764
To in ono.
Slovanske znanstvene akademije v Avstriji.
V našem cesarstvu so zdaj štiri znanstvene slovanske akademije: poljska v Krakovu, maloruska v Lvovu, češka v Pragi in hrvaška v Zagrebu. Največ podpor je dobila 1. 1900. krakovska: od države 40.000 K, od dežele 52.000 K, od mestne občine krakovske 1000 K; poleg tega ima velike dohodke iz lastnih zasebnih ustanov; izdala je omenjenega leta v znanstvene namene 112.858K. Za njo pride češka akademija v Pragi; od države dobiva stalne podpore 40.000 K, od dežele 40.000; lastnega premoženja ima 849.117 K brez raznih ustanov, ki se bodo začele kmalu rabiti; za znanstvene namene je izdala 1.1900. 106.290 K. Jugoslovanska akademija v Zagrebu ne dobiva nikakih podpor niti od države niti od dežele; zato pa jo podpirajo zasebniki s prostovoljnimi darovi; 1. 1900. je imela premoženja 997.950 K; dohodkov je bilo omenjenega leta 64.660 K 11 v, izdatkov 50.939 K 26 v. Maloruska Ševčenkova akademija je dobila državne podpore 6000 K, deželne 10.000 K. L. 1901 je imela izdatkov 44.511 K. Nemška akademija na Dunaju in madjarska v Budim-Pesti pa imata denarja na milijone. Slovenci smo - brez akademije . . .
Domača umetnost. G. Andrej Rovšek je izdelal kip sv  Štefana za župnijsko cerkev v Sori.
Ustanovitev  starobolgarskega  carstva. V.
N. Zlatarski je priobčil v „Periodičeskim Spisanju" „Blgarskega knižovnega družestva" študijo o ustanovitvi starobolgarskega carstva. Od V. do VII. stoletja so prodirali Slovani od Donave proti jugu. Južni Slovani so prišli pod bizantsko oblast, a severni del je bil tudi pod vplivom iztočnega carstva. Glavna zgodovinska vira sta bizantska kronista Teofan in Nikifor ob začetku IX. stoletja, ki poročata, da je tretji sin Kubrutov, Asparuh, prišel s svojim plemenom od Dnepra in Dnestra proti jugu in se polastil zemlje. Pisatelj stavi Kubrutovo smrt okolo leta 667. V naslednjih letih je moral odriniti Asparuh na jug in ustanoviti tam bolgarsko oblast.
Mikulaš Aleš. Med najbolj priljubljene risarje spada Mikulaš Aleš, katerega slike k češkim in slovaškim narodnim pesmim so obče znane. 18. novembra letos je praznoval svojo 50 letnico. Čisto preproste so njegove kompozicije, zarisane le z mehkimi črtami, a iz njih diha češka narodna duša v vsej svoji iskrenosti, kakor živi v čeških kočah, uka po čeških poljanah, moli v čeških cerkvah. Dne 25. novembra je razstavil 139 svojih risb v Pragi skupno z Antonom Holečkom in raznimi umetniki francoske grafike.
Umetniška galerija v Pragi, za katero je daroval cesar Franc Jožef I. dva milijona kron, in ki je namenjena obema narodnostima češke kraljevine, je imela svojo sejo dne 23. novembra. Predsedoval je grof Harrach kot načelnik kuratorija. Češki odbor
je izvolil za predsednika dr. Kram ara, nemški pa prof. Wieserja. V odboru so še češki umetniki, ar-tisti in stavbeniki Hlavka, Kotera, Stupecky, Hvnais, Mvslbek, Stibral.
Edvard Brynych. V Kraljičinem gradcu na Češkem je umrl dne 20. novembra 1.1. škof Brynych, eden najodličnejših Čehov sedanjega časa. Rojen 1.1846. v Vlasenicih, je preživel največ svoje mladosti v Kutni gori. Od 1. 1877. je bil profesor bogoslovja v Kraljičinem gradcu. Bavil se je temeljito z bogoslovno vedo, a pri tem pisal za ljudstvo lepe povesti, ki so se kmalu priljubile posebno kmečkemu narodu. Bil je izboren govornik in je izdal svoje cerkvene govore pod naslovom „Cesta rozumu a srdce". Izdal je tudi več poljudno-nabožnih in apo-logetiških del. Posebno rado je ljudstvo čitalo njegov koledar „Mir". Kot škof je moral seveda prenašati hude napade nasprotnikov vere in cerkve. A njegova dobrotljivost do ubogega ljudstva in neumorna zna-čajnost sta mu pridobili veljavo in spoštovanje tudi pri nasprotnikih. „Lid do neho kamenim, on do lidu chlebem!" tako označuje neki življenjepisec njegovo delovanje. Boril se je krepko za vero, a z isto vnemo tudi za pravice češkega naroda, kjerkoli se mu je godila krivica. Ni bil prijatelj fraze, a nastopal je mnogokrat z mirno in odločno besedo tam, kjer se nihče drugi ne bi bil drznil. Ustanovil je tudi več dobrodelnih zavodov. Sredi dela ga je dohitela nemila smrt. Ob njegovem grobu žaluje ves češki narod, posebno pa mlajše duhovstvo, kateremu je on kot vrl učitelj in vzgojitelj vsadil v srce svoje vzore in nazore.
Dr. Ladislav Čelakovsky. Dne 24. nov. je umrl v Pragi vseučiliški profesor dr. Ladislav Čela-kovskv. Bil je najstarejši sin slavnega češkega pesnika Čelakovskega. Posvetil se je prirodoslovju in spisal Čehom mnogo strokovnih razprav posebno iz botanike. Omenjamo le njegov „Pfirodopisny atlas rostlinstva" (1866). Umrl je v starosti 68 let.
Čehi in Rusi. Pred kratkim je izdal V. A. France v, docent varšavskega vseučilišča, knjigo „Očerki po istorii češskago vozroždenija. Russko-češskija učenyja svjazikruca XVIII. i pervoj poloviny XIX. st." V tej knjigi nam popisuje, kako so se spoznavali, približavali in slednjič skupno delovali češki in ruski učenjaki. Ta vzajemnost se začenja z Dobrovskim, kateri je 1. 1792. in 1793. nekaj mesecev proučeval slovanske starine v Peterburgu in Moskvi. Veliko zanimanje v Rusiji je zbudila Do-brovskega knjiga „Institutiones linguae slavicae" (1822). Kmalu je poskrbel Pogodin, da je izšla v ruščini Dobrovskega razprava o sv. Cirilu in Metodu, in kmalu zatem Peninskov izvod iz slovnice Dobrovskega. Ko je Hanka izdal „Kraljedvorski rokopis", so se Rusi zelo zanimali zanj, Hanka pa je prevajal stare ruske pesmotvore. Čelakovsky je vneto proučeval  rusko   narodno   pesništvo   ter  izdal  zbirko