ONKOLOGIJA / odmevi
leto X / {t. 1 / junij 2006
62
Prihodnost
Zdru`enje FECS je v zadnjem ~asu koordiniralo razprave o
tem, kako naj se evropska onkolo{ka skupnost pripravi na
soo~enje z izzivi, ki jih prina{a nara{~ajo~e breme raka v
Evropi. Prednostna naloga za onkolo{ko skupnost je
prestrukturiranje evropskih onkolo{kih zdru`enj, da bodo
bolje odra`ala potrebe sodobne onkologije. Januarja 2005
je za~ela razprava o tej problematiki dobivati bolj formalen
okvir: na vrhunskem sre~anju, ki ga je organiziralo to
zdru`enje in je potekalo 10. in 11. januarja 2005 v
Amsterdamu, se je se{lo ve~ kot 30 klju~nih strokovnjakov z
vseh onkolo{kih podro~ij. Razpravljali so o omejitvah
sedanjega stanja in mo`nih na~inih za izbolj{anje polo`aja.
Udele`enci so poudarili potrebo po spremembi struktur, ki
predstavljajo evropsko onkologijo. Kot najbolj{o pot so
predlagali enotno Evropsko onkolo{ko zdru`enje (European
Cancer Society). Ta nova struktura bi bila ve~ja, bolj
koherentna, z opredeljenim ~lanstvom in bi imela tudi
ve~jo avtoriteto kot predstavnica onkologije na vseh ravneh
(znanstveni, politi~ni in socialni). Splo{no mnenje je, da je
ta sprememba edini na~in, s katerim je mogo~e zagotoviti,
da bo evropska onkologija {e naprej verodostojna sila, in
omogo~iti evropskim onkolo{kim bolnikom oskrbo na
svetovni ravni. Dokon~na odlo~itev o tem, ali naj se na~rti
za Evropsko onkolo{ko zdru`enje nadaljujejo, bo narejena
po posvetu z vsemi stranmi, ki jih to zadeva.
■
HPV in prepre~evanje raka materni~nega vratu – Kje smo in kako naprej?
Poro~ilo z mednarodnega znanstvenega simpozija v Ljubljani
Alenka Rep{e Fokter
7. oktobra 2005 je v Ljubljani potekal simpozij z naslovom
»HPV in prepre~evanje raka materni~nega vratu – Kje smo
in kako naprej?«, ki ga je organiziralo Zdru`enje za
ginekolo{ko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno
patologijo. Sre~anja so se udele`ili {tevilni kolegi, ki se pri
svojem delu sre~ujejo s problemom raka na materni~nem
vratu (RMV), predvsem seveda ginekologi in citopatologi.
Prof. dr. Rakar, dr. med., je v uvodnem predavanju prikazal
gibanje incidence RMV skozi desetletja, ki je v Sloveniji v
primerjavi z drugimi evropskimi dr`avami kljub
presejalnemu programu {e vedno (pre)visoka. Med vzroki
za tako stanje je izpostavil nizko ob~utljivost PAP-testa,
neustrezno vzor~enje (manj uporabni in neuporabni brisi),
napa~no interpretacijo brisov ter nepravilnosti v zdravljenju
in sledenju bolnic z RMV. Ob~utljivost bi nedvomno
izbolj{ali s kombinacijo testov PAP in HPV. Kljub temu pa je
poudaril, da smo v zadnjih petdesetih letih pomembno
zmanj{ali incidenco in umrljivost, ter z napovedjo cepiva
proti HPV optimisti~no kon~al svoje predavanje.
Prof. dr. Maja Primic @akelj, dr. med., nam je predstavila
evropske smernice za presejanje `ensk za raka
materni~nega vratu. Smernice temeljijo na priporo~ilih
Sveta Evropske zveze o presejanju za raka, objavljenih v
Uradnem listu Evropske zveze leta 2003. Za zdaj je med
presejalne teste za odkrivanje predrakavih sprememb
materni~nega vratu, ki izpolnjujejo pogoje iz teh priporo~il,
uvr{~en citolo{ki pregled brisa materni~nega vratu (PAP-
test). Kolposkopija je zaradi nizke specifi~nosti diagnosti~na
preiskava in ne presejalni test. HPV-testiranje bi bilo po
dosedanjih ocenah dobro uporabiti kot dodatni diagnosti~ni
postopek – pri `enskah, ki nimajo normalnega citolo{kega
izvida, naj bi pomagal opredeliti skupino ogro`enih `ensk,
potrebnih posebno pozornega spremljanja. Prav tako pa je
HPV-testiranje na mestu tudi za sledenje vseh `ensk, `e
zdravljenih zaradi predrakavih sprememb.
Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., je predstavil iz~rpno analizo
kazalcev kakovosti pri zdravljenju CIN v Sloveniji. Poudaril
je, da so za uspe{no kolposkopsko dejavnost med drugim
pomembni kakovostno opredeljena rizi~na skupina `ensk,
preverljivi kazalci kakovosti citolo{kega laboratorija, dobro
sodelovanje med ginekologom in citopatologom, ustrezno
delovno okolje, oprema in informacijski sistem. Pomembna
pa je tudi vzpostavitev Registra cervikalne patologije
Slovenije. Kon~al je z mislijo, da so rezultati posameznih
kazalcev kakovosti vzpodbudni, kar {e posebno dr`i za
podvojitev {tevila primerov konzervativnega oziroma
ambulantnega zdravljenja v letu 2004.
Prof. dr. Marjetka Ur{i~-Vr{~aj, dr. med., je v izjemno
zanimivem predavanju prikazala analizo RMV pri presejani
populaciji `ensk v Sloveniji v letih 2003–2005. V zadnjih
petih letih pred postavljeno diagnozo je bilo na
ginekolo{kem pregledu 61 % bolnic (diagnoza leta 2003)
oziroma 48 % bolnic (diagnoza 2004). Pri ve~ini bolnic je
bil rak odkrit v zgodnji, I. fazi. V obdobju 13–24 mesecev in
7–12 mesecev pred diagnozo RMV je imela za~etno
patolo{ki bris (PAP II) pribli`no polovica bolnic, 3–6
mesecev pred diagnozo pa ve~ kot 60 % bolnic. Od treh let
pa do {est mesecev pred diagnozo je imelo ve~ kot enkrat
in samo negativen izvid leta 2003 11 % in leta 2004 7 %
bolnic. Zaklju~ila je, da bi bila pri tistih bolnicah, ki kljub
rednim ginekolo{kim pregledom zbolijo za RMV, potrebna
temeljita analiza, vklju~no s ponovno, neodvisno (dvojno
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:51 PM  Page 62
ONKOLOGIJA / odmevi
leto X / {t. 1 / junij 2006
63
slepo) oceno brisov materni~nega vratu in patohistolo{kih
preparatov. Prav tako meni, da bi bilo treba dolo~iti interval
obnovitvenih kolposkopskih te~ajev za vse, ki kolposkopijo
opravljajo.
Prof. dr. Marjetka Ur{i~-Vr{~aj, dr. med., je predavala tudi o
humanih virusih papiloma in karcinogenezi, ki pa so bili
podrobno predstavljeni `e v prej{nji {tevilki Onkologije.
Doc. dr. Eda Vrta~nik Bokal, dr. med., je imela zelo
zanimivo predavanje o pomenu testa HPV pri odkrivanju
CIN pri za~etno patolo{kih brisih materni~nega vratu.
Rezultati raziskave, v katero so vklju~ili 148 `ensk s tremi
zaporednimi izvidi PAP II, so pokazali, da je bila prisotnost
oku`be s HPV 25,8-odstotna, kar je bistveno manj v
primerjavi s podobnimi raziskavami po svetu. V
nadaljevanju je poro~ala tudi o primerjavi izzvenevanja
visoko rizi~nih HPV po razli~nih operativnih tehnikah
(laserska vaporizacija, ekscizija z elektri~no zanko, klasi~na
konizacija), ki jih uporabljamo pri zdravljenju predrakavih
sprememb materni~nega vratu, in zaklju~ila, da so vse tri
metode v izzvenevanju oku`be enako uspe{ne. Rezultati
tretje raziskave, o kateri je poro~ala, pa ka`ejo na to, da bi
bilo za odlo~itev pred operativnim posegom poleg
citologije in histologije treba opraviti tudi HPV-testiranje, saj
bi tako lahko pomembno zmanj{ali {tevilo operativnih
posegov.
Prof. dr. Iztok Taka~, dr. med., je poro~al o diagnosti~nem
pomenu testa HPV po zdravljenju CIN. Prikazal je rezultate
analize preku`enosti z visokorizi~nimi sevi HPV pri
bolnicah, pri katerih je bila opravljena rekonizacija zaradi
CIN. Pred rekonizacijo je bilo HPV-negativnih 17 (44,7 %)
bolnic, od tega sta imeli dve CIN I, pet CIN II, devet CIN III
in ena bolnica mikroinvazivni karcinom. Avtor je na podlagi
teh rezultatov sklenil, da ne moremo priporo~ati testa HPV
kot edine metode za ugotavljanje preostale ali ponovljene
bolezni po konizaciji. Kombinacija citolo{ke preiskave,
kolposkopije in testa HPV {e vedno daje najbolj{e rezultate
pri ugotavljanju prisotnosti ali ponovitvi CIN po primarnem
zdravljenju s konizacijo.
Doc. dr. Borut Kobal, dr. med., je v sklepnem predavanju v
zvezi s HPV-testiranjem poudaril pomen informiranosti in
komunikacije v {ir{i strokovni in lai~ni javnosti tako glede
vloge v etiopatogenezi RMV kot tudi glede pri~akovanj, ki
jih ponuja testiranje.
Na simpoziju sta sodelovala tudi svetovno znana
strokovnjaka prof. dr. Albert Singer iz Velike Britanije in
prof. dr. David Jenkins iz Belgije. Prof. dr. Albert Singer, dr.
med., je predaval o zagotavljanju kakovosti pri presajanju
raka materni~nega vratu v Angliji. Poudaril je pomen
kontrole kvalitete dela vseh, ki sodelujejo v procesu
odkrivanja in zdravljenja predrakavih in rakavih sprememb
na materni~nem vratu. Pri tem je posebno izpostavil pomen
kakovosti citologije.
Prof. dr. David Jenkins, dr. med., ki med drugim aktivno
sodeluje v razvijanju cepiva proti HPV 16/18, nas je
seznanil z najnovej{imi podatki o profilakti~nih cepivih
proti HPV. Po dosedanjih klini~nih raziskavah naj bi bila
za{~ita pred RMV pri cepljenih najmanj 70–80 %.
Predvidoma bo cepljenje proti HPV 16/18, ki bo v nekaj
letih na voljo povsod po svetu, pomembno zmanj{alo
incidenco RMV pri presejani in nepresejani populaciji. [e
naprej pa bo pomemben tudi `e obstoje~ presejalni
program, saj bo spremljal u~inke vakcinacije in razvoj
predrakavih sprememb, ki jih povzro~ajo drugi
visokorizi~ni tipi HPV. Potrebna bodo nova navodila, ki
bodo upo{tevala tako cepljenje kot tudi presejalni program,
da bi za vse `enske dosegli optimalno za{~ito pred RMV.
Po kon~anem simpoziju je sledila {e delavnica za javnost in
novinarje, da bi tako s problemom odkrivanja in zdravljenja
raka materni~nega vratu, {e posebno v lu~i najnovej{ih
izsledkov, seznanili tudi {ir{o slovensko javnost.
Ob tej priliki je Zdru`enje za ginekolo{ko onkologijo,
kolposkopijo in cervikalno patologijo izdalo tudi zbornik, ki
bo s kratkim pregledom najnovej{ih spoznanj koristen
pripomo~ek v vsakdanji ginekolo{ki in citolo{ki praksi.
■
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:51 PM  Page 63