SLOVENSKE NOVICE
Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje*
SLOVENSKE NOVICE
SLOVENIAN NEWS
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.
LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV, GLASILO S. K. P. DRUŽBE.
Letnik 1.
CALUMET, MICHIGAN, MARCH 30, 1917.
Štev. 52.
Zgodovinsko zasedanje 65. kongresa se prične v ponedeljek.
predsednik bo baje zahteval posojilo v znesku pet miljard za zaveznike.
BRYAN PREDLAGA REFERENDUM GLASOVANJE O VOJNI.
Zasedanje kongresa, ki so začne v ponedeljek,, bo, sodeč po vseli pripravah, eden najbolj važnih v zgodovini Zdi'. Držav. Svetovnega pomena bila je proklamacija neodvisnosti 4. aprila 1776, velik preobrat se je izvršil z napovedjo državljanske vojske, a predsedniku Wilsonu bilo je usojeno, da pridne z novo zgodovino Zdr. Držav, o kteri se pa še ne ve, kako bodo prihodnji zgodovinarji pisali o ujej. Prva naloga kongresa bo, da odobri in potrdi predsednikovo umen je, da se Zdr. Države nahajajo v vojnem stanju, gre p* üe lahko, k o ra k dalje m kar naravnost napove vojno Nemčiji. In po vseli pripravah, ki se vršijo talno in odkrito ni nikakoršnega dvoma, da je izrecna želja predsednikova. da se to zgodi. V poslanici,lu jo bo predsednik prebral o-bema zbornicama v ponedeljek bo poleg tega, da kongres dovoli domači vojni kredit, tudi predlog ozir. zahteva, da se zaveznike podpre ne samo z močno armado in mornarico, ampait tudi da se jim gmotno priskoči na pomoč in T ta namen na] bi zbornici dovolili zaveznikom posojilo v ogromnem znesku 5 milijard dol. Jako umes-ln° je eden naših rojakov omenil t®'*ni, da dosedaj smo imeli svojo zakladnico v Washington!!, a kma-
Ilryan, ki se v spomenici obračana kongres, da naj ta poskusi od Nemčije zagotovilo, da bo prenehala z brezobzirno vojno podmorskih čolnov proti zavezniškemu tr-govinstvu in da naj se vsa zadeva predloži mednarodnemu sodišču v pretres, predilo se napove vojna. Dal leprosi Dry a n kongres, dà naj da amerikaiiskemu narodu priložnost izjaviti se, je-li za ali proti vojni in to naj bi se zvršilo potom referendum glasovali ja.Koliko vpliva bo imela iIryanova spomenica na kongres, nam bodo pokazali dogodki prihodnjih dni.
Nevtralni državi Danska in Holandska ste izjavili, da ne boste pripustili v svoja pristanišča no-bene ladije k telisi koli države, ako je oborožena z topovi, ker to bi bilo proti mednarodnemu pravu iti proti nevtralnosti. To jo bil mrzel curek za angleško vlado, in da se maščuje nad njimi, je takoj konfiscirala 40 danskih in holandskih parnikov, ki se nahajajo v angleških pristaniščih in to le radi tega, ker niso bili pri volji prevažati vojni kotraband, kakor je želela Anglija.
Nemčija v brezžični brzojavni zvezi z Južno-Ameriko.
Belgijski delavci prosijo za pomoč.
Buenos Aires, 28. marca. —j Washington, 27. marca. .—JJel-Nedvomuo je, da se ja Nemčiji I gtjsko poslaništvo je danes objavi-posrečilo, zvezati Južno Ameriko z j'o prošnjo belgi |skili delavcev za Berlinom potom brezžičnega brzo-'| organizirano pomoč od strani java. skoro gotovo skozi Columbi-j nevtralnih oblasti in delavskega jo ali Meksiko. V ponedeljek je )>■ az'eda. V prošnji se glasi, da ie namreč objavil upravitelj BancoMdib 000,000 delavcev odpuščenih
Aleman preko atlantiške kompanije, da se bude denar v kratkem lahko pošiljal v Nemčijo po-' torn brezžičnega brzojava. On sicer ni omenil po k ter i poti se bo to. zgodilo, toda z ozirom na prijatel-ske razmere, ki vladajo med Co-lumbijo in Meksiko na eni, in Nemčijo na drugi strani in z ozirom na vesti, ki so v zadnjem času prihajale sem glede ustanavljanja brezžičnih postaj od strani Nemčije v t e li deželah, se ne dvomi, da ima Nemčija nekje v teh krajih svojo močno brezžično postajo;
Mackensen v Carigradu.
London, 28. marca
marlal August pl. Mackensen
Ò
— Leid-
,ie
11 ee bo preselila od nas v Lon- po poročilih iz Berna, Švica, dospel v Carigrad z namenom, da
(lun. Vrši se tu pri nas sedaj tis-tüi kot pred desetletji na Kranjcem,ko so rekli: Liberalcem groš, klerikalcem pa knof. Pa pustimo na stran. Dejstvo je, da se ^r- Hržave pripraljajo na vojno, ^koi'o vse vojaštvo je konsignira-D°. tudi milice raznih držav so kile poklicane pod orožje. Vsa ’ieJua poslopja, ladjedelnice Pbetaorgga itd. so strogo zastraže-a*lis etraliu pred mogočimi stcriv-ni|Hi tujerodnimi zarotniki. Voj-Do "lornarco se skuša dopolniti z Ul°dvom, nato se vrši splošna agi-*a rekrutiranje. Bivši pred-*8<i"ik T. Roosevelt je pripravljen >6aki čas zbrati vojsko od 100.000 f'lyž 111 jo poslati na belgijsko-rH,|cosko fronto pod svojim last— '!lri poveljništvom. In kakor vse 'zt?leda, odvisno je le od kongresa. K J° istih misli kakor predsednik 18°u. Senator Hicchcock pa je Je"^a že obvestil predsednika, da
V*jani Ua zaPH^J Prot' v°l~
1 1,1 iz tega se lahko že malo fckl	~
^ 8Pa- da ne bo šlo vse tako glad-v kongresu, kot si želijo Au-in njeni amerikauski prija-.J'1-!- izdelovalci vojnih potreb-
prenstroji turško armado.
Avstralija bo vpeljala prisilno novačenje.
Ottawa, Canada, 28. marca — Ministri predsednik Hughes v Avstraliji je javil, da bode ponovno stavljen predlog za prisilno vojaško službo. Tu vest je bila navdušeno sprejeta. Hughes je v svoji objavi prosil za uspešno so-j delovanje Avstralije z Anglijo v vojski v denarju in luožtvu in ob enem silil na to, da se p» rirtožneasfi jioviša prod nncij.a -ži vljcnskih po-trebščin.
Predaja Zahodnega indijskega otočja.
Washington, 28. marca - Rod-admiral James H. Oliver bil je danes od mornariškega tajnika Daniels imenovan guvernerjem Danskega Zahodnega Indijskega otočja, ktero bodo /Mr. Države prevzele v svojo last v soboto. O-bredi predaje se bodo izvršili c-b istem času v mestu ■ St. Thomas in v Washingtonu. Ta dan bo izročil tajnik McAdoo danskemu ministru državno obveznico za 25 inil-jonov dol., svoto, ktero so Zdr. Države pogodile z dansko vlado za otočje.
Važne utrdbe se bodo takoj zidale na otočju, največ kot obramba panamskega Kanala in za druge vojaške svrhe.
prodajalci življenskih po-
in
r*bščiu.
A18tìC*aj pa pride na pot še ve-^gbvornik mim William J.
Villove čete premagane.
Juarez, 28.-marca -- Zanesljive vesti iz Chihuahua poročajo, da so bile včeraj Villove čete hudo poražene pri mestu M apula od Geueiala Murguia. Da.bi se vršili boji po mestnih ulicah se zaniku-
Belgijci v Nemčiji stradajo.
Havre, Francija, 27. marca — Belgijska vlada je prejela zanesljivim potom pisma od odgovornih Belgijcev, ki so Lili odpeljani v Nemčijo. Risma so bila pisana koncem febru varija ali začetkom marca in so sledeče vsebine: Od 1. febr. smo imeli samo dva obeda na dan. Večerja je izostala in ta je bila ravno najboljša, ker smo dobili koruzo. Drugo pismo se glasi: Tu je strašno. Mi umiramo lakote-Dobimo porcijo kruha, vode in pese. To je vse. Ml smo okostnjaki pokriti s kožo. Trinajst jih je bilo v mrtvašnici včeraj, danes štit* najet. To je izmed 3 ali 4 tisoč, kar nas je tu. 0e nam kup da malo juhe ali kaj druzega jesti, je kaznovan z pet dnevi ječe.
Še eno pismo: Roložaj je od dne do dne bolj neznosen. Vsaki dan najdejo po dva ali tri mrtve v kočah. Zdravniki odvračajo vso odgovornost. Danes je 120 mrtvih v kempi —. Upamo, da nas Lar veliaa pomladna ofenziva-rešila.
(Tako ta pisma. A v koliko so pa resničnaU)
iz dela in takorekoč siljenih v “}enobo”in to je ravno.kar jeNem-ce pripel jalo no sklepa da “morajo ali skleniti pogodbo z Nemčijo, da bodo tam delali ali pa postati sužnji”. Posledica tega je, da delavskemu razredu v Belgiji preti sužnost, ali lakota ali pa smrt.
Poziv dalje pravi, da je “Nemčija obsodila svoje žrtve, da plača neizmerno vojno odškodnino, ki doseda j ža znaša več kakor 200 nuj jodov dol. in ki narašča vsaki mesec za 10 miljonov. Nemčija je odnesla pod raznimi izgovori življenskih potrebščin za več kot milijardo dol. Iz tovarn je vzela vse surovine in mašinerijo. Na ta način je ustavila vso našo obrt in povzročila splošno nedelavnost de lavskega razreda'’. Razmere onih ki so bili odneljani v Nemčijo, te slikajo kot neznosne. (Op. ur. V nekem angleškem listu smo vi-deli ta teden sliko, ko gruča beljjj gi.jskih delavciv složno sloni ob plotu in kadi pipe z povse zadovoljnim smehljajem na obrazu. Rod sliko so pa te-!e značilne besede: What do we care, as long as America feeds usi Kaj nam mar, dokler nas Amerika redi? Komu naj sedaj verjamemo'!!)
Umikanje Nemcev na zahodni fronti velika uganka za zaveznike.
Nemci šo se baje zopet zarili v zakope.
RUSI SE ROJIJO NAPADA NA PETROGRAD. ITALIJANI TREPEČEJO PRED NAMERAVANO AVSTRIJSKO OFENZIVO.
Uvoz zlata.
New York, 27. marca— Ret miljonov v zlatu je bilo danes vloženih na račun J. R. Morgana & Go. Skupna svota zlata importira-u» v tem letu znaša 230 miljonov doi.
Vpraševanje po jeklu ogromno.
New York, 27. marca. — Kolika je zahteva po jeklu in železu, se izprevidi iz poročila obrtnih družb, ki pravijo, da je bilo naročenih do sedaj v mesecu marcu
2.500.000	tonov. Naročila prihajajo od ladjedelnic, železnic in poljedelcev. Izvoz t tem rheseeu je znašal le 10 odstotkov.
Darežljivost ruskih Velikih vojvod in prmcezinj.
Petrograd, 26. marca. — Veliki vojvodi in carske princezinje so danes v brzojavki na zacapno rusko vlado ne samo se odrekli vsem pravicam do prestola, ampak so tudi vse svoje uradno premoženje izročili v roke nove vlade. To premoženje obstoji v zemljiščih m pa v državnih plačah, ki so jim pripadale z ozirom na njihov stan. (Saj znajo zaka j.)
Zlobnost kraljice Zime.
Kraljica Zima se nikdar noče ločiti od Svojega žezla. Zopet in zopet se vrne z» kratek čas in prinese seboj mrzle vetrove, megle,
*	v
zmrzlino i n sneg. Ge hočete preživeti to nevarno sezono brez škode, morate skrbeti za redno delovanje drobovja. Ge je želodec v. pravem reda, potem ima celo telo potrebno moč in se Upira vsem Koležniki Trinerjev Amerikauski Eliksir od Grenkega Vina ohranjuje čist drob in vpelje zopet normalno stanje telesa. Popolnoma se lahko zanesete nanj pri zapeki, glavobolu, nervoznosti, splošni oslabelosti itd. Cena $1.00. V lekarnah. Ker pljučnica sedaj prevladuje, vzemite takoj Trinerjevo zdravili za kašelj, ako .se prikažejo znamenja prehlajenja ali kašlja. Boljše je biti takoj previden, kakor prepozno obžalovati. In če se nevialjija in revmatizem oglašajo, Be utrditi proti njihovemu obisku z Triner-jovim Liniment. Gena tega ne-prekosljiyega zdravila kakor tudi sredstva proti kašlju je ista. 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 intiOc.
V lekarnah. Gena $1.00. Jos.
T.riner, izdelovalec, 1333 —-1339 g. Aeblami Ave. Chicago, lil.
Kar se ho morda zaznamovalo v vojni zgodovini kot ena najfinejih strategičnih potez, je ravno kar dovršil feldmaršal Hindeninirg na francoski fronti. Nemške čete, ki so se raztezale v do'gi fronti ob Somme in Fisne, so se umaknile nazaj za precej milj, m se sedaj zope ustavile v dobro zavarovanih zakopih, ki so jim bili pripravi-jeni med časom njihovega umikanja, ne da bi napadajoči Angleži in Francozi za to znali. Kako da-je mogel Hindenburg to izvrši-, ti, je uganjka,ktere vojaški kritiki tie morejo rešiti. In še do danes nihče-ne zna. kaj da je bil pravi vzrok umikanja. Sodilo se Je, da je hotel Hindenburg skrčiti svojo fronto in to je v resnici tudi dosegel in vsled skrčenja je bilo o-proščenih samo na tej črti okrog četrt miljona vojakov, ki se sedaj lahko drugje porabijo. Drugi u-darec je zadal Hindenburg sovražniku tudi s tem, da jih je pri u-mikanju izpostavil groznemu ognju nemških topov, Ker so se sovražniki morali pomikati po ozemlju, ki je bilo od umikajočih popolnoma opustošen. Žrtve zaveznikov so bile baje ogromne. Kaj da bo Hindenburg napravil zu-uim četrt miljonov vojakov, ki So bili oproščeni na zahodni fronti je stvar, ki beli glave zaveznikom. Govori se, da zbira feldmaršal mogočno vojsko na vzhodni t. j. ruski fonti, ki b6, kakor hitro bo vreme dospuščalo, pričel z veliko ofenzivo, koje ejlj ne bo nič druzega kot glavno mesto Rusi|e, Retrograd. V Rusiji namreč ne izgleda vse tako lepo in mirno, kakor nam prinašajo londonska poročila iti Nemčija hoče vporabiti ta ugodni trenutek notranjih nemi-iov v Rusiji zato, da udari z vso silo nanjo iu aKO le mogoče na ta način prisili, da sklene separaten mir z Nemčijo. Boj podmorskih čolnov proti zaveznikom namreč Rusiji mnogo ne škoduje, ta ima vpliv samo na Anglijo, Francijo in Italijo. Proti Rusiji inora energično nastopiti na suhem, ako jo hoče prisiliti do miru.
Iz Rima sé poroča, da je pričakovati veline avstrpske ofenzive na celi italijanski fronti. Italija je baje pripravljena vsak slučaj in lahko odbije še tako budnapad . General Gadoma, vibovni poveljnik italijanskih čet je baje izjavil, da če Avstrijci pridejo ali pa ne, on deluje pod vtiskom, da bodo prišli in sicer v veliki moći . Kar ge jenaučil iz izkušnje,pravi dalje, vse sem vporabil in sedaj imam pod svojim vodstvom izvrstno armado, polno energije iu utrjeno
po dolgi vojni. Načelo sem postavil poveljnike, ki bodo vsekakor kos svoji nalogi. — To so sicer lepe besede, a med črtami se lahko bere, da prešinja slavnega polen• tarskega generala nekak strah pred avstrijsko ofenzivo, o kateri sepa sicer ne ve še prav nič določnega ,
Železniška nesreča.
Rochester. N. Y., 24. marca. — Naglavni progi Lehigh Valley železnice sta kolidirala dva vlaka. Tri osebe so bile iia mestu ‘mrtve, veliko drugih pa ranjenih. Kdo je zakrivil nesrečo se dozdaj še ni moglo dognati.
Nemški cesar bolan.
London, — Privatna poročil: so prišla v Hag, Nizozemsko, k j pravijo, da je nemški cesar Vlije n i v zadnjem času postal potrt ii zelo nervozen. Njegov zdravnil •mu je svetoval, da bi se šel zdravi v Hamburg.
Nemci obevesiili Ruse o revoluciji.
Petrograd, — O revoluciji v Retrograda so nemški vojaki sporočili ruskim vojakom v zakopih na ta način, da so metali listke v francoskem jeziku v ruske postojanke. Častniki in vojaki so z veseljem prejeli novico o carjevi odpovedi. Splošno je prevladovalo mnenje, da je odpravljena težka mora in da se bodo sedaj pričeli boji z vso silo.
Popis Nemcev v El Paso.
El Raso, Texas, 24. marci. —» Justuini department je izdal odredbo, po Kateri se morajo popisali vsi netnškijpodaniki v El Paso. Ako pride do vojne bodo internirani v Fort Bliss.
Aretacija.
Norton, W. Va.. 23. marca. — Zvezue oblasti so aretirale 2 Nemca, ki sta ogledovala železniške mostove in postaje v tej okolici.— Uradniki pravijo, da so našli pri njih listine zelo sumljive vsebine.
Nemška nacijonalna pesem prepovedana.
Cleveland, 29. marca.— Nemška narodna pesem “Die Wacht am Rhein” je bila črtana iz diate pesni, ki eejpojejo v clevelandskih šolah, kakor poroča Herman J. Lensner, nadzornik nemškega Jezika v tukajžnih šolah.
mKmmmkwmmtmmtm wsMtm\
CALUMET IN OKOLICA. g
mmmmmmmm mmm m i
— Krščeni so bili v slovenski cerkvi : Rudolf, sin dolina m Bar-bare Gasparič iz Tamarack št. 5; Franc Fedinand, sin Johna in Terezi je Testen iz Starega Tamarac-
ka;John Rndoljili, sin dolina in Ane Sierk iz Yellow Jacketa. (Jas-titanio na krepkih Auierikancih!
— Naš g. župnik mudil se je v torek popoldne in zvečer na Dollar Ray, da je dal priložnost ondotniin rojakom opraviti svojo velikonočno dolžnost.
,1«
— Rol ure po polnoči v nedeljo jutro vrnili so se naši inženirji ali kakor bi jim mi po starokrajsko rekli, pijonirji po devetmesečni odstotnosti zopet na svoje domove. Fred devetimi meseci pozval jih je Stric Sam v svojo službo za obrambo ameriško- diaasikanske meje proti vpadom razvpitega bandita Villa. In kakor jih je ob od hodu narod Calnmeta in okolice počastil m jim voščil srečno pot m še srečnejšo vrnitev, ravno tako jim je pokazal tudi ob njihovi vr mtvi, kako visoko da čisla njihovo požrtvovalnost za blagor domovine, a ob enem izrazil tudi svoje veselje, da so vsi zdravi in zadovoljni a bogatejši na izkušnjah in izurjenosti, zopet dospeli v našo sredo Akoravno je bil vlak, ki jih pripeljal nazaj, štiri ure kasen, je vendar narod, ki se ga je zbralo na kolodvoru in po ulicah Red Jacketa, da je bilo vse črno, potrpežljivo čakal njegovega prihoda. In ko je vlak prisopihal na postajo, ni lulo navdušenja in Hurah-kiicev ne konca ne kraja. C. & II. godba j» svirala vojne koračnice, meščani so vihrali z amer. zastavicami m burno pozdravljali svoje sinove, ki so se takoj uvrstili v red in zgodbo na čelu odkarakali med nepregledno množico, ki je tvorila špalir v Ar iiiory. Vrnivšim se vojakom so se v uniformi pridružili tudi oni, šobili iz raznih vzrokov poslani domov iz Graylinga, predno je kompanija odšla na mejo, za n jim so sledili spansKO-amerikanski veterani in nato občinstvo iz Red Jacketa in Laurinma . Takoj ko so došli v armory so bili radi poz ne ure poslani na svoje domove.
V ponedel jek zvečer pa je bil v Armory v.čast vrnivšim se pi jo nitjem prirejen sijajen banket, kterega so se udeležili vsi i menit nejši meščani. Navzočih je bilo blizu tri sto. V se je bilo veselo, radostno praznično, govorili so se navdušeni patri jetični govori, ko naenkrat pride brzojav, da mora takoj drugi dan 40 mož z dvema, častnikoma zopet odriniti od do ma v Stric Samovo službo. Ta vest je sicer nekako poparila vso sloves most, vendar se je banket završil v največjem redil in v velikem nav dušenju. Med vmivšimi pijonirji so trije Slovenci: J os. Strudel. Jos. Butala in Frank Gazvoda
isti in niotorciklisti. V klub bi laliko vsak pristopil, komur bi dopuščale gmotne razmere, da si o-skrbi vse potrebno kot konja, avtomobil ali motoreikel na svoje stroške. Klub bo tudi jiospeševal iio moči rekrutiranje za domačo kompanijo inženirjev. Za v;-žImuje imajo menda že obljubljeno po-moč od bivših vojakov bodisi v redni armadi bodisi v milici.
— Deputy-serif Tliorsee iz Rugby, North Dakota je prišel na Calumet, da odpelje seboj nekega Antona Zahn, ki je bil tu areto-van, ker je pustil na cedilu svojo ženo.
*— Brez vsakih javnih ovacij se je odpeljalo v torek zjutraj 40 naših pijonirjev, ki so se zato prostovoljno priglasili z dyema častnikoma proti mestu, kamor Jih je pozvalo armadno povelje. Kraja radi prostovoljne cenzure,ki se zahteva od vseh listov od vlade, ne smemo imenovati. I rank Gazvoda in Joe Butala sta med onimi 40.
—- Umrl je na Tamaraeku v nedeljo zjutraj William Wade, star 43 let. Zapušča vdovo in šest otrok,' brata Thomas in sestro Mrs. Thomas Drapeau. Pokopan je bil v torek zjutraj iz cerkve Srca Jezusovega.
•— V nedeljo popoldne vršil se bo v armory shod meščanov z namenom, da vstanovijo klub strelcev, ki bi v slučaju vojske .bil vladi na razpolago, da varuje in ščiti domove in* domača .industrij, sfcà pod jetja. Klub. bi se razdelil v tii škuphiOv konjeniki,-avtoniobiUr
— Veliko veselja je bilo soboto popoldne med (Jalumetsko mladežjo, ko ao se vršile na peti cesti dirke psov vprežene v sanj ne, katerih je bilo nad 40 in dirke s skiji. Vsi zmagovalci so bili bogato obdarovani od managerja Dan CJlisička, ki je bil ta dan nad- vse srečen. To je namreč n jegov naj-večji sjiort: prirejati take dirke.
— Antona Krogli, Šveda, našli so v torek v jutro obešenega v hlevu poleg njegovega doma na Yellow Jacketu. Našla ga je,njegova žena. Samomorilec je bil star 58 let m je bil več kot 25 let uposlen od Tamarack kompanije kot “rockhouse foreman”. Vzrok strašnega čina je baje slabo zdravje. Zapušča vdovo in sedem otrok. Bil je splošno čislan.
— V pondeljek vršile se bode volitve za razne township urade. Radi ari Ličnega jioložaja, v kte-rem se nahajamo, dosedaj ni bilo mnogo govora o volitvah, a čim bol j se bližajo tem boi j je začelo vreti v volilnem kotlu. V Calumet towiishipu sta dve opoziciji proti rednemu tiketu, namreč za klerka in mirovnega sodnika. Za prvega kandidirata Chris Kolin na rednem in Frovis Perry n« meščanskem tiketu, za druzega pa David Almi t na nominaci j s kem proti John B. Curtis na meščanskem tiketu.-V Osceola towiishipu kandidira James Chappie na delavskem proti Thomas H. Wade na nominacij-skem tiketu za blagajnika.
na Maud Larson na jetiki. Njena mati živi na Iroquois cesti na Lau-rium.
—	Tajnik John Hill od civilne izpraševalce komisije dobil je od wasliiiigtonske vlade naročilo, da se malo ogleda, če bi bilo mogoče dobiti tu mehanikov,ki bi v sluča-|u potrebe delali v državnih arzenalih. Tudi izurjeni obrtniki so zaželjeni bodisi za takojšen nastop dela bodisi za slučaj potrebe.
—	Veliko škodo je napravil požar v soboto zarana na poslopju, ki ga lastuje g. Ruppe na Ilecla cesti Laurium. Viljem sta se nahajala IN ational Cafe, William Woll-ner lastnik, in Pool Parlors, L. N. Harvey lastnik. Ogenj je nastal v kleti in je hitro razširil na pritličje, kjer je bila uničenj vsa oprava. Skupnemu delu vselri požarnih hramb se je jiosrečilo ogenj omejiti na pritličje. Skupna škoda na poslopju in opravi znaša okrog $7.000.
— Mrtvega so našli v okrajni ječi na Iloiightoiin soboto zjutraj nekecra Frank La Montague, 58 let star. Bil je “lumber jack” in je prišel pred par dnevi iz Winona in se vknjižil v Knauf hotelu. N jegovo vedenje pa se je zdelo I sumi jivo, obnašal se je kot da bi bil nor, zato so ga spravili v zapor, kjer je soboto po noči umrl.
— Bivši šerif James Cruse iz-kupil je dosedanje lastnike Royal gledišča za premične slike na šesti cesti in bo od sedaj naprej pod njegovim osebnim vodstvom. Skušal bo tudi zanaprej obdržati gledišče v istem dobrem glasu ra di kakovosti slik, kakor ga je uživalo do seda j. Bi v š i 0 k roža i blagajnik Andrew Bram je izknprl gledišče Star na Houghtonu in bivši mirovni sodnik Weyker na Ahmeekn pa on dotno gledišče Rex. Zdi se, da so vsi “bivši” javni ur&rniki dobili nekako posebno veselje do “mo
-Rev. Fr. Holland, dosedaj po možni župnik v cerkvi sv. Patrie na liancocku, je bil imenovan župnikom katoliške cerkve na Oliasse!, blizu Hougktona. Dosedanji ondotui župnik Father Ver-mare bo radi visoke starosti—86 let— stopil v pokoj.Novemu župniku ča8titamo in mu želimo obilo blagoslova na novem polju delovati ja.
— V četrtek opoldne umrla je šestletna Mary, hčerka Alojzija in Ane Klanšček iz Opecliee pri Osceoli. Deklica se je grede v solo pred dvema tednoma, ko je gazila j)o globokem snegu, ožulila na nogi, kar je povzročilo zastrupljen]« krvi. Vkljub zdravniški pomoči ni bilo mogoče deklici oteti življenja. Pogreb se bo vršil v nedeljo popoldne ob 3. iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Potrtim starišem naše iskreno sožalje.
vies
-V Colosseum so ta teden odpravili led iz drsališča in položili pod,ker se bo tam vršila od H. do 14. aprila avtomobilna razstava,ki obeta biti n a j večja,. kar jih je še dosedaj bilo naGoren jem polotoku-Za dekoracije bodo rabili del o-k rus kov, ki so brli rabljeni pri ve-iki avtomobilih razstavi v Chica-gi to zimo.
—	Geo. R. Agassiz, predsednik Cal. in Heela družbe je objubil, da bo postavil na nameravanem ljudskem parku na polju vzhodno od Red Jacketa spomenik svojega očeta Aleksandra Agassiz, usta novitelja velike bakrene družbe.
—	V sani tari ju za sušico, na Houghtonu unirla je osemuajstlet-
Bolniška ladija potopljena.
London, 28. inarca. —An gleška bolniška ladija Asturias je bila torpedovaua in sicer brez sva-rila, je bilo uradno naznanjeno. 31 oseb je bilo ubitih, 12 se jih pogreša.
Dva torpedna rušilca potpo-
Ijena.
London. 23. marci,—’Dva an-- *
gleška torpedna rušilca sta se potopila, eden je zadel ob mino, drugi pa je zadel od. neki parnik.
Napačno razumel-
Korporal Majer ni znal dobro slovenski. Nekdaj poučuje novince kako se morajo vesti na straži ter reče: “če kdo pride, zakličite trik-
v*
rat. “Wer da?” Ce ne dobite odgo-vora, dajte ogenj!”
Čez nekaj dni] se hoče sam pre-pričati, kako so ga novinci razu meli. Gre torej proti straži. Ko se ji približa, zakliče stražnik; “Trikrat, venia!”
Korporal molči. Takoj užge Stražnik nekaj užigalie ter jih ponudi korporaln.
m	Ki*
H
13
S
S3
a
a
£3
S3
S3
S3
S
S3
S3
S3
S
S3
S3
3
3
S3
S3
S3
S3
S3
S3
S3
S3
S3
Hristeiiol
nastane navadno vsled nereda v obistih in zahteva takošnjo zdravniško pozornost.
ALI STE SLABI?
Ako se čuttte slabe, ako gubite na
teži, ako nimate dobrega teka in ako je vžš prebavni sistem iz reda, tedaj rabite
Severa’s Balsam of Life
(Severov Zivljenski Balzam).
On odpravi zaprtje in utrdi ves sistem. Cena ;5 centov. V lekarnah.
gevera’s
Kidney and Liver Remedy
(SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA).
Vživajte to zdravilo, da odpravite nerednosti. Priporoča se tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiščanju ali odtoku motne scaline, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Cena 50c in $1.00.
Hrbtobol je izginil.
Mr. K.Milauskas, 11 Highland Ave., Newton Upper Falls, Mass., nam piše: “Trpel sem na hrbtobolju in vsled bolečin na strani, in ko sem Sitai v Va-Sem almanahu, sem začel rabiti Seve-rovo Zdravilo za obisti in jetra, in kmalo sem popolnoma okreval.”
SEVEROVA
ZDRAVILA
so naprodaj povsod v lekarnah. Zahtevajte samo Severova. Zavrnite ponaredbe. Ako ne morete dobiti, kar zahtevate, naročite naravnost od
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA ^
b
B B B B EÌ B
s
S
S
S
S
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
Pred ko odpošljete DENAR
v staro domovino, oglušit«
jiri meni, ker jaz ga Vam odp^ ljem zanesljivo in najcenejše. MIHAEL KLOBUČAR 115--7—cesta. Calumet.

GALBRAITH & McGOBMICI
Odvetnika
Lepota
naših player-piano obstoji poleg tega. da so čudovito fini muziKal-ni inštrumenti, tudi v.tem, da jih vsakdo lahko igra z jednako izvrstnim vspehom. Ako imate tak player-piano na svojem domu, u-živate lahko najbol jšo godbo sveta, če tudi ne znate ločiti ene note od druge. Dajte nam priliko Vam jiovedati. Kako ga lahko dobite.
McLogan & Pierce Music Go
Calurhet,
Telefon 337.
HALO BILL! KAM GREŠ?
V “Barrett's Bee”
Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket.
SPOMLAD PRIHAJA.
iztirjujeta dolgove, urai-nata zapuščine ter pregledujeta lastninske |j. stine
Zastopata v vseh sodiščih
ULSETH BLOCK Calumet, Mic^ Tel. 169
K

*«c
Svojim cenjenim gostom
t*
in odjemalcem naznanjam, da
sedaj začel točiti fino
lahko kalifornijsko vino
lastnega lini jskega pridelka po n,, vaduih cenah ter vabim nljodn« vse prijatelje pristne domače vin. ske kapljice, da se pridejo preprj, čat.
Ravno zdaj je čas da pridete k meni in si naročite obleko ali Vrhno Suknjo.Blago, kroj in prilega oblek pri meni naročenih Vam je dobro znana.
Cene nespremenjene.
JOS. J( WERSCHAY
Vogal 5. in Oak ceste. Vzgorno nadstropje. Calumet.
"‘European Coffee House”
-Evropska kavarna*
Priporoča svojim gostom fino
črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo.
Peter Majhor,
lastnik.
Calumet,	osirja cesta.
DR. RICHTER-JEV PAUN EXPELLER
za REVMATIZEM. PUTIKO, NEURAL-QUO. BOLEČINE in OKORELOST v SKLEPIH in MIŠICAH, PREHLAD, INFLUENCO BOLEČINE V GRLU in ZOBOBOL.
Pristni pride v zavitkih, kakor ga tu vidite natisnenega- Odklonite vsak zavitek, ki ni zapečaten z sidrovo varstven« znamko-
25 in 50 cents v lekarnah in naravnost od
=» AD RICHTER & CO.,
74 — Washington St., New York.
Priljubljeno pivo
CHRIS. KOHN
se toplo priporoča za Vaš glas in podporo za urad
TOWNSHIP KLERKA
Calumet township.
pri prihodnjih volitvah.
med rojaki je gotovo od nas izdelano
PARK PIVO.
Najfinejša namizna pijača je naše
M
Elite Pivo”
v steklenicah
Naš pivar je izučen na Nemškem in razume svojnposel. Poslužujte se toraj^našega piva in dajte nam mnogo
naročil.
Park Brewing Co.
LAURIUM, MICH.	Phone 221
MATT SUSTARICH, Mgr.
»


Richterjev Pain ExPeller.
‘ ? ”	: ;■ z sidrom
Rojaki, pristopajte v
S. K. P. Družbo.
Mihael Klobučar-115-*7- cesta-Calumet,
En
i*”
J os. Scheringer
Gostilna
«NARODNI DOM” Rojakom najbolj priljubljena.
Vedno sveže pivo, fino vi-no in izvrstne likere.
Pošiljam denar vstaro d«, movino po najnižjem dnev nem kur u, točno in vestna Pri meni je vsaka pošiljate)TH varna.
JOS. SCHERINGER
808 Oak cesta.
Mi priporočamo
Vinol
kot toniko za stare ljudi, osla- 1,11
bele žene in blede otroke kronično kašljanje, za prehlaien-|al< je in bronhitis, Nepreconljivt*116 vrednosti je pi i zdravljenju sploh „g ne oslabelosti, izgube debelosti.^ slabe krvi pri izgubi teka i« sploh vselej, kadar potrebuje« dobre tonike-
$1.00 steklenica pri
Vastbinder &
lekarnarja
u
To
eri
,pti
Ai
id
*y
VIC
n
utk
Mi imamo v zalogi vsa Severovi -i; zdravila-	luw
Nikola čor
Jegi
alia
zidarski podjetnik, 401 - 8th
El m Street. Phone 277 W-
se priporoča Slovencem in D vatom za izvršile v vseli v zidarski stroko spadajočih del, bodisi kamna, opexe ali cementa. Frevel, me tudi vsakovrstna tlakovan]«^, posebno obcestnih hodnikov walks).
Dobro zadovoljivo delo jamče8* pri naj nižji h cenah.
Svoji k Svojemu !
1
od n
išče uba n e Ib
U.
>pr<
«01
■Vil,
'Vol
drei
AKO HOOKS KADITI dobre smodke kupi si snio^ “WOLVERINE”
ki je izdelana iz pristnega] KOb vanskfega tobaka od
THOS. ENTEMAN 400 — Pine cest
VICTOR HERMAN.
FOTOGRAF
«O«
«jc
urn
■»n
«k
he.
’Roj
T
l'Ut
I
"L,
se priporoča Slovence
delovanje vsakovrstnih
nih slik, posameznikov i
Zenitovanjske ski naša posebnos
[Delo ukusno, cene pi
Peta cesta. C
ilrj
'hž
‘Oi,
'dr..
s.
Ufi
«u
K
p
l"i
'Jo
s
\
SLOVENSKE N OYICE,80.MARCA 1917.
4OVEN®
lisi
NOVICE’
v severozapadu 7jedinjen!h držav,
izhaja
vsak petek.
Izdaja
^flSKO TISKOVNO
„a calumetu, Mich.
.ROBINA za AMERIKO:
!<aK0	.................... S 2.00.
j, c»» |Pt0 "	.................. 81.00,
UP°|l#tLp0"iN DBUOO INOZBMBTVO:
p*v*0	.......... $3.00 ili ir, K'.
„(d» let0 .... ......... $ 1.50 ali 8 Kr
*	01 leti .......
*	P0,«menni l/.tlsl po 5 ct.
■11 (advertisements) po dogovoru.
(0W1 „odpisa se ne sprejmejo.
0OP|SI „res elitve z ednega v drugi kraj, C1“"1“, blagovoli naznaniti attiro bivališč
.e'1' ln „aročilalnaj ae dopošlljajo pod •Id. H’"
, „oni : n9
Slovenian Publishing Co.. 2i1-7th Street, Calumet, Mich.
tuji pi ka. Za mlade može pravega značaja 111 z brepenjon jem po napredovanju nudi ravno mornariška služba najlepšo priložnost, da se vsposobijo za kterikoli posel potem, ko so odslužili svoja leta. In sedaj se jim ponuja ta prilika; služiti domovini v njeni stiski a na drugi strani vsposobiti same sebe za izboljšanje svojega življen skega stanja. Bakreno okrožje ni bilo niKdar zadn je, kadar je šlo zato, da pokaže tudi dejanjsko svoj patri jotizam in prepričani smo, da tudi sedanji klic domovine.ne bo ostal brez odmeva v srcih naše domoljubne mladine in da se bo lepo število njih odzvalo pozivu. Naša mornarica je naša prva obrambna črta proti vnanjemu sovražniku, zatoraj mora biti močna. V to pa more pripomoči le patri jotičen narod. Ta patri joti -zeiii naroda posebno mladine, je sedaj na veliki preizkušnji, toda prepričani smo, da bo odgovor naroda primeren stiski in potrebi, v kteri se domovina nahaja.
»»
■SLOVENIAN NEWS.”
h,d every Friday at Calumet, Mich, by I ^ Publishing Co., 211 7th St.
r^.miv sioventv paper in the Northwestern America.
Sl'BSCRlPTiON $2.00 per year.
ti, beat advertising medium tor Michigan 11 s„d other Western States, lidvrrtlsing rates sent on application.
:t([c(t»t”the Post Office at Calumet, Mich
“nil class matter.
Telo^or 6J.
THE AIM OF THE FOREIGN e' LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA.
To help preserve the ideals and «acred traditions of this, our a = jdopted country, the United States «(America: To revere its laws led inspire others to respect and We.v them: To strive unceasingly (ia, Nuicken the public’s sense of 2a ti'ic duty: In all ways to aid in en. this country greater and jive ^Uerthan we found it-
loš- AMERICAN ASSOCIATION OF st1, fOREIQN LANGUAGE NEWSPA PERS-
ena. Sapa nam zastaja, obledimo.... Sedaj pa, sedaj! Naši so udrli iz svojih jarkov, gredo naprej, ob žičnih ograjah se nakopičijo kakor da bi ne mogli čez ovire. Strojna puška začne ragljati. M rtvaška bledica nas obide, ki nam zastaja. Ali se povrnejo? Tedaj pa se napadalci pomaknejo naprej, naše granate so bile žično o-grajo predrle, in zavarovana drve naša krdela naprej. Njim sledi druga napadna črta: metalci ročnih granat. Uni naj delo dovrše.”
Tako je bilo dne 9. maja, ko so Francozi pričeli z velikopotezno o-fenzivo, ki se vrši še>danes, a m še doslej skalovja nemške vojske na nobenem mestu premaknila.
in
jete
I H, HAMMERüNS, President.
ad
Poziv domovine!
ov*
'Entrimi koraki se bližamo tre-“mi,ko bo zadonel po celi deže-
■	-'aa; Vojska je napovedana. Po predsednika AVilsona in
Psovega kabine ta se že sedaj “'«ljamo vstanju vojne,odvisno je :eo<ikongresa, ki se snide pn-, “j* ponedeljek, da potrdi sta-j'’predsednikovo in ako je po-^igreše korak dalje, namreč taravnost napove vojno Nem-' io to se bo nedvomno zgodi-
■	»akor liitro stori Nemčija kak en korak, ki bi bil v naših postavodajalcev
Kaa vojno. Z mrzlično nag-
čeo°
i J te zalo pripravlja zlasti [ ' ar|ea za ta usodenoln tremi-
[) j	_	*
___^ j ' re(isednilv je ukazal rekru-
L je 'Homarjev do najvišjega
.i, L ‘a katero mu je od kongresa io«K U i	’	n
r l]eao,Jto je 87.000 mož. Zato . "F dežela takoj in nujno
i Ji«- rMIjn .	,
i L donio! jubnih mladeničev
k ’ ki so pripravl jeni žrtvovati L d"ch življenje, ako treba za t i ,v. Sv°.le domovine. Mornarič-
,. lo
IR-
fsko
i '*
VZft-
inja-
jide-
N-
» .‘‘‘'k -Daniels je izdal osebno h Osijek poziv na mladino L ^av, da se odzove klicu L ter ji priskoči v tej res-L 1)4 pomoč s hem, da vstopijo L. '° Stric Samove mornarice.
ia L, '»i
tez drugimi listi vred
ra**»
up'1' L "«ko-a
''•'Uio pozivu domovine in na patrijotizem naše ameriške mladine, da ji
"Tuo
M
lld-
rr»
ei
"a pomoč’ v tem kritič-u, s tem, da položi 'žično in moralno moč na 1»^ K ogrožene domovine s tem, “tove pozivu mornaričnega
L
• Bojna slika.
(Iz Slovenca.)
•‘Bil sein priča bombardiranju, najstrahovitejšemu, kar sem jih od početka vojne videl.” Tako piše nek francoski častnik z bojišča v pismu, Ki ga “Gazette de Lausanne” priobčuje. “Najbujneša domišljija, najbolj živ opis ti ne more tega niti približno predočiti. Pomisli, da je naš napad pripravljalo stotero žrel, lu so bruhala o-genj, med njimi topovi najširšega premera, ter da je obstreljevan je trpelo neprenehoma štiri cele ure Streljali smo vedno gostejše, tako da je bil ogen j zadnjih deset minut najhujši. Topovom se je pridružila cela vrsta metalcev min, ki so limali po 25 kil težke meni-litne bombe in povzročali šum in ropot, da te je oglušil. Kakor da hi ne bilo dovolj, so še proti koncu obstreljevanja počile mine, ki. so bile nameščene osem do deset metrov pod sovražnikovimi strelskimi Jarki ter napolnjene z mnogimi tisoči kil streljiva. Slika, ki smo jo videli, je bila nepopisna, grozna, peklu podobna. Nemške čete so na kilometre daleč izginjale v nepredirni temni plasti dima, ki se je hip za hipom zgoščala, in v tem morju dima se je razpoka vaio na stotine izstrelkov, ki so zopet metali kvišku visoke oblake dima. ln ta.to je bilo cele štiri ure. Stiri ure je morala padati na Nemce jeklena toča, da je njih topništvo nazadnje obmolknilo. Znano nam je bilo, da bo morala naša pehota po bombardiranju skočiti iz svojih jaikov, preleteti prostor do nemških žičnih ovir tetto žičevje razdreti, da pride do nemških okopov, ki so se razpros tirali kakih 400in globoko.Ne moreš si predstaviti razburjenja, ki nas je vsied obstreljevanja obvladalo. Vsi smo gledali na ure. Kaj se utegne zgoditi? Kolikokrat že so se bili naši pesci vrgli na sovražnikove žične ograje, ko so pa prišli do roba, jih niso mogli razdreti, ker so v tistem trenutku začele nanje streljati strojne puške od spredaj in z bokov. Ali se kaj podobnega ponovi? Saj je bilo tudi po takem bombardiranju še marsikaj možno, kajti Nemci se zna jo izborno zakopati in pravi mojstri so v umetnosti, da na odločilnih krajih poskrijejo strojne puške, ki napadalca v zadnjem hipu pokose. To nam je bilo vsem v mislili, ko smo se ozirali na naše dečke, ki so z nasajenimi bodali čakali na znamenje za napad. Se pet minut. Bobnenje topov se ojača. Štiri minute! Metalci min besne: ne moreš veo razločiti, ali je počil njihov izstrelek, vse se združi, zgrne v enem samem orjaškem hrumu,ki je proti njemu grmljen-je z neba nežna, mojstrska godba. Še tri minute! Bodala naših fantov se zabliskajo v solnčnem svitu; tisoč jih je. Dve minuti.... le še
Chicago.
- -Naša chicaška društva št. T in 47 K. S. K. J. sta izgubila v 1 tednu vsako po e.iega svojih večletnih članov. Dne 18 t. m. je u-mrl v Amori, lil. rojak Ivan Verbič, član društva sv. Štefana št. 1. ■Jetika, srčna bolezen in slednjič vodenica ga je trla več let, da mu je društvo že večkrat izplačalo vso podporo. Pokojni Ivan Verbič je delal svoječasno tukaj v Chicagu; zadnja leta pa v Aurori, 111. kjer je živel pri svojem sinu. Rojen je tul leta 1855 blizu Šmarjet na Dolenjskem; ondi zapušča še eno hčer’ žena m u je pa svoječaa-no umrla v stari domovini. Pokoj-
nik je pristopil h K. S. K. J. I. 1890 in bil zavarovan za $1000.
1 Vsied oddaljenosti se ni zamoglo pogreba udeležiti več članov d ruši. sv. Štefana, je pa zato oskrbel dne 21. t. m. lep pogreb društvo sv Janeza Krstnika, št. 11 K. S. K. ■1 - v Aurori, 111., za kar mu gre vsa čast in hvala. Večna luč naj sveti pokojnemu sobratu!
-Minulo nedeljo zvečer dne 25. t. tri. je pa umrl v Summit, IH. blizu Chicaga 88 letni Alojz Vidmar, član društva sv. Alojzija, št. 47 K. S. K. J. Bolehal je samo nekaj dni za pljučnico. Pokojni Vidmar je prišel sem v Chicago pred 11 leti ; delal je sprva pri AlcConnieku, zadnji čas pa v tovarni za železniške kare. Nedavno si je kupil v Summit» nekaj lot zemljišča in si je postavil ondi hišo. Oženjen je bil 8 lec.
V S u m m i i u zapušča neutolažljivo ženo in 5 nedoraslih otrok, 2 fantka in 8 deklice. V Chicagu živi tudi njegov brat Frank, nekje v Pittsburghu, Ra. pa njegova sestra. Rojen je bil pokojnik pri sv.Lenartu blizu Selc na Gorenjskem. Med rojaki v Chicagu je bil zelo priljubljen in znan vsied njegove marljivosti in lepega življenja. Naj v miru počiva !
Richterjev Pain Expeller
z sidrom-
VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
želim
Srečno in Veselo Veliko Noč.
Vuzem je blizu in odjemalci glejte, da dobite, kar želite. Pri Muvrinu dobite vsega kar potrebujete. Samo požurite se. Pri meni dobite lepega suhega mesa, kakor tudi svežega. Boljših suhih klobas, posebno kranjskih za žegen ne dobite nikjer.
Imam tudi polno zalogo hrena, česna in solate.
Renin«sula IVleat Market,
John Muvrin, lastnik.
DENAR V AVSTRIJO,
Hrvatsko in Slovensko
zamore se varno poslati po
denarno nakaznem načrtu
naše banke.
Način je enostaven; podajte nam ime in naslov, kakor ga zapišete na Vaše pismo- Mi storimo ostalo. Krone-pravi denar se odpošlje Vašim ljudem v registriranem pismu od velike banke v AAstriji. Poskušajte naš načrt. jDopadel Vam bode,
Houghton INat’1 Bank
Houghton,	Michigan.
IN ase geslo.
Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine.
Pridite in prepričaite se v
Peninsula Meat Market
VOGAL 6. L N ELM CESTE.
Hoffmanovo Grenko Vino
za JETRA IN ŽELODEC.
Nalašč pripravljeno za zdravljenje bolezni, ki izhajajo iz nerednega delovanla jeter in želodca kot so zapeka, neprebavljanje, zgaza- Deluje mirno, toda GOTOVO na jetra, želodec, čreva, z eno besedo na celo telo in ŽIVCE. Priporoča se za sitnosti, ki nastajajo iz nedelavnih jeter, pokvarjenega želodca, in črev-
Zdravila za MOŽE, ŽENE in OTROKE-Ima prijeten okus, a ob enem ohrani MOĆ. Ne vzemite nobenih ponaredb!
Povejte to sosedu. Vprašajte pri vašem lekarnarju ali trgove«. Ako ga nima, pišite naravnost na nas. Steklenica $1 ali 6 steklenic za $5. Pošljie monej order ali znamke. Portonal Drug Chemical Co.
231 New Main Str.,
Yonkers, N. Y.
DRUŠTVENI OGLASI.
Društvo sv. Jožefa
št. 1. S. K. P. Družbe
na CALUMETU.
Uradniki za leto 1917.
Predsednik, ath Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel.
Blagajnik, Mihael Klobučar.
Odborniki za 2 leti:
Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda.
Odborniki za eno leto.
John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich.
Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe.
Bolniški obiskovalci so:
Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion: Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. : John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Lauriutn: John Gazvoda; Za Raymbauitown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak.
Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne.
Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
DRUŠTVO SV. PETRA.
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sy. maši v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1917.
Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich.
Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO.
John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze.
ODBORNIRI ZA 2. LETI. Martin Majerle, Math Prebilich in Frank Plautz.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul O. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Lau-rium: Mike Perušič. Za Raymbauitown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV
ima svojo redno mesečno sejo vsako drago nedeljo v mesecu oq 2 url po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1917.
Pred: Jos. B. Metesh, 61 Mine St.
Pod pred: Jos. Bahor, Store St.
I. taj: John I). Judnich, 4337-Elm St. II. taj: Jos. Elenich, 21-7th. St. Tamarack.
Blagajnik: Jos. Gorshe, 4353 Pine St.
Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: Raymbauitown in Swedetown- John Judnich 4337 Elm. at.
Za Osceola: Jos. Bahor, Store St.
Iv obilnemu pristopu vabi
DOBO R'
Parker, črnilometna peresa, ki ne puščajo po nepotrebnem črnila- Ako želite dobiti dobrega, o-glasite se pri
A. Fahlen k Go.
312 - peta cesta- Calumet, Mich-
Slovensko neodvisno podporno društvo
Sv. Mihaela
na Calumet. Midi.
Ustanovljeno dne J7. avg. 1912.
Mesečne seie se vrše vsako četrta nedeljo po prvi. maši v cerkveni dvoiari URADNIKI.
Predsednik, Louis Gazvoda.
Podpredsednik, Andro Kavčič.
Tajnik, Frank Novak.
Podtajnik, Jos. Ovniček,
Blagajnik, Jos. Srebernak.
ODBORNIKI:
Andro Gumbač, Anton Miklich, Joha Klobuchar, Mihael Mervič, John Gazvoda, John Gosenca, Anton Muhich, John Iler.
Vratar in maršal, Frank Pavlich.
BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Red Jacket, Yellow Jacket in Blue Jacket, Andro Gumbač. 4321 Acorn St.
Raymbauitown in Laurium, Louis Lavrič.2006 Cal. Ave.
Tamarack, John Novak, 3 Walnut St Tamarack.
To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 ua mesec bolniške podpore. Vsmrtmne plača vsak član 1 .S0 za pokojnikom, toraj čira več članov tem bolje.
Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvu 1
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
Društvo sv. Cirila in Metoda.
št- 9. v Calumet. Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovati je vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki društva za leto 1917 so.
Pred. Frank Sedlar,
Podpred. Jos. Plautz ml.
Prvi taj. in zastotn John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučich.
Blagajnik, Joseph S. Stukel.
ODBORNIKI ZA DVE LETI:
John Ilenicb, John Gosenca, John Starc, Mike Sunich st.
Maršal: George Klobučar.
Poslanec: Joseph Jančar.
V	slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt.
Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (icarn) prvega razreda 11500, drugega razreda 81000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni člani pa zamorejo svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
Slovensko - katoliško podporno društvo
SV, JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Prvö in edino Slov. Kat Pod. drustye na Laurium.
Ima svoje redne mesečne soja vsako četrto nedeljo v mesecu ob ,2 uri popoldne •' dvorani Gosp. John Snstaricha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1917 Jakob Vertin, predsednik. John Lakner, podpredsednik Jos R. Sedlar, tajnik John Šuštarič. blagajnik
ODBORNIKI ZA 3 LETI:
John Grsich, Joseph Vogrin, Paul H. Majerle, Anton Kukman.
ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt Suibler, Jakob Zimerman, Maih Sustarich,
Maršal: Matija Stubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium ; za Raymbauitown m okolico, Matt. R. Sedlar; za Red/Jacket in okolico Jos. È. Sedlar.
Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po 81.00 na dan za dobo 6 mesecev in nadalufh 6 mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec Cela smrtnica je ♦800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne pcšKodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d.
Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torejkateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali srmti. Za uabaina pojasnila in potrebne listine se obrnite na tajnika Jos. R. Sedlar 3137th St Calumet «lieh.
K obilnemu pristopu vabi
Odbor-
Naročite se na ‘‘Slov. Novice.^
SLOVENSKE NOViCE, :<0. MARCa 1917.
Slovenska Katoliška Podporna Družba,
Vstanovljena 3. marcaJ9l5 na Calumet, Mich.
(jLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Joli.i Spreitzer, 2IS Oak St-Oalmnet, Mich.
Podpreds.: johu Gazvoda, 509 Tam. St.... Laurini», j
Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St......Galnmet,
II. taj.: Jos. W. Schneller 2(345 Union St. .Calumet,
Blagajnik; Jos. Scheringer, 80S Oak St. . . .Calumet,
Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.......Calumet,
NADZORNIKI:
Mihael Klobuchar, 115 7th St.... .....Calumet. Mich.
John D. Ruhek. 2140 Log St.... .......
J os R. Sedlar, 577 Cedar St.......... ”	”
POROTNI ODBOR.
John Sustarsich, 420 Osceola St.	Laurium, Mich.
Jacob Wertin, 221 Alloiiez St. Florida Loč.
J os. Vardjan	Dollar Bay, Michigan.
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Družbino glasilo so “Slov Novice.’'
Iz glavnega urada.
PRISTOPILI:
«
K društvu sv. Jožefa št. 1. Calumet: Nikolaj Zuvič.
K društvu sv. Ane št. 3. Calumet: Ana Grašič, Marija K. Miller.
IZLOČEN :
Od društva sv. Jakoba št. 2. Laurium: J uril Pikuš.
NAZNANILO ASSESMENTA ŠT. 4. ZA APRIL:
Steni se uradno naznanja vsem članom in članicam Slov. K. P. Družbe, da je v mesecu aprila naložena doklada za upravne stroške v znesku 20c na vse članstvo Družbe.
Clan, ki je zavarovan za §400. plača 70c in oni za $800 plača $1.
Želeč vsem rojakom in rojakinjam zlasti članstvuS. K. P. Družbe Veselo Allelujo ostajam
Z bratskim pozdravom,
Math F. Kobe, tajnik 5. K. P. D.
JZ DRUGIH KRAJEV ZDR. DRŽAV.
(Iz slovenskih in angležkih listov.)
MINNESOTA.
Minneapolis.
—Franc Kartouš (Ceh?) od tu, i je prej prebival v VVinnijieg, lanada, je bil obdolžen od angles-e vlade, da je avstrijski ogleduh, odišče ga je spoznalo blaznim in a izročilo blaznici v Rochester, linn, Listine, «i so jih našli pri jem, so izročili pravosodnemu ddelku.	*
OHIO.
Collinwood.
—	Umrl je John Kadunc, st»1' 20 let. Bol bel je za jetiko že več let in večina svoiega življenja je prebil v Warensvile, O. Včasih je kazalo na bolje, pa se je zopet obrnilo na slabše. Zadnjih par mesecev pa je mladenič hitro pešal. John je bil uzoren mladenič, poln lepih idealov. Smrt njegova je bila mirna in lepa. N. v m. p.!
—	Po dolgi in mučni bolezni je .14. marca zaspal v Gospodu Matija Domičič, stanujoč na Marble Ave. Pokojni je bil star 53 let. Pogreb se je ■vršil v petek 3 6. marca iz cerkve sv. Lovrenca ob veliki udeležbi društveni kov, sorodnikov in družili. Pokojni je bil Član dr. sv. Vida, samostojnega in-pa društva sv. Janeza Krstnika. Gospoda Zorman in Perdan sta mu zapela zelo lepe žaloštiuke:. “Nad zvezdami” in “Jamica tiha”. Dolga bolezen je m učila pokojnega Domičiča več let tako, da si je že zdavnej želel “ miru” ia počitka. Umrli z apuŠča tukaj ženo in tri sinove. N . v m. p.!
Cleveland.
— Rev. A. Berk postal župnik — Rev A. Berk je prejel pretečeni teden pismo Milostnega gns-
ILLIN0IS.
Joliet.
— Avto povozil dečku. V bolni-
šnici sv. Jožefa se nahaja Frank Mihelič, 8 let stari sinček rojaka Jake Miheliča, Irving street. Suoči (torek) od sedmih je neki avtomobil povozil dečka, ko je ta tekel prek N . Ghicago streeta, in ga hudo poškodoval na glavi, tako da je dečko še danes v smrtni nevarnosti. — V bolnišnici se nahaja tudi gdčna. Mary Fido, ki je bila včeraj operirana na vratu.
Petar Pavlinac umrl-
— Bivši predsednik Hrvatske NarodneZajednice in sedanji glav-ni blagajnik iste, Petar Pavlinac, je umrl v Pittsburg», Pa., dne 13 marca 1917 za.težko boleznijo na želodcu. Pogreb je bil v petek dojioldne
Petar Pavlinac se je rodil 1. 1868. v selu Močile, blizu Severi-na ob Kolpi. V Ameriko je pri-šel prej 26. leti in to v Ghicago. Ko se je tukaj ustanovilo hrv, dobr. društvo “Crveni Križ”, mu je jiostal članom, in od tedaj pa do svoje smrti je deloval na društvenem polju. Preselivši se v Allegheny, je sodeloval z drugimi rodoljubi pri ustanovitvi N. 11. Z. Bil je prvi gl. tajnik iste in po tem z malim prestankom vejno v gl. odjbpru, kot predsednik nadzornega odbora, predsednik porotnega odbora in dvakiat glavni predsednik. Prošlena leta je bil olasovan-jem članstva izvoljen gl. blagajnikom. V vršenju svojih dolžnosti je bil vesten do skrajnosti. Zapušča soprogo in troje otrok V dobrih gmotnih razmerah. N.v m.
p! .
25 milijonov katoličanov je pod zastavo Združenih Držav-
— Z narastkom 258,770 duš v zadnjem letu, je sedaj
17.022,879 katoličanov v. Združe-
nih Državah, kakor kaže pred kratkim objavljeni “Official Catholic Directory- ” za ' L 1917.
Štiriinšestdeset ameriških nadškofi] poroča narastke v prebi vavstvu, četvere kažejo zmanjšanje in peti-I»trideset jih ne kaže nobene iz, premembe v številu prebi vavstva.
Kakor izjavlja sestav i tel ] direktorija, Josejih 11. Meier, je omenjeno število konservativno. Obsega namneč samo števila, predložena po kancelijski.b uradnikih. Z ozirom na “krožeče” katoliško prebi-vavstvo in dejstvo, da nekatere nadškofije in škofije štejejo svoje katoliško ljudstvo samo enkrat v desetih letih, je g. Meier izjavil, da je sedaj najmanj 19,000,000 katoličanov v Združenih Državah.
Na Filipinskih otokih je 7,342,262 katoličanov, v Alaski, v v pasu Panamskega prekopa, na Havajskem otočju, na otokih Guam, Samoa in Porto Rico jih je skupaj 1,070,995 . Torej živi pod ameriško zastavo skupaj 25,436,136 katoličanov.
Katoličani v Združenih Državah imamo zdaj 3 kardinale, 11 nadškofov, 96 škofov, 19,983 duhovnikov. Nadaljtr 15,520 župnij in 5,687 župnijskih šol, katere pohaja 1,537,644 otrok. Tekom leta 19I6.se je povečalo število katoliških duhovnikov,širom Z. D. za 411 in kat. cerkvenih občin za 357.
Prvi katoliški direktorij, izdan v Združenih Državah, je bil objavljen ravno pred 100 leti, namreč leta 1917., pod naslovom “The Laity’s Directory to the Church Service.’,’


j. A. Min near Sz Cq
borzni posredovalci.
ČLANI BORZE V CHICAGO.
Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Bo, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City,; ,
Mi vam točno postrežemo pri nakupu in pro, ji železniških, obrtnih, bakrenih in delnjc drage rude.
URADI:
LAURIUM, MICH. Tel.j820, 821, 822.
1SHPEMING,
Majhen razloček.
Vo|ak vpraša stotnikovega, slugo kako se razumeta s svojim gospodom,
“Izvrstno,” odgovori strežnik. ‘Vsako jutro drug drugemu prah, iztepavava iz obleke; samo to jo razloček, da imam jaz obleko, kadar im jo gospod iztepava, na sebi!”
PRIZNANO JE
da je- naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko.
Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki!
Pine St. Tel. 274
Calumet Brew
Ali ste že zavarovani proti ogi
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
S. G. Chynoweth Insurance A;
naslednik
SCHNELLER & LAWRENCE
poda škofa Farreliy, v katerem- ga imenuje župnikom novo ustanov, ljene slovenske župnije v Bar-bertonu, O. S tem imenovanjem smo zgubili Slovenci v Clevelandu moža,ki je bil velika opora slovenski župniji. Vedno je deloval za procv.it župnije, veliko dobrega je steril za naš list in tudi posameznikom je rad pomagal. Kadar ga je kdo prosil za pomoč ali za kaki nasvet vse je rad storil, in vsled tega so ga župljani spoštovali in ljubili. Kaj težko nam je bilo pri srcu, ko smo se poslovili od njega v sredo, ko nas je zapustil. Prepričani smo, da ni častiti gospod rad odšel od nas, akoravno ir, bil “povsod” priljubljen, vendar mu je bilo težko slovo. Rev. A. Berk pa ostane nam v trajnem spominu. Upamo pa, da tudi on nas ohrani v prijaznem spominu in nas večkrat obišče. Barbertončahi pa naj bodo veseli, ker so dobili takega moža za župnika. Rev. A. Berku in Barbertončanom pa časti tamo na njihovem napredku.
Za duhovnega pomočnika pri sv. V idu mesto Rev. A. Berka je bil imenovan Rev. d. Nijvak.
— V tovarni American Steci & Wire Co. se je ponesrečil rojak Math Turk, stanujoč 1328 E. 55 St. Zlomilo mu je levo nogo.
-Umrla je Kristina Marolt, stanujoča im E. 113 cesti.
-Pretečeni teden je umrla Marija Kazderh, stanujoča na E. 39. cesti. Zapustila je' siromašno družino, kjer bolezen nadaljuje svoj posel pri revnih otrocih. Pokojnica je zapustila moža in 6 nepreskrbljenih otrok. Doma je bila iz Dobre-polj, kjer zapušča stariše in .2 sestri. V Ameriki je bivala 12 let. Bila je članica dr. sv. Ane, S. D. Z., katero ji je priredilo tudi dostojen pogreb.
GARTNER-JEVA NOVA TRGOVINA
preje “Glass Bloek”-
se bo odprla občinstvu
SOBOTO 31. MARCA
s polno zalogo ženskih, dekliških, otročjih in detinskih oblek vštevši ženske klobuke in polno zalogo obuval.
Imeli bomo tudi oddelek za sveže cvetlice.
na
sei
vo,
Pr(
noi
set
set
veij
sve
Uljudno Vas vabimo, da obiščete to krasno raz= stavo.
>00:
Spoštovanjem Vaš
Sov
Pia
btj
»ih
II h • ki ko,
GARTNER.
»b
kll(j
Pl)(j
H LO VENSKE NOVICE, 81. M A K CA 19 !
I Ne igrajte se z zdravjem! §
NAJBOLJE kedaj za te napravljen obuvalo, g. rudar.
stavlja najveuji napieueiv, Kar ^a je svet Keuaj videl v načinu iz-delave gumastih obuval. Na čudežen nov način je Goodrichov av. toiiiobilni ^unii — najbolj trpežni sumi kedaj znan —vdelan v jeden solidni kos škorenj in čižein. SAMO Goodrich izdeluje čev-lje na ta način.
Podplati bodo veliko dalj trajali kakor usnjati pritrjeni z žeblji — da, dejansko trajajo dalj kot železo. In vsaki “HIPRESS” škornja ali čizma je en sam kos gumija, — napravljen, da pristoji Vaši nogi. Samo pomisli, kaj to pomeni, g. rudar! Nič krušenja, nič razpok, nič luknjic.
»HIPRESS” je edino obuvalo, ki bo obetalo v vaših delavskih okoliščinah. Vprašajte svojega trgovca /.a .škornje ali ri/me z ‘‘Rdečo črto okrog vrha.”
Izdeluje edino	jdà
To nedosežno sredstvo je kombinacija grenkih zelišč, kor in skorij od velike zdravstvene vrednosti in čistega, povse doz lega rdečega vina. Ne vsebuje nobenih kemikalij ali strupov, maga prebavi, bodri organe ter ojača živce. Njegova pomoč pri
zapeki
napahnjenosti kolcanju glavobolu
The B. F. Goodrich Co
triners
nervoznosti slabi krvi
pomankanju energije obči slabosti i. t. d.
Akron, Ohio.
izdelovalci znamenitih Goodrich Auto obročev, “najboljih za dolgo pot. ’ ’
BmER-WIHE
je hitra in gotova- Odklanjajte cenena ponarejevanja, ki vam samo denar požro. Naše glavno prizadevanje je, izgotoviti kolikor mogoče popolni preparat in njegova cena ostane navzlic visokim cenam vseh snovi, posebno ^na, ista: Po $1-00- V lekarnah.
/ '"baV
>trinenovo
^"'”(d hr JOSEPH TftlNtR <* 6,»“622 S. Ashland Ar* Ä CHlCArn tl t —
JOSEPH TRINER,
kaj veš, ki nič ne veš. Iz bukev si se naučil malo brati, iz bukev; a
Bog, ne Kako je V mojem
Malo življenje.
Spisal dr. Fr- Detela
izdelovalec
1333 — 1339 S. Ashland Ave CHICAGO, ILL.
'O ti sneden maček,” pravi Miha, “da ni privoščil Poldetu krače.” Juri se je muzal na tihem vražnemu starcu, a žaliti ga ni hotel kakor Miha, in da bi pokazal, kako mu vse verjame, ga poprosi, če sme enkrat priti, da bi mu povedal, kaj ga čaka. šimen se izgovarja nekaj časa, češ, da se hoče oni norčevati; a na resno prigovarjanje se vda.
“Zdaj pa poglejmo, kaj smo nalovili,” pravi, in vsi gredo po sake k ribniku. Precej rakov je bilo v njih.
“Kar je lepih, dajta meni,” je dejal šimen, “druge pa vzemita!” Fanta jih povežeta v rute in pogasita ogenj, da ne bi trpele duše v vicah, kakor je menil šimen. “Zato je toliko požarov,” je dejal, “ker ljudje ne spoštujejo ognja.”
Pozno ponoči lezeta fanta navkreber proti domu; od Rožanca sem se je slišalo hripavo petje starega Premca; dočakata ga, i* vsi poležejo po slami. Juri pa ni mo.gel spati; toliko misli se mu je podilo po glavi. Skrivati se mora, in pošteni ljudje se ga ogibljejo. Kako se ga je branil Poznič, kako je izprevrgel besedo Javornik! In kdaj se bode to predrugačilo? Nikdar. Do smrti ga bodo lovili in preganjali kakor sivega volka. Ali ni nobene pomoči zanj?—Pač, sam naj se naznani. Toda kaznovali ga bodo, zaprt bo in dolgo bo moral sližiti. A enkrat bo vendar v domačem kraju. Drugač pa išče zastonj pokoja. “Naj se zgodi, kar hoče, “sklene Juri, “takoj jutri se grem oglasit.” Težak kamen se mu odvali s tem sklepom od srca, in sladek spanec ga objame,
(Dalje prihodnjič.)
tistih crk, ki jih piše zbereš, ne ti, ne drugi, dejal Bog? On je rekel: imenu boste bolnike zdravili in hude duhove izganjali. Tega ti ne veš,
Sedanja letna doba prinaša mnogo nezaželjenih gostov, posebno pa revmatizem in neuralgijo. Ali veste, kako se jim izogniti? Najbolje je rabiti TRINERJEV LINIMENT. To močno sredstvo je zelo dobro tudi pri okorelum vratu, izvinenjih, oteklinah i. t. d. Cena 25 in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c-
ne vem, oče,

Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & C0.
si se sam
Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja
Sincerity Clothes
zanesljiva,
Obleke od	$13.50 do $32.50
Vrhne suknje od	$13.50 do $32.50
in burja je brila; pa pravi Polde svoji ženi in hčeri: “Le napravita se,” pravi, “in pojdita v cerkev, jaz bom pa čul doma.” Onidve gresta. Poldetu je bilo pa dolgčas; brati ni znal, moliti ni hotel, dasi je bil sveti večer. Pride mu na misel in pravi: Bom pa te-ie črevlje skup stegnil. Sede na stolček in začne razbijati; maček se pa smuče krog njega, črn maček; jaz sem ga šel potlej gledat. Maček se smuče in voha po klopi okolo; na klopi je ležala svinjska krača.”
“Aha,” se smeje Miha.
“žena mu jo je bila pripravila in dejala:	Po polnoči, Polde, si pa
odreži. Polde vleče in šiva, večer se mu je pa zdel dolg, dolg, brez konca in kraja, čimbolj je šlo na polnoč, tembolj se je oziral na uro; a kazalca sta stala kakor otrpla, in čas ni šel naprej. Takrat pa poide Poldetu potrpežljivost, zgrabi kračo pa nož in zakriči: Ura bij! če ne, bom rezal. Maček se pa oglasi zraven njega: Jaz bom pa jedel! in tako čudno je zarežal, da so stopili Poldetu lasje pokoncu. Vse vrže od sebe, pa klobuk na glavo in kožuh nase, pa teče v cerkev, in za noben denar ne ostane več na sveti večer
Saloon
John Gašparovič 316 — 6. cesta. Telefon 633 M.
I	“STORITE TO Z ELEKTRIKO.”
PREJ ALI KASNEJE
p	si bodete hoteli nakupiti
I	Električni likalnik.
NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ?
Ugodni plačilni pogoii na zahtevo.
j H oughtonCounty ESIectricLJgrHt Co
DR. OTTO H. KOHLHAAS
zdravnik in ranocelnik
uraduje v hiši vogal 5. ceste in Oak, nad lekarno Vastbindefj & Read.
Uradne ure od l.do 2. popoldne inod 7. do 8. ure.zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne.
CALUMET STATE BAN K
Razširjanje naše trgovine
Glavnica $ 100,000 v-----------------------Preostane* $ 50,000
CALUMET STATE BANK BUILDING
Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu.
Izberite si to banko za Vašo Banko.
URADNIKI. Thomas Hoatson’ Preb. Ed. Ulselh.Podpred.
F/J .Kohlhaas, Blagajnik Walter Edwards* Pomožnibl
NAGROBNI SPOMENIKI
po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemnikov.
Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyéc, sliyovec, Baraga grenko yino in vse drugo, kar želite v tej vrsti.
Pišite, ko naročate, slovensko.
iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori
B. F3. Murphy
Calumet Granite & Marble Works
400 Oak St-
Teh 678 W" Calumet» Mich
reveža pa menda še hudič ne opomni Miha in dregne z 1 v ogenj, da so zletele iskre
*’ Juri,” se posmehuje Miha, ‘e znajo čarati-; povedo ti n'i°st, če hočeš; če te strese ’ kar prosi jih, pa ti jo za-1 hi če ti kdo kaj ukrade, ti lj0 tatu v zrcalu.”
»orčuj se!” se ' jezi šimen: 0staneš nore.c. Ti misliš, da
Richterjev Pain Expeller
z sidrom}
JOLIET, ILLINOIS
SLOVENIAN LIQUOR CO
Gozdarjev sin.
Spisal Fr. S. Finžgar.
Ko se je gospodar vrnil in povedal
gostom, da je Rezika bolna, tedaj je jezno zarenčal Pavle: “Seve, če je treba poštenim ljudem streči, je bolna, če bi bilo pa s tem prokletim potepuhom vasovati, bi bila pa zdrava! ’’
To je bilo pa Miheljnu že preveč. Poznal je predobro poštenost svoje hčere, katero je tako ljubil, saj mu je bila popolen odsev prerano umrle blage žene, katera je zasadila zgodaj v hčerino srce duševnih vrlin, ki so zbog mnogoterega trnja in raznih nevarnosti razcvitala čudno krasno v duši preproste mladenke. Prepričan je bil, da ni nikdar vasovala in da je tudi sedaj le sila, da ni nikdar je tudi sedaj le sila prignala Janeza pod njepo okno. Zato je jezno topotnil z nogo ob tla ter se potegnil za njeno poštenje:
“še eno tako, pa te vlečem vun na sneg, da bodeš vedel, kedaj si kaj takega govoril. Tu sem jaz gospodar in v moji hiši mi ne bote obrekovali poštenih ljudi M’
Janez se je hvaležno in nekako ponosno ozrl na Miheljna, češ, pravo si govoril.
je razlegal po ga ni čul. Le zatulila in izza mesec zvedavo
Pavlir je pa zažugal Mihelj :
“Ti pa nikar ne misli, če si zlodejsko izdal Janeza, da boš sedaj sleparil okrog Miheljna ter zalezoval našo Reziko. Nikoli ne bo tvoja! Dobro si zapomni! Od danes ne smeš več prestopiti praga moje hiše, dokler sem jaz gospodar!’’
Ko se je zdanilo, vzdignili so se lovci, vzeli Janeza v sredo ter ga tirali v bližnji trg, kjer so ga, dobivši nagrado za svoj “človekoljubni’’ čin, izročili gosposki.
Ko so odhajali,- je Rezika gledala objokana skozi okno iz spalnice. Janez se je ozri na ovinku, zamahnila .mu je z roko zadnji pozdrav in si zakrila lice z rokami.
Janeza je pretreslo. Dvoje src je v tem trenotku žele jasno spoznalo, kako se ljubita. In le usoda ju je gnala narazen—morda za vselej.
VIII.
Janez ni dolgo ostal na štajerskem ; v zaporu. Država je potrebovala krepkih moči, da se ubrani sovražnikom. In Janez je bil čvrst mladenič, da mu ga ni bilo vrstnika. Ker so izvedeli, da je skrivač, poslali so ga sredi zime z nekaterimi drugimi Kranjci, katere so tudi zalotili na štajerskem, kjer s,o se hoteli prikriti gosposki, v Ljubljano. Tam so jih preoblekli v vojaške suknje in vež-bali v orožju.
Zakaj nujno je bilo treba spomladi leta 184S krepkih vojakov.
Posadka, kateri je zapovedoval Teldmaršal grof Radecki s svojo odločnostjo in poveljniško zvednostjo, je lahko zadušila uporni ogenj, ki se .je zablisnil sedaj tu, sedaj tam po Italiji. Toda kaj je koristilo, če še ni videi plamen, a v osrčju je pa še vedno tlelo. Treba je bilo le. pravega .. vetra, pripravnega vzroka, in vstaja bi vsplamteia kakor mogočen požar, ki ga ni moči zadušiti z malimi močmi. In ta prilika se je nudila Itali-. janom 1848. leta. Francoskim prekucijam so sledili nemiri v Avstriji. V središču in na obhodu je donel krik nezadovoljnosti. Vse se je sfangalo osvoboditi starih postav.
Treta je bila torej slavnemu vojskovodji izdatne podpore, da pri-, bori zopet dvoglavemu avstrijskemu orlu prostost, da bode svobodno : ‘ krilil nad prelepo Benečijo in krasno Lombardijo.
Nanovo zbrane čete so odrinile iz Ljubljane, ko so bile kranjske '«dine in gore še večina š snegom pkrite. In uprav zato ni bilo popotovanje težavno kakor v hudi poletni vročini. Niti gladu, niti vročine in žeje jim ni bilo treba trpeti; na večer so pa dobili pri gostoljubnih slovenskih kmetih, katerim so se smilili sinovi, gredoči «à boj, gorke odeje, da niso prezebali po noči.
Na tem pot« se je sešel. Janez nekega večera s tovarišem Francetom, bajtarskim sinom iz Boselja-. Ujeli so ga kot skrivača in ga staknili v vojaško suknjo.
Le-ta Hit je povedal žaioetea vest s doma.
Bilo je nekega večera pred pustom. Nebo je bilo le ponekodi oblačno, mrzel sever pe popihava! preko snežene odeje, otresal gosto ivje z drevja in piskal skozi drevesne vrhove, da so se globoko vpogibale gole vejé. V r—skem zvoniku je odbilo uprav polnoči. Votlo je brnel glas ter odmeval od bližnjega hriba, od koder se je čulo hripavo lajanje lisjakovo. Iz trga R. je prihitel v plašč zavit možak. Kučmo je imel pomaknjeno na oči, da je bilo komaj videti malo obraza izpod nje. Sneg je škripal pod njegovimi nogami, in večkrat se je celo izpod-taknivši opotekel, da se je komaj vzdržal v ravnotežju. Mož je nekaj
-govoril sam s seboj, in čuti je bilo, da je zelo nezadovoljen,—da je celo
strastno razburjen.
Ko dospe do ozke brvi, ki vodi čez globoko kamehito strugo, .po kateri teče 1« ob deževnem času deroč
hudournis, odgrne plašč, da bi bolje videl po brvi, ter zajedno izpusti poluglasno: “Nikoli več!” No sredi poledične brvi pa mu izpodleti, slab držaj se odlomi, in ponočni prišlec pade znak na kamenje v globoki jarek.
Bolestni krik se okolici-—toda nihče burja je še silneje oblakov je pomolil svoj obraz, kakor da je čul klic na pomoč—in zopet ni bilo sledu o živem bitju.
Drugo jutro so pa pripeljali iz trga R. na saneh ranjenca ter ustavivši se sredi Doselja, povprašali kje je Gozdarjeva hiša. In kakor bi trenil, raznesla se je po mali vasici vest, ki je pretresla globoko vse sosede: “Dozdar se je sinoči nevarno pobil.’’
In France je dostavil, da vsa srenja trdi: “Samo fant je kriv! Samo njegova trma. Doma naj bi bil posestvo bi nanj prepisal, pa ne bi bilo vseh teh nadlog nad Gozdarjeve.”
Janeza je ta novico grozno potrla.
“Kaj hočem na svetu,” si je mislil, “očeta bom pokopal, mati gotovo žalosti umrjo—in morda še predno se vrnem domov. In vsega sem kriv gotovo jaz—samo jaz. Sodi me soseska—in obsoja! Prav ima! Kriv sem! Kri za kri, giavo za glavo! To je velikanski greh, in le s smrtjo morem nekoliko zadostiti! Naj me podere laška kroglia—čim prejetem bolje. Veselo hočem iti prvi v boj, da me gotovo ne izgreši marsikomu tako nemila—a meni zaželjena svinčenka.”
Take misli so se Janezu podile po glavi. Obup in kesanje, žalost in nekdanja drznost sta se bojevali v srcu. Vojska je giramela v njegovi duši. Kakor vihar, ki lomi v lepem drevesa, tako se je v njegovem srcu vse zrušilo, vse potrlo.
Krog in krog je vstajala prebujena narava iz zimskega spanja, zakaj stopali so že po lepi italski ravnini. —Lepa spomlad je polnila marsikatero srce z novimi nadejami in krasnimi upi, le Janez ni želel, ni upal druzega, kakor smrt.
IX.
Avstrijske čete so bile v Italiji po vstaji v Milanu in po odpadu Benetk v veliki nevarnosti. Mnogo posadk je bilo obkoljenih od vstajnikov tako, da se je bilo bati, da bode vojska razkosana in popolnoma premagana. Le Mantua in Verona sta bili še v Radeckega rokah, v tem, ko je na stolpih vseh drugih italijanskih mest že zaplapolala trobojnica mlade Italije, katere vojsko je vodil navdušeni Karol Albert, poln nade in upa, v boj zoper Avstrijo.
Divno je plavalo dne 6. maja 1848. leta zlato solnce izza gora ter posvetilo na lepo Lombardijo. Veselo je je pozdravila narava, in drobne cvetice, ki so komaj razvile popke, so obračale s kristali nakičene čašice . proti njemu, kakor bi mu želele dobro jutro. Škerjanec se je pa Vrtil visoko v zraku in slavospeval svojemu stvarniku, drobeč jutranjo pesmico.
Sicer je še vladala globoka tišina, in lahke meglice, ki so legle čez noč po vinogradih, so se topile v prvih žarkih mladega jutra.
Toda kmalu se je zastrlo nebo nad Verono in sosednim gričem sv. Lucije s črno-sivimi oblaki. Bobnelo je, da se je pretresala zemlja. Sedaj pa sedaj se je prikradel skozi gosto meglo žareč blisk, in namesto škrjančeve pesmice se je čul vik in krik—kakor besnečih in umirajočih, žvenket in brenket orožja,—ropot in topot' vozov in konjskih kopit,— vmes so pa orili harmonični zvoki vojne godbe.—Bili so tedaj Avstrijci z Italijani krvavobitko pri sv. Luciji.
Tedaj je rabil tudi Gozdarjev sin puško prvič za to, da je branil domovino, če prav je sprejel puško, do tedaj njegovo najljubšo družico, iz rok oblasti kot neprijetno breme, ter iskal v vročem boju le smrti, je sklenilo dobrotno nebo uprav nasprotno.
Buška, ki ga je »vodila na sklizko pot, da je že skoraj strmoglavil v brezdno gotove pogube, naj ga. privede zopet na pravo stezo življenja, vrlin in poštenja. Ne smrti, marveč dan novega življenja naj ms zasije iz vročega bojni
Poglegel je bojni vihar; solnce je zopet gledalo na pijemontske ravnine in gorice.
Toda žalosten prizor je bil to!
Polje je bilo pomandrano, hiše požgane in zidovje porušeno. Sredi polja so se dvigali dolgi gTobi v katerih só spali neizdramno spanje hrabri vojaki, katerim je svetila sablja zadnjo luč, katerim je pel bobeh mrtvaško pesem.
A mnogo jih je še trpelo in ječalo v veliki hiši britkosti in bolečin, v veronski bolnišnici. Med temi je l>il tudi Gozdarjev Janez. Toda ni se jezil, da mu jè prizanesla smrt, marveč voljno trpel ter srčno hrepenel, da bi mogel videti ž« svoje stariše, ali vsaj svojo mater živo. Da bi se nekoliko umiril ter oTeselil svoje stàrièé, je pikal iž laškega v Doselje. DRAGI ST ARIŠI!
V bolnišnici sem—v lepem laškem
mestu Veroni. Toda nikar se tega ne prestrašite, marveč veselite se! Tu je kraj izpreobrnjenja zame, tu začnem, ko mi Bog povrne ljubo zdravje, novo življenje. Usmiljena sestra Marija pa, ki mi tako ljubez* njivo streže, ki piše pismo mesto mene, mi je v britkosti najboljša tolažnica in svetovalka. Da pa izveste kako sem dospel v ta kraj, hočem Vam ob kratkem povedati. Kaj več ustno, če Bog da, da“se še kedaj srečno snidemo. Zakaj slišal sèm o očetovi nesreči.—O, da bi jiin Bog dal še ljubo zdravje!
Kam, da sem zasei na štajerskem, že veste. Saj so oče izvedeli zadosti, da, preveč, ko so me prišli israt, kakor mi je povedal neki znanec, ki je tudi tukaj na vojski. Ne dolgo po očetovem odhodu so me vjeli, vtaknili v vojaško suknjo ter pie poslali z drugimi vred na Laško, čisto nič mi ni bilo za življenje—samo smrti
sem si želel. Zelo sem se razveselil,
ko sem čul začetkom maja, da se v kratkem spoprimemo s sovražnikom. Prostovoljno sém se oglasil, da sem bil prestavljen na najnevarnejše mesto. Naloga nam je namreč bila, braniti sovražniku vas sv. Lucijo. Poskrili smo se za zidovje na pokop-alisšču ter pričakovali sovražnika. Ko je naznanil čuvaj s cerkvenega stolpa, da se bližajo Italijani, zavriskal sem veselja, kakor tudi nekateri drugi drzni moji tovariši. Na vseh straneh so začeli grometi topovi, da kmalu ni bilo videti sionca, dasi je plavalo v najlepšem svitu po jasnem nebu. Veselo .smo streljali na bližajoče se sovražnike, katerih glavni namen je bil, da nas prepode s holma sv. Lucije. Zato so se valile od vseh strani ogromne čete proti naši mali posadki. Zakaj nasprotnikov je biio vsaj še enkrat toliko, kakor naših in mi smo se morali braniti na vseh straneh, Kreglje so se „vsipale kakor toča na nas ter nam žvižgale okrog ušes. Mnogo jih je padlo, le mene se ni hotela usmiliti nobena, čeprav sem si zelo žele! smrti. Dasiravrio smo sipali nepre nehoma svinčeno zrnje na sovražnika, drli so neustrašeni Pijemon-tezi kakor besni v ogenj ter nado-mestovali padle vojake z novimi četami. Kmalu smo se gledali z oči. Kakor levi smo se zakadili nazaj. Ali ob tem se jim je posrečilo, da so nas popolnoma obkolili. Bili smo čisto ločeni. od Radeckijeve vojske. Tedaj so začeli z nova streljati na nas. Zid je bil že ves razbit. Le nekoliko je bilo še celega in za tistim jih je biio nekaj v zavetju. Kar pa prihrumi težka kroglja iz topa, razbije zid ter jih podsuje pod razvalinami. A zajedno udari tudi mene težak ikamen, da se nezavesten zgrudim na-tla. Kako je bilo dalje, ne vem. A zmagal je vendar Radecki.
Zvečer, po končani bitki, šo prišli vojaki, da so prenesli ranjence v bolnišnico. Pokopališče pri sv. Luciji je bilo menda kar pokrito z mrtveci in ranjenci. Tudi moje tovariše so izkopali izpod Židu. Mnogo jih je zaspalo pod njim na veke—a jaz nisem bil smrtne poškodovan in sem se kmalu zavedel. Drugo jutro nas je prišel sam Radecki obiskat. Sivolasi mož je hodil med nami ter nas tolažil, kakor skrben oče svoje bolne otroke. Da, celo sovražnikom, katerih čete je prepodilo in porazbilo gromenje njegovih topov, je bil prijazen in dobrosrčen.
Ko se toliko pozdravim, da bom mogel hoditi, upam, da dobim odpust ter se zopet vrnem domov-—toda ne več stari Janez.—Puška me je zapeljala puška me je tudi spokorila in izpreobrnila. Upam, da mi je Bog odpustil,—da mi odpustite tudi Vi, dragi stariši!
Na srečno: svidenje!
Vaš hvaležni in skesani Janez.
Verona, maja 1848.
Tako je pisal domov Gozdarjev sin. In ko je brala tožna Gozdarka sinovo pismo, je jokala in točila solze—veselja ob postelji svojega za smrt bolnega moža. Od silnega padca ni namreč nič več okreval, hiral, in hiral je, da so menili sosedje: Kar »daj zdaj bo ugasnil.
Ko je oče čul sinovo pismo, se je varadovaj ter miren rekel: “o Rog, po -pravici sva trpela- s sinom! A sedaj upam, da me rešiš iz doline solz.”
še tistega dne je pozvonilo za sveto obhajilo. le Doselja je pa hitelo staro in mlado s prižganimi svečami na razpotje h križu, kjer so čakali sivolasega župnika, ki je prišel previdit Gozdarja.
to so po svetem opravilu pokazali častitljivemu starčku Janezovo pismo, je župnik ginjen dostavil iz sv. pisma :
“Kako nerazumljive so božje sodbe in neizvedljiva njegova pota.”
Doseljani pa, ko so za nekaj dni stražili mrliča pri Gozdarju, so govorili samo o vojski, o straJnem boju pri Sv. Luciji in pa o moči cesarskih, ki so tako nabrisali nemirnega Laba.
štiri leta so pretekla, odkar je bil Janez vojak. Vročega poletnega
Najbolja zavarovalnica proti požaru je
Finska vzajemna zavarovalnica
v Calumet, Mich.
Ta zavarovalnica vam midi na]-večje ugodnosti. Dre.čitajte. sledeče stanje družbe, dne 31. decembra 1915;
Imejìtélji zàvarovalnih polič...............3.077
Zavarovalnina ......................$3,161,486.44
Izplačane požarne škode ..............$125,577.18
Izplačane dividende članom........... $253,323.08
Gotovina .............................$156,911.98
DIREKTORJI:.
Henrv A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. KI Sorsen, podtajnik. Jacob Uätti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- 1 W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. Toltela in William Johnson, odbornika.
FOTOGRAFIJE.
To je naša posebnost- Leta proučevanja in izkušnje v portretih z kamero nas uspo-sobljajo, da z gotovostjo lahko trdimo, da bo portret narejen pri nas združeval resnično podobnest z umetno izvršitvijo in da Vam bo ugajal-
To je naše 24 uspešno leto na Caiumetu-
W. E. Stecköauer
Izdelovalec dobrih portretov. Phone 678-J-
Pogreb ii zavod
; -.-F j
Itlv-
JOHN R. RYAN.
je največji na Caiumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine-
201-6-cesta	Tel-25
Calumet Mich-
dne ab IBP Gozdarjevem vrtu sašili
seno.	Gozdar—Janez—je	nekaj
krog dreves privezoval, mlada Gozdarka je pa pridno sukala grablje ter mešala ograbek sena. Tam pod košato jablano je pa sedela babica Mina ter pestovala veselega vnučka, ki je bi! živ, da se je smejal kot grlica—smejačica.
Brhka, mlada gospodinja nam ni neznana. Janez se je moral ženiti— mati je bila prestara za gospodinjstvo; mlade moči je bilo treba.
Sosedje so mu izbirali in ponujali neveste, ali Janez je imel že izbrano. Ni še pozabil Rezike. Mislil je nanjo, videl jo je v sanjah, kako mu je zamahnila zadnji pozdrav in kako je zakrila obraz ter zaihtela. Ničesar več ni slišal o njej. Poizvedoval je pri drvarjih, ki so se vrnili s štajerske. Od njih je čul vesela poročilo, da Rezika—se ni omožena. Hitro na pot, hitro snubit! Napravila sta se s stricem preko Korotana—in dobro sta opravila.
Rezika se je razveselila snubača. Ljubezen, ki je vzklila1 v njenem srcu, ni umrla.
čudil se je pa. oče Mihelj in otresal z glavo. Ali nazadnje je pa dovolil v ženitev, češ, naj bo ; sin ostane doma, hči naj gre pa na Kranjsko, odkoder jè bila- njena mati. -
In še tisti predpust so stare in mlade BoseljčatiJce napasle radovednost, ko so videle prvič—-nevesto s štajerske.
Tistega dne, ko so Gozdarjevi sašli seno, je fretinil Brence va.š-kemu črednika. Prišel je zavračat kravo tam za drenovim grmom ter pomenljivo kimajoč gledal srečno Gozdarjevo družino. Gotovo se je spomnil sekacijona in laške vojske, pa Gozdarjevega skrivača. V tem si je natlačil čedro in nkresal ogenj; nato je pomolil glava čez plot in zavpil^nad Janezom:
“No, danes je pa ura, danes! Tako bo seno, kot orehova jedrca!”
“Sa.j je bomo res lepo spravili,” odvrne Gozdar.
“Bog varuj nesreče!”
Brence se je potem obrnil, počil a bičem, potegnil dim na globoko iz svoje pipe, ki bi mu bila kmaJu ugasnila, ko je govoril s Gozdarjem, stresel nekoliko ž glavo ter dejal sam pri sebi: “Kdo bi ši bil mislil, da se vse tako lepo prekrece in tako srečno. Pa reci kdo, da se svet ne suče!"
Konec.
Denar v Avstrijo
in v vse dele Evrope pošilja najnižjih cenah
PRVA NARODNA BANKA V CALUMETU.
Prihranite vedno vsaj nek* vašega zaslužka ter ga naložit tam, kjer ga za m ore te dobiti, k& dar ga potrebujete. Vložiti zarric rete vsako vsoto od ENEGA LARJA naprej.
Za hranilne vloge piačai
obresti
PO TRI OD STO.
Drago nam bo vedno bit vam na uslugo.
nat
narodna banka v Caiumetu.
reu
um
6 »TA M OV J. J E X A ,1ETA
Merchants & Miners Bank
VO)
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.1?;:
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,OOÖJ Obveznosti đelničariev	150,000.1
Od vlog na čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Inna ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem poslovanju.
en
k*
Charles Brigaš, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik ii;<-in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, ölal ev namestnik.
m
Via
Cii
J td
5(
Par ostrih Škarij.
.1« ««ohodno potrebnih v vsaki iiši. Vsak Slan druži«1 jih rabi a&tsik. Posebno ž-ensK©. Mi imamo posebno zbir ko finih iskanj in ecmosv. Sli jih tiaramtiramo—trgovina železnino prve vrste 5 odstotkov popusta no vaem preS gotovem» vplačilu.
U,
ila
KECKONEN HARDWARE CO.
Telefon: 163.
Feta cesta,	Calumet, Midi.
BOI
P
William Fisher,
MlROVIVIl'ÄODNJK'II>i«*jA\ NI NOTAR
priporoča „Slovencem ' Hrvatom ka^oskrbovanjc^fr rav*#
paslo?. Uraduje r Her man block na S. cesti.