila tu na polici, je delal narednik. Olejte, toliko Je Se ostalo. — Mleka mu dajte, mleka, je dejal z usmllientai glasom Lenglu; samo na ta način ga jnoremo rešiti. — Da. mleka, pa hitro! V gruči ljudi se ie zcranllo. Velika, stara ženska je pTlhltola, mahajoč z rokami: —- Kaj je? Kaj se je zgodilo? je zakričala m glodala umirajočega s svojimi malimi očmi. — Kaj se jc zgodilo? H je odvrnil orožnik. Tvoj mož le ukradl Lencrlutu denar in da mu ni treba Iti v ječo, jo izpil steklenico modro gallce. In vendar nam ie hotel reči . . . — Kaj? Kaj je rekel? — Da nam hoče pokazati, kam je skril denar. — Kaj? Tako ie govoril? — Temno 1T=o so se prikazale na njenem oblitjii. Pritekla jp kmetica z veliko skledo — Tu jo mleko. Dajte mu ga pit! — Kaj? Mleko? le bevsknila niezo- va žena. Ne maramo ga. kaj ne, Fran-celj? Reci, Franeelj, kaj ne da ne. Pustite naju v miru! ln skočila je h kmetici, ji Iztrgala skledo ln jo t.reSčila po tleh. Skozi napol zaprte oči očeta Napoleona je Rinil blisk, njegovo ječanja jo postajalo ved.no tišje: Oj, oj, . . . Živel Nap . . . Njegova žena je počenlla poleg njega na slamo in neprostaoo strmela v njegov obraz. — Molči, molči . . . Kmalu bo končano . . saj ti pravim, molči . . . Sc malo poguma. Cisto malo poguma . . . . . zvečer je Izdihnil. • * • Naslednji dan so preiskali vso kofo. vrt. malo njivo Slednjič so odkrili skrivališče, v katerem se je nahajal denar. Bil je železen lonec, ki |e bil skrit med dvema velikima kamnom za vodnjakom. Toda našli so tn sam polovico vsote . . . drugo polovico iskali zaman. — Stara mu vendar nI dala, da bi pil mleko, je omenil eden izmed orožnikov. Začeli so Iskati ženo. Toda niso jt naSli. Zapustila jo deželo. — Ah, kaj! pn«tito jo! je dejal Lengai saj je oče Napoleon mrtev! Prcvel P. V B.} CetrtCK 24. i. 192-1 Gibanje obrtništva v letu 1923 Med obrtništvom opazujemo pri pri-j frvnih novih obrtov in pri odjavah obrtov I tudi v povojnih letih neprimerno večjo! »talnost kakor pa pri trgovstvu. Medtem. | ko je večina trgovinskih obrtov prostih in jih lahko vsakdo brez posebne vspo- | do dve odjavi obratov, kar pa vseeno z ozirom ua specializiranost stroke, kakor i ozirom na razmeroma manjši okoliS kli-jcntelo mnogokrat krajevno močno vpliva. o sedanjem stanju Jadranske banke ter prihaja do zaključka, da je v interesu našega narodnega gospodarstva, ako sc razmero prt tem zavodu čim preje razčistijo. Na ta članek je zagrebški pravni zastopnik Jadranske banke dr. Werk posla! uredništvu «Zagr. Tagb!.» pismo, I ki je nekak generalni posnetek znanih ' popravkov «Zagr. TagbU. V tem pismu Sosvet pri uradu za pospeševanje obrti Včeraj se je vršila pr! oddelku mini- K-rozi dr. W. tudi s tožbo. Uredništvo •obijenosti in prakse prijavi, so vsi ro-1 strstva za trgovino in industrijo v Ljub- ^agrr Tagbl.> sedaj javno odgovarja kodeiski obrti vezani na dokaz usposob- j Ijani važna seja, ki jo ime!« za predmet j ,jrjlti WerJcu, da po ponovnih informaci-Ijenosti, kar že samo po sebi znatno ome- obravnavanje iu sklepanje o v prašanju j ;3), v polnem obsegu vztraja pri svojih jujo pritok novih interesentov. Cclotuo j ustanovitve sosveta pri Uradu za pospe-; navedbah ter je pripravljono jih uteme-»tevllo prijav rokodelskih obrtov jo zna- i Sevanje obrti v Ljubljani. Seje so so ude- j j Ji ti pred vsakim forumom. Dr. Werk je šalo v prvem kvartalu preteklega leta j težili poleg načelnika oddelka g. dvorne- ■ svojo pismo poslal kot »poslano« tudi 492. v drugem 459 in v tretjem četrtletju ' ya svetnika dr. K. Marna, ki jo prodsedo-; vsem osUilini zagrebškim listom, pa ga pa 529; torej ie povprečno zelo enako-' val, v imenu Trgovske ln obrtniške zbor- j ju priobčil edinoio radioevskl «Hrvat». mevno. Število odjav pa je od 184 v niče g. dr. Pless. v imenu Zvezo obrtnih včeraj je Jadranska banka to pismo ob- Irug gg. Franehelti in Kaiser, v ime- juv;ja . Zveze južuoštajerskih obi Inih zadrug'i)u prvem kvartalu poraslo na 251 v drugem j zadi in na 258 v tretjem četrtletju. j uu Najvišje število prirastku zaznamujemo, g. Založnik in v imenu Urada za poFpeše--* čevljarski iibrti, kjer je bilo celotno v, viaije obrti komisar g. Brozovio. prvih devetih mesecih 2'<9 novih obratov Po statutu, ki ga jo izdelal oddelek mi- Sokol Sokol I. na Taboru v Ljubljani. V soboto dne 28. t. m. so vrši v društvenih prostorih proslava Sv. Save. Spominski govor ima br. dr. Ivan Lah. Po predavanju društvena čajanka. Bratje in sestre, udeležite se v obilnem številu. Prosvetni odsek. Sokolsko društvo, Ljubljana (Narodni dom). P. t. roditeljem naznanjamo, da telovadba moške deee v petek dne 25. t. m. odpade, ker je telovadnica oddana za . Zdravo! Prednjačlii zbor. Sokolsko društvo v Prevaljah ima svoj redni občni zbor v soboto dne 26. tega meseca ob 20. uri v gostilniški sobi br. Labovniku z običajnim dnevnim redom. Odbor. Sokol Bled je izvolil 19. t. m. z tnalo j (Oradjauski). Odbor Je vsekakor imel to. izpremembo prejšnji odbor. Po večletnem | p0t srečno roko, ket Je to moštvo tuj. tavanju brez lastno streho si je društvo s j močnejše, ki sc ic moglo postaviti. T"e-požrtvovalnostjo članov kupilo lastni dom,j ba je sedaj v kratkem času, ki ostane, kateremu je letos prizidalo obširno dvo-: mnogo treninga, ker bo moralo moštvo rano s prostornim odrom. Društvo ima i nastopit! proti avstrijski rcprezcutanci, kl Imela prav lep uspeli. Rezultati so nastop nI: Enosedeitio: 1. Avs. Čop 5:J0.3 (kra. sen čas na A km duh! mokri progi), j, Pr. Cop 0:59.3, 3. Miha Ceruc 7:5: Ua. me: Stana Kočar 11:10. Dvosedežno: i, M. Preliti iu L. Ravnik 6:nt.i>, 2. T. Trelih in Torkar 6:18.3, ,3. I. Cop Iu Tui-jr 0:21.4. Izven konkurence sta tekmovala I, Ccrno in Lovro Buloli ter a 5:50.3 do-segla najboljši čas dvosedežnih. Na cilju je mnogobrojno občinstvo viharno akla. mlrala tekmovalec. Naša državna nogometna reprezentanca proti Avstriji. Odbor JNS za so. stavo nogometne reprezentanco ie v to. rek določil za tekmo proti Avstriji na. stopno uiuiitvo: Vrdjuka (Oradjauski), Dasovlč, Vrbančlč (oba Hašk), Kurir (Halduk), Rupec (Oradjauski), Rodin (Hajduki, Schfiiier (Novi Sad), Petkovi« (Jugoslavija, Beograd), Dubravčič (Con-cordla), Jovanovič (Jugoslavija), Babi« tudi v svojem ljubljanskem gla-:ot gospodarski uvodnik. Danca Adrlatlca v Trstu. V torek imel upravni svet Jadranske banke Tr.it u sejo pod vodstvom predsodni- sedaj vso pogoje, da so čim lepše razvije. prijavljenih, a odjavljenib Ic 124, tako nislrstva za trgovino iu Industrijo v Ljub-, j ka Valcija. Na predlog podpredsednika; No bo opremljeu^še oder, bo omogočen; da je število bra poraslo Na drui »ib je odjavilo 78. Kroja v Sloveniji že močno saturlranl in se pri-j java novih obratov vrši na škodo zaposlenosti že obstoječih. Poleg tega trpijo i nih ali započetih akcijah večjega obsega vsi čevljarji šo Jako iro^no pod inozemsko konkurenco, ker prihaja zelo mnogo, posebno lažje obutve, iz Avstrije, doloma tudi iz Češkoslovaško in Nemčije v naše kraje ter *e zaradi modne oblike in nu-videzno dovršenejše izdelave zelo rado )e v Genovi porazila italijansko s 4 : 'l Seja upravnega odbora LJublj. nu- ni kulturni razvoj male. srednjo in do-j niuče obrti ter i'ir1p{ /Iviirlk! tli I«if>r11ri' Vffl/H/i_Dolfn kot posvetovalni organ. w podpisali! predsednik Fulci, podpred-; dustrijskl družbi lu tvrdki Medlc-Rako- j Člani sosvoln so zastopniki oblastev j fodnik fortUnati, svetniki: Cacopardo, vce za darovani kloj Itd. —d—1 ter Trgovske in obrtniške zbornice, rav-,niemi i-*oiner, Kamenarovitch, Marovitch natelj I "rada za pospeševanje obrti, pet 0mati. Poggi, Rossini, Ruscoai in Cuo- zastopnlkov Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. pet zastopnikov Zveze južno-šta- chL =s Centralna banka za trgovino, obrt kupuje. Carinska zaščita. 1:1 jo uživajo jersklh obrtnih zadrug v Celju, zastopnika, IndustriJo, d. d. Zagreb. Kakor do- eevljarji. znaša na primer pri čevljih, katerih par tehta od 40 d kg dn tričetrt kg, K zlatih dinarjev in 25 par na 1 kg. odnosno 56 Pin iu 25 para v novčjuiicah, kar predstavlja povprečno eno šestinkodo osminke vrednosti izdelka. Krojaška stroka je zaščitena carinsko napram inozem-»ki konkur>"nei z 150 odst. pribitkom na rarino. kj se plača za dotlčne vrste blago. Na tretjem mestu stojijo f>o številu ml-sarji. pri katerih znala prirastek 83 obratov, in sicer je bilo 131 prijav napram •18 odjavam. Za njimi sledijo šivilje s 114 prijavami ln 44 odjavami, tako da se j« njihovo štovilo pomnožilo za 70. Pri ostalih obrtniških obratih zaznamujemo v prvih treh četrtletjih preteklega leta nastopno gibanje: prlj. Inšpekcije dela v Ljubljani in Mariboru! znaTam0i , 8 vagoni 580; ■r0*> in 0«<, 2 vagona 580; <2», 24 q 475; c6>, 250 q 825 do 832.5. Otrobi: 200 q 150 do 153. Tendenca nespremenjena. dor, Banke za trgovino, obrt in industrijo, Centralne banke, katere podružnica se nahaja v Mariboru, in Hrvatske eskomptne 1 mjenjačue banke. Fuzlja se je izvedla na način, da Banka za trgovino, obrt in industrijo poviša delniško glavr.ieo od 25 milijonov Din na 80 milijonov Din ln s tem prevzame delnico obeh dragih zavodov. Nato se zviša skupna delniška glavnica na 125 milijonov Din ter je plasiranja novih delnic že zagotovljeno. Eksekutiva sestoji sedaj tako-le: Predsednik: g. Milivoj Crna-dak, generalni ravnate'j Prve hrvatske štedionice; podpredsednik: g. dr. Janko Sverljuga, gcnoralni ravnatelj Hrvatske eskomptne banke, Zagreb, in g. S. D. Aleksander, predsednik Udruženja hrvatskih industrljalaea, razen teh gospodje: dr. Rudolf Blis, odvetnik v Zagrebu, Panl Engel, generalni svotnik Anglo-Au-Btrian Banke, Heinrieh Einhorn, bankir v Amsterdamu, Emst OrUrnvald, predsednik Udruženja. trgovaca u Zagrebu, Drc.gutin Heumer, bančni ravnatelj. Loo Kronfeld, generalni ravnatelj, dr. Feliks Mariborski živinski sojem (22. t. m.) K včerajšnjemu splošnemu poročilu šejSehlck, ravnatelj in Ivo Schwarz, na-nastopno: Prignalo se je: 6 konj, 126 mestnik generalnega ravnatelja, Vodstvo volov, 218 krav, 4 biki in 9 telet Skupaj torej 363 glav. Za kg iive teže so se tržili: voli debeli 14 do 14.5, poldebeli 13.5 do 14, plemenski 12.5 do 13.5. biki za klanje 11.25 do 13, krave klavne de« bele 12 do 13, plemenske 11 do 11.75, za klobase 9.5 do 10, molzne 10 do 11.75, breje 10 do 11.75, mlada živina 13 do 13.5. Mesne cene: volovsko moso I. 25 do 27. II. 22 do 24, meso bikov, krav, tclic 19 do 21, telečje meso I. 26 do 30, II. 24 do 25, svinjsko meso sveže 30 do 40 dinarjev. Šport Smušha tekma za prvenstvo Slovenije, ki Je bila prošlo nedeljo odpovedana, se vrši po Istem redu, kot Je bila na-znanjega, v nedeljo 27. t. m. Cas za prijave Je do petka, pozneje je prlja\nlna dvojna. Prijave sc sprejemajo v trgovini J. Oorec, Dunajska cesta. Start jc na Pokojlšču, železniška postaja Borovnica. CUJ se Je moral danes preložiti na Rakek, ker .ie jug na zadnjih treh gričih pred Cerknico sneg premočno pobral. Na Rakeku Je bila danes burja ter Je pomalo snežilo. Situacija Je sicer še negotova, vendar Je upanje, da se bo mogla tekma v nedeljo Izvesti. — Tckmovalcl nai vzamejo s seboj rezervno perilo, katero bodo rabili na cilju. Vsak tekmovalec naj si napravi zavoj s čitljivim napisom (ime In klub). — Za nadzorstvo na progi rabi JZSS še več nadzornikov. Vsi nc-tekmovalcl se ponovno prosilo, da se javijo do 25. t. m. savezu. Vsa pojasnila daje JZSS, J. Oorec v palači Kreditne banke. Sankaška tekma, kl Jo Je T. K. Skala priredil preteklo nedeljo na Jesenicah, je z ozirom na slabe vremenske razmere Bagdadskl berač. K jim ni ugajala. Vprašanje moravskega lista je postalo pereče In združilo nekaj ljudi k pridnemu propagandnemu poslu. Ali kratko pred tem je bila nedotnk« fjivost Literarne skupine omajana. Bile so pred vsem bridke puščice na člane, objavljene pod črto v Moravskih Novl> nah in pa pogubni literarni naskok na Gotza in njegovo knjigo «Anarchie v moderni českč litcraturg». Na Parnasu se je pojavil Fr. Blcek, mlad mož, ovla« dujoS kakih sedem jezikov: med dvo« letnim bivanjem na Srbskem si je pri« ivo j 11 vso literaturo balkanskih naro« dov In z ostrimi polemičnimi članki v Češkoslovaških Novinah pokazal na po« dobnost nekaterih sestavkov Gotzove •Anarhije« z nemškim Dieboldom. Za« kom. A sedaj ima besedo Brno, h kateremu se obrača Praga, ker oba protivnika Giitz in Bicek sta z Morave. V tej zme« di je zadonela beseda «Svit», ki naj bl postala časopis. Cim se je slišalo, da bo uredništvo vodil Bicek, so nasprotne stranke takoj razvile ostro borbo ter obelodanili v Čcškosl. Novinah neresnič« ne vesti, samo da bi zastrašili založni« ka, ki je dostopen podobnim vestem. Po težki bitki s komunisti so prijatelji «Svita» ohranili -voje postojanke, ali zopet se je našel drugi neprijatelj v ko« lu moravskih pisateljev, starih gospodov ki so se hoteli «pris!lnlti» mladim, ko sami ne morejo izdajati lastnega Usta. Prva številka «fSvita» je že določena, in sedaj se čaka na Izsledek pisateljskega shoda. Ako se obe stranki ne sporazu« meta med seboj, se odneso prispevki v drugo tiskarno in obzornik izide pod drugim imenom. Prijatelji «Svita»: Fr. Bicek, B. Vlček, I. L. Fischer, Ant. Srimek, A. Bdhm, Otokar Novšček, L. Jandčck, M. P. Ha« škovcc I. dr. Časopis bo gojil razen iz« virnega slovstva tudi prevode iz vseli slovanskih jezikov, pa iz laščine, angle« ščine, španščine, francoščine In nenišči« ne. Vsakdo Izmed Imenovanih je vešč najmanj trem jezikom in ima za seboj daljšo dobo leposlovnega delovania. B. Vlček je pa pravkar izdal dve knjigi pesni, L. Janiček je znan godbeni skla« datelj, llaškovec je profesor francoske« ga jezika na brnskem vseučilišču ln zbirke pesni A. Srdmeka in A. Bohma «Dcn» izidejo koncem meseca prosinca. Ce se posreči razrešiti spor, bo njih časopis brzo vodilni književni list. Ob« enem izda braska podružnica praškega Dcvgtsila prvo številko mesečnika «P4« 91110» in tako bi vzklilo v Brnu dvoje ali cclo troje smoter. In pomislite sedaj koliko pridnosti in poštenja bo treba, ila bi se vzdržale. Alols EOkm. Dr. František Žakavec je Imenovan za doconta bratislavske univerzo. Današnji štiridesotlotnik, ki 60 jo v mladosti bavil s proučevanjem romanskih jozikov, je kot parižki dijak podlegel svoji prvi ljubezni, zgodovini upodabljajoče umotnosti in j: ostal zvoet tudi v poklicu srednješolskega profosor-ja, Dolgo let je redigiral rubriko «Vy-tvarmS umeui. v Narodnih Listih ter pu-bliciral vrsto del, ki zaslužijo naSo pozornost. Žo zgodaj Je pisal članke kritične vsebine v živahnem jeziku, vsak pojav na polju umetnosti ali prinoipiof-no kritike jo našel v njem duhovit odmev. Leta 1918. jo bšla za jubiloj Narodnega Divadla Mkavčeva knjiga •Chrdin rnovuzrozonl., v kateri popisuje genezo stavbo, njeno slikarstvo in plastično dekoracijo, govori obširno o sodelujočih umetnikih ter ne pozablja pomoči Janeza Šubica. Knjiga je pisana s toplo ljubeznijo in nenavadnim temperamentom. Istega leta jo IzPla zbirka člankov «0 čeških umetnikih., ki vsebuje dragocene prispevke o delu Minusa, Aleša, Preislerja In dva obiska pri kiparju F. Bilku. Preislerjeva monografija je izSla 1921. pri Stoneu, ki je lotos izdal obširno monografijo o Miinesovih narodopisnih študijah. Sedaj pripravlja Zškaveo delo o Vojteehu Hvnalsu. Manjših člankov je lz?lo v raznih rovijah in v Narodnih Listih nešteto; ti kratki »o-stavkl odkrivajo noredko prav posebno agllnost In duševno aktivnost njihovoga avtorja. fcdkovec vkljub francoskemu šolanju ni nikdar podcenjeval čeAke umetnosti; nasprotno jo iz širokega svetovnega vidika presojal jedro ln znal razločevati med pomembno tvorbo In med povprečnostjo, ki tako rada hodi odeta v nacionalno obleko. Ton njegovih kritik ni bil nikdar neprimeren, z distinguirano obliko jo znal vsakogar pridobiti. Žakavec je izboren poznavalec francoskega 19. stol. In moderno, pozna pa tudi tvorbo slovanskih narodov in jo eden redkib tujih učenjakov, ki pozna slovensko umetnost in naše publikacije. I.ani je v toplo pisanem članku opozoril Ceha r.a pomlad v slovenski umetnostni publicistiki tor se o naših stremljonjih (Narodna Galerija, Zbornik za umetnostno zgodovino, Plečnikova šola) jako pohvalno izrazil. Moža, ki jo svoje bogato zmožnosti posvetil idealnemu poklicu in ki pozno odhaja na svojo pravo mesto, spremljajo naSo lelje, da bl njegovo delo na Slovaškem dobro rodilo. M. Razstava Tolstojevih del. Rusko časopisja poroča, da namerava Tolstojev muzej v Jasni Poljani prirediti poleti veliko razstavo Tolstojevih del. Na razstavi se bodo nahajala vsa dela Tolstoja, ki so iz- uapravil model za spomenik Plehanova, ki se. postavi v kaznnskem vrtu v Petro-gradu. Načrt za pie lestal spomenika Ja napravil arhitekt Kržauovakl. — Nn letošnji mednarodni slikarski in kiparski razstavi v Beuetkah bodo imeli ruski umetniki poseben oddelek. Ruski komisar za ljudsko prosveto LunaČarsklj je pod-vzel v la namen že potrebno korake. —« Prolesor Sldorov jo nedavno izdal Knjigo pod naslovom »Ruski portretlsti v XIII. stoletju*, ki obsega zanimivo gradivo o predmetu, katerega označuje le sam naslov. '»Veliki inkviiltor» v Rusiji, liusko državno založništvo v Moskvi je pred kratkim izdalo dva zvezka korespondence, ki osvetljuje Pobjcdonoscova, velikega inkvizltorja earistične Rusije za iai-a Aleksandru III. Knjiga prinaša tudi mnogo gradivu, ki pojasnjuje stališče Pobjedo-nosceva napram ruski umetnosti njegov* dobe. Piiljsko-bol-nrOii ednošaji. Po svetovni vojni so odnošaji med Bolcnri in Polja-! ki postali z"lo tesni in prisrčni. V Sofiji obstoji posebno poljsko bolgarsko društvo, Sin v originalu ali prevodu kjerkoli ua ki izdaja revijo pnd naslovom »Poljsko svetu. Češka opera r Barcelono. Pogajanja bolgarski pregledi. časopis iz' ::ja žo še. sto leto in je v prvi - rsti namenjen pri- glede gostovanju češko opere v Barceloni I jateljem bolgarsko - poljskega zbllžnnja. sn končana ln je za dan gostovanja dolo- j Pokroviteljstvo nad revijo je prevzel polj.' fen t. februar. Češka opera bo nar,topila....... v najlepšem barcelonskem gledališču in bo pela »Prodano nevesto* in pa »Ritmiko*. Režijo bo vodil Jaroslav Kva;iil, dirigiral pn Osknr Nedbal. Opera vzame s seboj tudi nove svoje dekoracije, ki jih bo večinoma Izgotovil slikar \Venig. Ker vlad« za to gostovanjo veliko zanimanje, nI Izključeno, da pojde opera tudi v Madrid. Istočasno vodi ravnateljstvo pogajanja za gostovanje po Južni Franciji In v Parizu, ki pa še niso končano. Slovanski svot. Iz kroniko ruske upodabljajo?« umetnosti. Pod naslovom »Tskustvo* Je ruska akademija za lepe umetnosti izdala prvi zbornik, ki bo za naprej Izhajal kot njen organ. — Akademlfnl kipar Olnzburg Je ski poslanik v Sofiji dr. Tadeusr. Gra-bowsl;l, ki je znan tudi pri nas kol zelo agile.n delavec za dobro odnošaje med Poljaki in južnimi Slovani. člani Hndožestvene;'a teitra, ki ho. do gostovali v Za grehu. Kakor smo It poročali, pridejo Hudožestvonikl na po. '•ovanje v Zagreb, k ter se bodo mudili 10 dni, od K. do lf<. februarja IzTrago pridejo v Zairreb damo Germanova, Kri-Zanovsk«, G rečeva, gospoda Masafltino* Sarov in itrn"i. Repertoar, katerega bodo odigrali, bo obsecral: »Pelo StepančU kovo» (Dostojevski), »Gospo z morja flb-sen\ »Ttoj življenja. (Dickens), ».lek.v terlna Ivanovna. (Andrejev) ter .Kralj temnice. (Rablndrnnnth Tagorel. S u i „liSltsvtai<" 1 li „2eslln" 4 uiti Hitji 1 Din Stan* ..»ki ba..da M par Z« _Popl.oT.nl.- In „2enltve" >a raCuna r.aka beseda 1 Din. — Prlobfujejo aa ta mali oflaat, ki ■o plaftanl v napraj PiaCa aa labko ludi . snamkah Ka vprašanja odgovarja uprava ta, f Ja vprašanju prllotena aaaiaka aa odgovor Ur mantpulaeij.ka pristojbina IZ Din). Instrukeije realnih predmetov srednje tole »prejmeta Naalov pove uprava „Jutra". 2005 (dobo) Pošteno dokle •Uro 20—80 let, m sprejme takoj v dobro mestno hlSo. Potrebno Je »nanje kuhanja In blAnega dela. Naalov pove uprav« „3 utrA". 1927 E otrokom fa sa pospravljanje sob te takoj sprejme mladega, zdravega In dobro vzgojeuega dekleta. Kje, pove upravnlftivo ..Jutra". 1929 Preddelavec I. Trste tesarske stroke, mirne/« ina-iaja, t najboljšimi aprlčevall, ki Je smožen, in ee Seli priučiti ta samostojnega vodjo, •• takoj sprejme. Dobro Je ako Ima obrtno lolo. Pismene ponudbe ali osebna predstsva na naslov Fran Martlnec, mestni tesarski mojster v Ljubljani, Prule 8. 1879 Krepkega vajenca mllnarsko obrt, sprejme Val. K e s m a n, Zapuže, p. (iščejo) Mlinar priden tn zane.ljiv, ISCe sluS-be. Nastopi takoj ali pozneje. Naalov pove uprava „Julra". Zdrava dojilja UCe muala s otrokom atl brez. — Amalija KebelJ, Mokronog. 1807 Lesce. 2031 Prodajalko U b| bila voljna voditi alaSCl-■aruo, ozlr. Je zmožna izdelo-"nja In ki bl Imela veselje '« kuhinje. >e (»rejme v tr-toviuo a slaSCIcaml na deteti, lonudbe • sliko na upravo ■.Jutra" pod „Slofii)Cai ka". 2U10 Kontoristka f64£a slovenskega, nemškega, M možnosti tudi Italijanskega l«lka ter raznih pisarniških »1, se iste. — Naslov pove "Prava „Jutra". 2021 Mojster "'stransko zanesljiv In temeljit vefiCak v Izdelovanju »"slih železnih predmetov (Klelueieen), ki se more sktl-;«stl na dolgoletno prakso 'o službovanje v tem .vojstvu M slišnem podjetju In ki Je JMI Izveden z dotlf nlml stro-se IS6e za skorajšnji na-"»P za veliko tovarno v Slo. *™UI. Ponudbe naj se nssto-*'» pod .»Prvovrstna mne" ™ "pravo ..Jutra" do 30. 1. Kot gospodinja želi k priletnemu samskemu gu.podu, gospodična stara 26 tet. — Naslov pove uprava .,Jutra" pod SlCro „Oo«po-dlnja". 180S Absolvirani realce veSC knjigovodstva tn plsar-nlSklb del, krepak, sprejme vsako delo. Pouudbe na upr. „Jutra" pod .Jteulec". 1037 Vrtnarski pomočnik mlad dobro Izurjen, a najboljšimi spričevali, želt spremeniti službo. Nastopi labko takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo ,J ulra' pod „Vrtnar". 2020 Pomožnega sluge mesto sprejmem, ali kaj prt-meruega. Sem zdrav In Imam veselje do dela. Ponudbo pod ,,Pomo-2nl sluga" na upravo „Jutra". 2008 Knjigovodja (bltasctst) z vetletno prnkso. veSč tudi amerlkanskega knjigovodstva. ISCe dopoldanskega atl popoldanskega posla, nnj-raJSe pri kakem manJSem Irn-portnem podjetju. Vloži tudi kavcijo. Ponudbe pod ..Energičen lo natančen" na upravo ,, Jutra". 2006 Primerno službo ISCe blvSt podnnrednlk a pisarniško Drakao, govori ln pISe tudi nemSlto, ve&C strojepisja. Ponudbe pod ..Nastop 1. februarja" na upravnlštvo ..Jutra". 1961 Kemik dober analitik. Iftfis sa popol-dannke ure primerne ta no- Šivilja Mici Urcnik Krllevnlika ulica 9, se pri-porofis ta vso v njeno siioku spadaJoCe delo. Izvrflltev U-kojftuja, c«ua smerna. 1947 Pok arijo vramem v najem v prometnem kraju. Cenjene ponudbe pod ..Pekarlja" na upravo ..Jutra". 1887 IRMnHHnUKtJillflp; V.llfl Kompletna spalnica jedilnica, pis. miza In soba za aatnea, vse dobro ohranjeno, se radi aelltve proda. Eveut. se oddajo samo i I ranice. — Naslov pri portlrju ,Slon', osebno med 6.-7. uro. 1938 Roparaturna uredba Novo mlatilnico ln lokomobllo 6 HP, prodam radi drullusklb razmer. M. 811var, Ljutomer, 81oveulJa. LuSčilni stroj (8cbAlmascblne) v nnjbolj-Aem stanju, naprodaj. Naslov Pots uprava „Jutra". 2038 Pozor, avstr. državljani Zamenja se lepo posestvo v večji vasi blizu Pllberka, Ko-rofcko, povrAlne nad 40 ha, dve blšl, dva blevu, do pred kratkim i gostilno In trgovino. ta polovico njanjAe v 8lo-veuljl, event. se proda. Pojasnila daje: I. Krofiutec, Črna pri Prevaljab. 1910 Dve postelji s fimnlcaml, s« prodasta. — Ogledajo se v Oosposkl ulici Al. 4, na dvurlfcču v ploakar-skl dvlavulcl. 2001 Dva vagona drv od postaje Novo mesto, vagon Jullus, menar. Ljubljana, 8v Petra cesta 79. 2028 Stanovanjska hila Na Dregu At. 21 (predmestje Ptuj) a gospodarskim poslopjem In stanovuiijem sa oskrbnika, lepim vrtom In euim oralom njive. Je poceni tn pod ugodulml pogoji naprodaj. — Batno re»ulm kupcem brez posredovalcev daje pojasnila lastnik Kran Jurgcc, pekarna. Sv. I1J, Slov. Gorice. 1910 Z25ŠEZ22 Izobražena gospodična ISCe t Mariboru lepo majhno sobico s posebnim \bodom. Ore tudt kot sostanovalka. — Ponudbe pod fclfro ..MeeeCna zahteva" na upravo ,Jutra. 1845 ,Posest' Realltetna pisarna, d. a o. a., trdega aena (sladko), odda Ljubljana, Poljanska ce-ta 12 Foto-aparat znamke „Ica", malo rabljen, z 2 Zel r-objektivoma p i :15, 21 In 15 c tu daljave žarlac, 3 dvojnimi kaaetl 13 X 18. a kompl. opremo In kemlkatl- za auto-pnevmatiko za paro )oml' •• ™dl odpotovanja ie. In vroC zrak, ss najcenejše proda. Pcnudbe pod ,.Ustanovitev eksistence" na upravo „Jutra". 1811 Jedilnica In glasovir se prodaata po ugodni cent. Naslov pove uprava „Jutra . 1800 Io ugodno proda. — Naalov upravi „Jutra". 1855 Srobrni kavni servis in Čipkasto pregrinjalo za dvojno poatelj, ae proda. — Naalov pove uprava ,.Jutra". 1851 No čakaj spomladi! NaroČi takoj: seme, sadno drevje, vrtnl-e. dallje, gladi-ole Itd. Vrtnarsko velepod-Jetje ..V r t". Džnmnnja In drogovi, Maribor. Zahtevajte cenik I H50 5 skobelnikov dobro ohranjenih, ee poceni proda pri družbi ,,natkan" v Ljubljani. 1803 Pod lastno cono razprodajam dokler traja zaloga : dam.-ke žalne obleke, 1 plaSCe In kostime. Fran Lu-Ulč, Pred Skotijo 6tcv. 10. 1762 Spalno opravo kraeno moderno, novo. lz CeSnJevega lesa. proda PrnS-1 nikar v VlSnJI gori. 1722 v« ,Par6"i'l°pn1 Mnn . Ernemann" 9X12. akor.J 7 25 atm., Skoda Plleen 6600 noTp np proja _ KraCun mm, 1000 mm, 700 mm, Itd., PolJCana. ' 2011 dohro ohranjen, proda po 8 nin kg I. KSnlg. KoCevJe -Teža ca 15.000 kg. 1716 2akotna obleka se proda na Sv. Petra cesti 27. 1865 Turbina nova. nerabljena. Izdelek ar«-tovnoznane tvrdke. za 33 IIP, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 1967 Foto-annrat prodaja: NOVO VILO. komfortno, pro-ato stanovanje, pod Tlvoll-Jem. Cena 500.000 Din; ENONADSTR, 1HSO z gostilno In noCno kavarno, t vstm Inventarjem In koncesijo v Mariboru. — Cena 800.000 Din;. H1SO b vrtom pri Kamniku. — Cena 65.000 dinarjev ; VINOGRAD pri BreHcah, 6 oralov, ob glavni cesti. — Cena 75.000 dinarjev ; VILO. enonadslropno s vrtom pod Rožnikom, prosto stanovanja. 350.000 dinarjev ; H1SO, enodružinsko v Udma-tu, lep vrt. stanovnnje takoj prosto. 100.000 Din; VILO, enonad»tr., enodružinsko, Sest sob, 3000 m vrta, takoj prosto, v srcdlftču Maribora. 310.000 dinarjev; PARCELA 2300 m", pod Rožnikom po 45 Din; POSESTVO. 7 oralov, s hlSo, gosp. poslopji, tik farne pri Mukrouogu. 140.000 Din; MLiN, 4 pare kamnov, eoo-nadstropen, ob Južni železnici. Cena 140.000 Din ; DVONAOSTR. HISO s vrtom, Sobe prazno ali opremljeno z uporabo kuhinje, se ISCe za takoj. — ponudbe pod ,.Stanovanje" na upravo ..Jutra". 1933 Stanovanje obatoJeCe Iz 2 aob In kuhinje s prlllkllnanil. se ISCe sa takoj. — Ponudbe pod ..Mlruo življenje" na upravo .Jutra*. 1831 III II 100 odst. zagotovljeno Pismene ponudbo pod 7f»0 ti- * J u t r a * Mari bor. ! . Czapka. BuZ Zaloga klavirjev in pianlriov, nn!tjnlJ£lh t.vare 302 __| 2000 Din išče mladenič, ki plaCa visoke obresti. — Povračilo po 500 Din meaeCno. Ponudbe pod ..tleSItev nujua" na upravo „Jutra". 1938 Pregnanfok bur, 8chwelgho Stlncl Itd. Jeric. Dolenc, ulica 5. Orlplnal Hubtid, roj. JublJan«, lillSerJcv« Pes volčj« pasmo, ho ccno proda« Pulzv. f. : Dr. Vol. Zurnlko-va ulica fit. 11. 2003 Črn dohonnun /. nnFobčnlkom. na ovratnik« Ime ..Luks", kc jo zaukrl. Lastnik gn dobi v 21vlnu-2020 Dvo prazni sobi oddam ■ 10. februarjem. — Poseben vbod. elektr. Iu6 In purket. Cena zmerna. Naalov pove uprava „Jutra". 1873 Dve mesečni sobi lz tutne Istre, trgovsko na-obiHlen, zelo dobro Hituliau, 2d ..J. vatilo v 1,161, 1066 ■ C.". 1063 Zg. g iska. Volno ln bombaž za pletenje v*eh barv nndl vedno naleeneje Rn?p«till|nl-na ..Konkiirt-nclja", Ljubi) t na-Zg. SlSka. 1617 Rukov gozd v posek, lepi kr-ljl In hrasti, kompleks ca 20 oralov ln tudi manje. proda I. K8n'irv KoCevJu. 306 Eleganten črn plnSč (Stndtnel7>, za gospoda srednje postave, se proda za Din 1000. Kje, pove upr. „Jutra" 2018 Filatelisti fcfiSefttfl:!! r-nrfn« pv'»»-» f Zbirko nad ;onn -azlici-.lli -oai^ik vseh drža--. r>r-<«--nopl-o pod ,.eons 100 Din ' na upravo ..Jutra". 19SS Staro želozo Iliša 6 petimi sobami ln kuhinjo, Je naprodaj v Novem mestu. VeC se poizve pri Ivanu Golobu, SrebrnlCe St. 8, Novo mesto. 1003 Stavbena parcela 810 in za Kolezljo, ne proda po ugodni ceni. — Polzve ae Poljanska cesta 20/111, vrata 6t. 8. 1900 »K Mor hoče kaj predati Klor hafie ka] kuplU Kdor ISCe ±M Itd. Inseilra«Jutru" i le na vagntie. k'ip! I KCnig V KoCevlu proti eotovinl - Kunlm hi5n Istotako vas metalne odpadke „ .... _ SG6 T Radovljici nll TržICu ob __. 6'nvnl cesti, kjer bl ee dala Ljubllnnskl Kvon letnik 1923, prvo številko, kupi Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica St. 54. Vef žel. ali los. oken uporabnih sa stavbo deiavnl-Sklh, odnosno tovarn, prostorov, kupimo takoj, neflektl-ramo tudi na razna vrata. — Ponudbe ns Kramar & Comp.. Ljubljana vil. 1008 Novozldnn prosfnr 1 e n n ure'en, prlp-r.ven rn vaal.o de>"nlto ali slrladlSCe, orldn takoj v najem. — VpraSnti Je pri Aloma Om-panr v LlublJnnl. 2013 urediti manutakturua trgovina, event. vzaniom v najem lokal z Izložbami. Ponudbe na '.'!?I?.V0 »"Jutra" pod „IIISa • 1856 Nova vila v Ljubljani, moderno urejena, se proda po utrndnlh pmrojlh. Dopise pod ..Priložnost" na upravo ,,Jutra". 1957 Lepo posestvo tri Četrt ure od Celja ob okr cesti, obstoječ. Iz dobro zidane MS«, nn novo prenovijo, ne s 6 sobnml In kuhinjo, 4 orale najbolj rndovltne zemlje, dva sadonoanlkn, začasno rostllna, prekinjena rn" preselitve. - hISI nahaja tubnčnn trafika — r- -jce-.r proda. Štefan llo neon. posestnik, Tremerjc £t. IS. p. Celi«. 1973 Novejše knpge Tiskovne zadruge v Ljubljani Novačan A., Samosilaik. rovesti. Vez. 48 Din, broš. <0 Din, s poštnino i 60 Din veft. Unrban Vajanskj, Leteča 89nce, Povest Vez. 28 Din, broš. 22 Din, a poituino 160 Din ve5. Sienkiewicz, Z ognjem ln mečem. Zgodovinski roman, ilustrovan. Vez. 120 Din, hroš. 100 Din, s poštn. 5 50 Din več. Veber Fr., Znanost ln vora. .Pota in cilji", XV.in XVLzv., mehko vez. 65 Din, po pošti 150 Din vc6. Čermelj L, Materija ln energija v sodobni fiziki. „Pota in cilji". XVII. in XVUL zv., mehko vez. 60 Din, po pošti 150 Din več. Knjige s« naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošto). V njenih modrih očeh, ko[>ajoč>ih bo t tioJiah, leži neskončna žalost, napol odprt« njene blede wtniee se ji v krčih "trasa,jo ... In božajoč r, eno roko mlado deklico po golem ramenu, z drugo pa držeč ji glavo pokonci ln obrnjeno k sebi. .ti Sainclair pravi, zroč ji v oči: «Gri«,y!, vi do sedaj niste živeli sredi med ljudskimi strastmi. A Sitali ste mnogo — in atavizem tudi še živi v vas — in ob prvem dotiku z ljudmi ilnigega rodu kakor so Wai tt^kovci, ste padli v strasti, in zdaj se veselite »ii pa trpite ...» »Ti me ljubite. Grisvl. ker sem se vam prikazal, čeprav kot sovražnik, kakor Loliengrin vaših sanj. Vi me ljubite, kakor je leta 180(1. vzljubila hči pruskih barcmov huzarskoga polkovnika. ki je v Napoleonovem spremstvu triumfalno vkorakal v Berlin. Vi me ljubite, ker sem za vas nov človek in ... zmagovalec ... ln zato ste me tij,ii rešili in mi pomagali pri napadu na Votlo Skalo.» v A zdaj ste ljubosumni in trpite, ker ste videli tam spodaj, skozi okno. žensko v mojem spremstvu .. .> Je-li to 'stSna, Grisvl? ...» "ns vzklikne: »Je.» On jo poljubi na rolo. dolg je nje-fov poljub. in s tihrm. gorečim glasom ji pravi, objemajoč jo z očmi: L itiruvjvf 1 <0, da, da!.,.» krikne ona, navdušeno. om jaz nikdar tvoj ljubimec, Grisyl... Tvoja ljubezen mi !>o *ladka in nežno bo moje vedenje napram tebi...» »Tvoja navzočnost,. •.» zajeulju ihte Grisyl. »Vedno boš ostala pri meni, Grisyl. In ona, ki sem ji eaikrat sa vselej podaril moje srce. moje telo in življenje, ona te bo ljubila kakor ljubi nožno-čutna, hvale?': :t...» »O, ne m- -vražiti, ker jo ti ljubiš! i »Velika ti. ■ in plemenita. Koliko drugih bi teklo baS nasprotno ka-kor si dejala pravkar ti. in koliko drugih bi u Sinilo /.lo!... A če bi ti bila u-.ka kakor so oue druge, jaz bi te bil že spoznal, bi no vzel bi te bil k sebi. ampak pustil M te bil pri ostalih ujetih Wartockih...» »O, gospodar'. Imej me vodno pri bobi ju vdano ti bom služila!...» A takoj do-iUvi z neko reripiiraino melanholijo v glasu: »Ta .vedno' pač ne bo dolgo trajal, o gos|xidar! > • Zakaj, Grisyl?» »Kor še boni usmrtil«, ko ti ne bom več potrebna.« «Grisyl...» »Usmrtila se born!... Prosim te samo enega: takrat pokopi ji moje telo v zemljo, kier bo; nekega dne tudi ti...» »Grkyi!> ,0! gospodar! Obljub! mi, obljubi mi! . . .» S strastno prošnjo v solznih očeh se mu ob osi ia vrat. željno pričakujoč odgovora . . . Un jo prirno za rouu: in jih nalahno razklene. Nato pogleda ner-reini napol omedleli deklici v objokani obraz in ji reče: »Prisegam ti, Grisyl. Kraj tvojega smrtnega počitka bo v isti zemlji, kamor bodo nekega dne položili tudi mene. Toda. če poginem v boju, ki ga nameravam začeti ...» »Ali se smem tudi jaz udeležiti tega boja?» »Č-e se hočeš, ti ne bramim!» «Hoe«m!» »Ta boj je naperjen proti Gloju XIII. s Schw . . .» »Hočem! H očem 1» »Dobro! če v boju poginem?» »Umrem takoj za teboj tudi jaz ...» Sainclair prime njeno glavo z obema rokama, jo pritegne k sebi in pritisne svoje gorečo ustnice na tresoče ustnice mlado deklice, ki zaječi, njene oči pa se Široko odpro... A takoj zopet odmakne glavo in spusti njeno telo na divan, r, roko pa jo pogladi po iare-četn čelu in ji pravi: »Odpočij se ta bodi pripravljena. Grisyl! Se danes zvečer boS spoznala Laurenoo PalH, leno, ki jo ljubim. Jutri pa odpotujemo na ?chwaizrock.» Dolg nasmeh ta globok pogled, in Sainclair odide. V. Laurencina ljubezen Sainclair mi snide z LauTenco v sobi, kjor jp slavna povka bivala, odkar se je vrnila s Sohwalzrocka. Mlada, žena, sedi v naslonjaču ta zamišljeno strmi predse. Ko vstopi Jean. privzdigne glavo in se ozre nanj « pogledom, polnim miline ta resnobe. Sainclairu se takoj zazdi, da je pri- šel čas razlage, in brez uvoda ji pravi, pritegnivši k njej okrogel stol, na kar terega sede: 'Bil sem pravkar pri Grisvll- Mojo opazovanje In tvoja slutnja sta iimela prav: ona me ljubi. In tvoje ljubeče srce jo pravično cenilo njeno ljubezen, ki bo zame pripravljena tudi na žrtve. Dejal sem JI, da ji boš ti nežnoČHtua ta ljubeča sestra, ki jo bo ljubila.* I «Bom ji. da, JeanI» odgovori Lau-renee. »In tudi jaz se bom znala žrtvo-! vat.i . . .» j »Ti!> se strese Sataclair. | Bledica mu šine v lice. kajti žarek I umovanja mu je razsvetlil možgane. A Laurenee se že sklanja nad njim, ga prime za roke, ta s svojim otožnim. I melodičnim gla«©m, ki sega v dušo, I prične govoriti: »Poslušaj, Jean! . . . Najprej moraS j vedeti, kaj se je godilo na Schwalz-ror.kn. v sobi onega stolpiča na ob-' zidju, Ift. maja oh dveh popoldne, od J onega trenutka dalje ko sl v ori okrogli ' sobi, imenovani »hodnik se mu posreči ubiti pošast, še predno., In to upanje mi jo dajalo neizmernega poguma, ki som ga rabila, da se® mogla poklicati G16ja WarteSkegaj Hoteli Bte me, željni ste me, evo ms, pokoravam se vam in uda,jam se vara, tu moje ustnice . . . Poslužite m jih! . . .» »Laure!» »O, Jean, daj. da končaim! . . . moj obupni klic je poSast takoj priffla. In jaz sem ee začela pogrezati . ., Toda mar ni bilo potrebno, da te re. širn? Delala sem so, kakor da igra® vlogo komedijantke. Ponudila sem Lu. ciforju svoje ustnice. In da ga npija, nim. da mu zborem njegove razpršeni« misli in mu jih usmerim vso na mene, sem mu igrala kurtizano . . . BUa sem srečna in nesrečna hkrati, kajti reše. vala sem tebe, četudi sem sebo pogub« ljala . . . igrala sem vlogo očarljiva in očanijoče kekete, ki se polagoma zapleta v lastno ljubezenske mreže .. .1 »Lauro, ljubezen moja! Molči! Do« volj ,jel» »Ne. ne, no 3c . . . Poznam dobnl tvoje črno misli! BojiS se slišati, kei dvomi?, ker visiš med radostjo, da si mo zopet našel, in med sramoto, dj . . . 'Poslušaj, vedeti moraš v.e, prav vse, da mi boš vorjol . . .» JN Ir 'C 1 a « • -o S 11 80 5 138 10 138 1 188 i Nove sodne takse V izvršilnem postopanju. 1.) Predlogi na Izvršbo v Izterjanje denarnih terjatev •li v dosego dejanj ali opustov ua podlagi katcretrakoll izvršilnega naslova: •li z izvršilnimi sredstvi, 9 katerih opravo ni združena vknjižba ali predznamba. stvaruih pravic v zemljiški :,nji._'i ali pa le vknjižba lastninske pravice (§ 350. izv. r.i no glede na število v onem predlogu kumulativno predlaganih Izvršilnih sredstev te vrste .... h'i z izvršilnimi sredstvi, s katerih opravo je združena vknjitbn. ali prcdznaiuba stvarnih pravic v zemljiški knjigi fizvzemši vknjižlie lastninske pravico po § 350. izv. r. za vsako predlagano izvršilno sredstvo te vrete in po številu sodišč od vrednosti z obrestmi, vštetimi do dno vložitve predloga: do 500 Pta ............... nad 500 Din na vsakih 100 Din še po...... čo se izdado več ne^o tri odločbo iskiepi), se plača n vrako odločbo (sklepi še po......... Pripombe: V primerih kumulacije predlogov pod a) in b) se pobirata pod a) in b) navedoni taksi. K b): V rej taksi je obsežena tudi vknjižnlna. 7,3, Odločne (sklope"), omenjene v drugom odstavku tar. fnfit. 13S.. so ne smatrajo izdatki (izvodi) te odločbe. 2.) Predlog! na izvršbo v zavarovanja denarnih terjatev ■li na dovolitev začasnih odredb za vsako nredlagano vrsto «:i varovanja iu po številu sodišč od vrednosti z obrestmL i ftetimi do dne vložitve predlo«a kakor t>od 1 b). Pri pom lie: Od predlogov, vsled katerih preide v zavarovanje dovoljena izvrebu v izvršbo v izterjanje, se pobira taksa lz tar. posl- i:> Din';. Taksa iz tar. post. 14«. no pride v poštev. 3.1 Predlogi za utesnitev, razveljavljenje Izvršilnih da k ni, ki 30 bila. dovoljena za Izvršbo v za\-arovanJe ali kot iračasne odredbe '.a vsako vr?to zavarovanja: *) Ce se ue ialado odločbo (sklopi) o tem ali se pri sodišču o tem ne posilijo nadalje......... (i Se so izdado odločbo ali pismeni nalogi...... J.': podlogi na ustavitev, utesnitev izvršbe, dovoljene r Izterjanje denarnih terjatev ali v dosego dejanj ali opustev: s) glede izvršilnih sredstev pod 1 a) navedene vrste . . b) glede izvršilnih sredstev pod 1 b) navedene vrste kar koT pod 3 a) in 3 b). Pripomba: Taksa Iz tar. post. 102. nc pride v poštev. 5.) Pravna sredstva (rekurzl) kakor v civilnopravnem sestopanju po tar. post. 176.. točkah 1.) do 5.). 6.) Druge vloge v izvršilnem jiostopanju kakor vloge robče po tar. poet. 1. 7.) Odločbe, sklepi v?eh stopinj ......... P.) Rubež ni in cenilni zapisniki od pole...... 9.) Zapisniki o z dražbo opravljenih prodajah ali Oddajali v zakup: 1) za zapisnik od pole .....••..».•■ ») kot izvršilna taksa iz izkupička . ........ c) za pravni posel, in sicer: a) za prodajo premičnin od izkupička . ...... /f) 7a prodajo nepremičnin od prometne vrednosti, 8e je večja od izkupička........... v) za oddajo v zakup od vrednosti, dosežene na dražbi Pripomba: Ra.zpravni in drugi zapisniki so takse prosti, v kolikor fla. nadomeščajo vloge, sc pobira od njih za dotične vlogo u> edpisana taksa. 10.) Razglas dražbe ne ga oklica s pritrdbo na občinski ieski ali na drug v kraju običajen način (g 71„ točka 2. izvršilnega reda): a' v krajih z več nego 5000 prebivalci ....... 76 '.>) v krajih do 5000 prebivalcev.......... 75 Lisičje in druge kože divjačine ne prodajajte ipekn-lantom med voinjo t Ljubljano in na nlieah. rmijijti foaatla trpiesa. Vselože divjačine kupuje skozi vse leto ln v vsaki množini ter plainje po naj tU jih dnevnih cenah za ekspert t inozemstvo D. Zdravič trgovina ■ uijia UiUJflBB, ftorOiuti Diltil Lepi poslovni prostori obstoJeCl Is dveh sob in vollke dvorane v I. nadstropja se takoj oddajo ▼ najem. — Pojasnila daje uprava palače Ljubljanske kreditne banke. 350 za prevoz tovorov do 5 vagonov na enkrat, novejši tip, tvornic« Kemna-Breslau, jako pripravne za lesno Industrijo In rudokope se dobavljajo protso Beograd, Vojlslav PantlČ Knez Mlletlna ul. J. Pristno vino MARŠALA in WERMUT liss italijanske okupacije prodaja 343 pod lastno ceno po 20 Din liter tranko postaja Logatec, dokler traja zaloga. IVAN DOLJAK zaloga vina, LOGATEC. S12 139 180 30 50 0 79 81 81 81 81 81 50 10 Mehanična delavnica in livarna medenih izdelkov Karel Dragar in drug v Zgornji Šiški, Kosova ulica št. 96 sprejema vsa nova dela in popravila, izdelana v lastni reZiji, kakor stavblnska dela, Iztikala za roulozapore, Izdelovanje medenih ležlSč (Lager) v lastni livarni, prevzema montaže transmlslj In strojev, Izdeluje vodovodne armature za kleparje In raine pipe Iz medl po najnižjih konkurenčnih cenah. Toplo priporočamo knjigi A. Novaian Samosilnih V«. M Di«, bmt. H Dtn, »Mi. i-M Dta L Lah Angelin Hidar VM.n Dla, paill-MDtn Naročite pri Tiskovni zadrugi v LJubljani Modni atelije M. Sare Plesne toilete - Takojšne Izvršitev Najtlnajil materija! na i - - • razpola go i Kongresni trg 4/1; Opoiarjamo na Zakon e oblastni io sreski samoupravi ki is naroča pri Tlshevn! zadrugi v Ljubljani ter velja s poštnino vred Din 6-80. 30, 40, 50, 60, H.-P., najmodernejše konstruirane, tvornlce Kemna-Breslau, Jako pripravne za Industrijske svrhe se prodajajo prosto Beograd, Vojlslav Pantlč, Knez Mlletlna uL 2. Težka je bila borba u življenje in zdravje najine DANICE in bndo nje trpljenje, preden je ntlhnllo njeno zlato srce. Zato ps so ji .pokazali njeni znanci ln prijatelji Da njeni zadnji poti toliko ginlji-vega aočutja, da je nama težko, zahvaliti se vsem primerno in pi>iebej. Toliko lepih tolažiloih pisem 1 Toliko svežega cvetja obdaja njen sedanji dom in tako krasno so donele poslovilne pesmi Glasbene Matice I Srčoa iskrena hvala Vam vsemi Lepa hvala duhovniku za tolaiilne besede, vsem tiBtim, ki so ji izkazali svojo ljnbav na pokopališču In poselmo vsem solzam, ki so se lesketale ob njenem slovesni V Maribora, dae 22. januarja 1924, »« Žalujoča dr. Fero Hflller In soprogi. Zahvala. Podpisani se tem potem javno zahvaljuj! gosp. dr. Kumarju za o priliki težke bolezni njegove žene uspešno zdravniško pomoč. S svojim strokovnim znanjem in z veliko požrtvovalnostjo jo je rešil ponovne operacije ter dosegel, da s« čuti že okrevano. Zato gosp. dr. Komarja vsa. komnr najtopleje priporofa. 3i6 Ivan Bizjak, rudar v Hrastniku. Po meri se izdelujejo vsakovrstni trebušni pasovi tudi po zdravniškem navodilu, za noseče ter po porodu, kakor tudi obešene trebuhe , na želodcu in ledvicah bolne 847 pri ivrdki Besednik in drag. Ljubljana, Prešernova ulica 5. Naznanilo. Naznanjam vsem, posebno pa revnejšim slojem, da proda|am premog, dostavljen na dom v vrečah po 50 kg...........Din J51— pristojbina za delavca ......I'25 tedai . . Din 20'2i torej cenejši kakor konkurenca s posebnim vzirom na slabeje sttuirane sloje. Drva vedno v zalogi po nizki ceni. Se priporoča Alojzij Strupi trgovina s premogom Ljubjlana, Vidovdanska cesta 14. 233 Lovsko društvo »Radeče* v Radečah pri Zidanem mostu naznanja pretuž-no vest, da je dne 20. t m. ob pol 9. url zjutraj umrl njega podpredsednik In ustanovni član, gospod Anton Simončič posestnik In gostilničar v Hotemežu pri Radečah. Pogreb dragega tovariša se je vršil v torek popoldne Iz hlže žalosti na okoliško pokopališče. Radeče, 20. januarja 1924. steklenice za vkuhavanje sadja in povrtnice so najbolje* in najcenejše. 30 Olavna zaloga za vso državo: Lovro Petovsr, Ivanjkovci. Istotam se dob« Zuparičeve knjige „Sonzervt-r&nje sadja ln povrtnln ca domačo uporabo" v gluTcuski in hrvatski izdaji, i Gospodinja, naročite! — ZniDfiB MIRKU III Pili' najboljših tovarn Bbsenilorfer, Czapka Ehrbar, Sohvvclahotor, Original Stlnfi 3erica Hubad, roj. Dolenc « LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica St. B.