ZA RAZVOJ ŽIVALSKEGA VRTA
Zbrati več denarja
Z denamimi problemi Živalskega vrta, ki je na območju naše občine, so se najprej začeli ukvarjati na naši obdni, zadnjih par let pa pomagajo broditi denarne težave vrta tudi mestna in ostale štiri obdnske skupšdne. Kljub temu, da skupščine prispevajo denar, pa ga je za redno dejavnost še vedno premalo, oziroma ga je komaj dovolj, da živalski vrt ne »zleze pod vodo«.
V zadnjih letih se je stanje v Živalskem vrtu občutno popravilo in živali živijo v veliko boljših pogojih kot v preteklosti, vendar še zdaleč ni vse idealno. Da bi se vrt lahko širil, postajal bogatejši in lepši, in seveda, da bi imele živali, ki so že v njem, vse pogoje za življenje, bi potrebovali več denarja kot ga dobivajo sedaj. Nekaj ga v vrtu zaslužijo sami s prodajo vstopnic, malih živali in še nekateri-mi drugimi stvarmi, vendar vse to skupaj s prispevki od občinskih skupščin ni dovolj.
Da bi priteklo nekaj več denarja, je že pripravljen osnutek samoupravnega sporazu-ma, po katerem bi za delo Živalskega vrta prispevale denar tudi samoupravne interesne skupnosti, vsoto pa naj bi določaii vsako leto posebej. Po sedanjem predlogu naj bi mestna skupščina iz proračuna zagotovila 5,222.000 dinarjev, občinske pa po 1,120.000 dinarjev. Poleg tega naj bi po poldrugi milijon prispeva-le izobraževalna skupnost, skupnost otroškega varstva in zdravstvena skupnost, 500.000 di-narjev naj bi primaknila telesno-kultuma skupnost, 600.000 dinarjev raziskovalna skupnost in 700.000 dinarjev kulturna skup-nost.
Člani našega izvršnega sveta so ta predlog podprli in verjetno tudi druge občine ne bodo nasprotovale, vprašanje pa je, kako bodo ta predlog sprejele interesne skupnosti, ki so morale pred nedavnim pripraviti predlog, ka-ko bodo nekaj denarja do konca letošnjega leta in kako bodo racionalno »poslovale« v naslednjih stabilizacijskih letih.
Res je, da so nekateri sedanji načrti Zival-skega vrta preambiciozni za sedanje razmere in bo treba verjetno že na primer na novo veterinarsko ambulanto ali tri poljske učilnice za razredni pouk v naravi ter dve zaprti učilni-ci še malo počakati, vendar pa bi bilo prav, da bi zagotovili denai za to, da bi vsako leto lahko kupili vsaj eno novo žival, intenzivno urejali zelene in cvetlične površine, zagotovili
primerne prostore za zimovanje živali. ki na-šega podnebja na odprtem ali delno odprtem prostoru pozimi ne bi »prenesle in ne nazad-nje tudi vodič po živalskem vrtu ne bi bil nepotreben. Poleg tega bi radi začeli z izgrad-njo otroškega rekreacijskega zabavnega par-ka, kjer bi med drugim lahko otroci tudi jahali na ponijih oziroma se prosto gibali med udo-mainimi živalmi kot so koze, ovce, srne. mu-fldnir
Prav bi bilo, da ne bi bilo treba zaradi pretiranega pomanjkanja denarja razvoja ži-valskega vrta popolnoma zavreti. Ob tem pa se verjetno nismo dolžni zavezati za pomoč samo v Ljubljani, saj je Živalski vrt slovenski in ne samo ljubljanski. Nedvomno se marsika-teri slovenski občini v proračunu ne bi pretira-no poznalo. če bi za razvoj primaknila 50 ali 100 tisoč dinarjev na leto in če te dinarje (ki jih seveda za zdaj ni) seštejemo. dobimo vso-to, s katero bi si v Živalskem vrtu še kako znali pomagati do lepšega izgleda in bogatejše »ponudbe«.