POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE ŠTEVILKA IRENA RAK Leta, ko sem bila samo kmetica in sem se lahko posvečala otrokom, so zame neprecenljiva GUSTI LENAR Zaradi možnosti subvencioniranja se oživlja ideja regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe ISSN 0351-8 814014 770351 @® TEMELJEV IS© STREHE w zaärcasBilli postoralnlcali 2 gradbenim tJuD®i^[jfeO@ouD Železnina Radmirje, tel. 838-80-43 Železnina Luče, tel. 584-40*24 KPC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-20 Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20 Železnina Ljubno, tel. 584-12-41 __________________________ - FRAGMAT IZOLIRKA SODRAŽICA FRAGMAT izolirkaV Dli MO ■WIENERBERGER OPEKARNA ORMOŽ -TERMO ŠKOFJA LOKA -SCHIEDEL PREBOLD NOVO MESTO - PFLEIDERER NOVOTERM IPFLEIDERER NOVOIfcKM ■ Keramične ploščice Gorenje keramika in italjanske ■ Isover izolacija v roli 14cm... 735 SIT/m2 ■ Vse vrste laminatov -Strešnik Bramac... 1.679 SIT/m2 - Okna Glin Žagarstvo - MODUL BLOK samo........97 SIT/kom - POROTHERM 38S izbira ostelsga gradbenega materiala ter oken «sebi * Ugodni ptaäH pogofc dostava na dom z aitodrigM - PVC okna - vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 BCkbe OKENSKI SISTEMI 10 let garancije NEKAJ IZ NAŠE PONUDBE: PRODAMO - Manjšo kmetijo Rečica v Savinjski dolini obsega novo nedokončano stanovanjsko hišo. gospodarsko poslopje in staro hišo ter zemljišča (travniki, njive in gozd) v skupni velikosti 3,2 ha. PRODAMO - stanovanjska hiša z delavnico Objekt je lociran v Zadrečki dolini, na sončni legi. etažnosti: pritličje, nadstropje,man zgrajen leta 1995.Skupna neto površina:200 m2 VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO fltei Loke pri Mozirju 24 Tel. 03/839-51-50, GSM: 041/798-587 V LETOŠNJI SPOMLADANSKI SEZONI VAM JE V NAŠI VRTNARIJI NA VOLJO: - veliko različnih rastlin za balkone, okna, grede, grobove - veliko različnih zasaditev v visečih posodah - na voljo so tudi sadike paradižnika, paprike, jajčevca ipd. Delovni čas: od pon. do pet.: 8.00- 18.00 ure sobota: 8.00- 15.00 ure ob ned. in praznikih zaprto Vabimo vas v našo vrtnarijo v Lohe Veseli bomo vašega obisha. PRODAJATE, KUPUJETE, ODDAJATE V NAJEM NEPREMIČNINE ! Ml POSKRBIMO ZA VSE OSREDNJA KNJIŽNICA Knjiga je orožje -vzemi jo v roke! Slogan, ki ga lahko beremo tako ali drugače, je tudi danes, ko se v gospodarskih krogih in institucijah, katere so zadolžene za pospeševanje zaposljivosti, poudarja izjemen pomen izobraževanja in nenehnega izpopolnjevanja znanja, povsem aktualen. Človeški viri in upravljanje z njimi so "in". Ne gre dvomiti, da so ravno ljudje, njihova znanja in veščine gonilna sila razvoja in tudi na tem področju Slovenija že polaga izpite pred izkušenejšo damo Evropo. Knjiga je prispodoba za znanje, učenje, izobraževanje. Informacije, kijih ob določenih spretnostih povežemo in utrdimo v vedenje, pa lahko danes črpamo in številnih virov oziroma medijev, kar je nedvomna prednost današnjega časa. Navdušenci nad avdio-vizualnimi komunikacijskimi sredstvi celo prisegajo, da je doba klasičnega tiska, in z njim knjige, stvar zgodovine, ljudje pa vstopamo v ero telekomunikacij in elektronike. To ne bo povsem držalo, saj se kljub resnično izjemnemu razmahu in priljubljenosti elektronskih medijev in novih tehnologij, ljudje še vedno radi zatekajo tudi k knjigi in tiskanim medijem, ki imajo prednosti oziroma nekatere lastnosti, kijih ostali mediji nimajo. Te dni potekajo slovenski dnevi knjige (od 22. do 26. aprila), kijih ob svetovnem dnevu knjige (23. aprila) organizatorji širom Slovenije namenijo aktivnostim za širjenje in popularizacijo bralne kulture pri nas. Če bi vprašali slovenske založnike, bi ti sodeč po slabi prodaji, lahko trdili, da smo Slovenci slabi bralci. Dober obisk knjižnic pa razkrije, da v resnici, ne zavračamo knjig, le kupu-jemojih ne radi. Kar je glede na njihovo ceno, tudi razumljivo. Tudi v mozirski knjižnici opažajo, da se izposoja knjig z leti povečuje in ne obratno, precejšnje zanimanje za literaturo pa je prisotno tako pri odraslih, kakortudi otrocih in mladini. Med odraslimi je še vedno v ospredju leposlovje, tudi mladi radi posegajo po njim všečnem leposlovju, seveda pa največ povprašujejo po strokovni literaturi, ki jo potrebujejo za učne in študijske namene, med najmlajšimi so nadvse priljubljene pravljice. Knjiga torej bo ostala in živela v sožitju z drugimi mediji. Sprostitvi, razvedrilu, pridobivanju novih znanj in koristnih idej je, tako kot si k temu prizadevajo knjige, namenjena tudi letošnja spomladanska razstava v Mozirskem gaju z naslovom Festival cvetja. Popestrila ga bo tudi glasba. Veliko užitkov in prijetnih trenutkov vam želim med prvomajskimi prazniki, Savinjske novice pa se k vam vrnejo čez štirinajst dni. SLABO GOSPODARJENJE JE TAKRAT, KO TE DOBIJO PRI KRIMINALNEM. KRIMINALNO PA JE TAKRAT, KO JE GOSPODARJENJE TAKO SLABO, DA ŠE ŠEFI NIMAJO KORISTI OD NJEGA. Aktualno: Menina planina ostaja v igri Upravna enota: Sprembe po več kot 200 Dan odprtih vrat na Venišah Borba za Veniški pirh...........9 Irena Rak z Brezja pri Mozirju Z voljo se da vse naučiti. Potopis: London - vse in še več v enem mestu 20 Deskanje na snegu: Murko zmagovalec državnega pokala.21 Črna kronika Tatovi na delu. Na naslovnici: Spomladanska razstava v Mozirskem gaju ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 16,25. april 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.Telefon: 03/83-90-790, telefon infaks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.600 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne ^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje._________________________________________________________________________________________________________________________________^ Aktualno ZA NADZOR ZRAČNEGA PROSTORA OSTAJA ŠE NAPREJ IDEALNA LOKACIJA NA MENINI PLANINI Optimalna rešitev za državo Slovenska vojska, ki pretežno nadzira dogajanje v slovenskem zračnem prostoru, ima ta čas dva radarja dolgega dosega. Eden je postavljen na Ljubljanskem vrhu nad Vrhniko, drugi pa vzhodno od Ljubljane na Soteškem hribu, ki je bil izbran kot začasna lokacija po neuspešnih pogovorih o postavitvi na Menini planini. Leta 1992jeministrstvozaobram-bo kupilo Westinghousov radar dolgega dosega in ga namestilo na Ljubljanskem vrhu. Do leta 1995je bil to edini radar dolgega dosega, s katerim je razpolagala Slovenija. To je pomenilo, da radar na Ljubljanskem vrhu kakovostno pokriva samo osrednjo in zahodno Slovenijo; zaradi varnosti in preverljivosti podatkov pa je nujno, da kontrola letenja dobiva podatkezdveh radarjev. To je bil glavni vzrok, daje obrambno ministrstvo leta 1996 za približno 18 milijonov dolarjev kupilo enak Westinghousov radar, kot je postavljen nad Vrhniko. Približno v istem obdobju je prometno ministrstvo kupilo Siemens-Plesseyjev primarni in sekundarni radar, za katerega je odštelo okoli 20 milijonov dolarjev. Po zagotovitvah bi bila idealna lokacija za postavitev na Menini planini, čemurje nasprotovalo lokalno prebivalstvo ob obilni pomoči Slovenske ljudske stranke. Po volitvah 1996 leta je SLS prevzela obrambni resor, rezultat vsega dogajanja je, da stoji drugi vojaški radar na začasni lokaciji na Soteškem hribu, civilni pa je uskladiščen v vojaškem skladišču pri Kidričevem. Radar torej že sedem let zapakiran in občasno naoljen čaka neuporabljen. Po osamosvojilvi je bilo ves čas jasno, da je treba celovito rešiti vprašanje nadzora zračnega prostora. Zara-ditega so tudi bili kupljeni dragi radarski sistemi, ki pa do danes še niso izkoriščeni. Kot je za Delo povedala Darja Dolenc z obrambnega ministrstva, še vedno iščejo primerno lokacijo nekje na levem bregu Save. O konkretnih rešitvah Dolenčeva sicer ni govorila, dodala pa je, da za optimalno lokacijo še vedno velja Menina planina. Iz tega izhajajo tudi priprave prostorskega planiranja Slovenije, na osnovi primerjalne anal- ize lokacij radarja dolgega dosega pa sta pripravljeni dve študiji, ki med drugim upoštevata tudi vidik obremenjenosti okolja. Zasnova omrežja naprav za vodenje zračnega prometa v Sloveniji, kjer bi lahko bila postavljena vsa radionavigacijska sredstva, ne le radarji, vključuje tudi Menino planino. Uprava za civilno letalstvo je predlog poslala prometnemu ministrstvu, ki naj bi ga posredovalo ministrstvu za okolje, prostor in energijo kot predlog za vnos v prostorske načrte Slovenije. Savinjčan V LOGARSKI DOLINI Sl PRIZADEVAJO POSTATI UPRAVNI CENTER MOREBITNEGA BODOČEGA REGIJSKEGA PARKA Višja kakovost ponudbe V Logarski dolini so s preteklo zimo v primerjavi s prejšnjima dvema, ko ni bilo snega, zadovoljni, še posebej, ker nimajo velikih žičnic !n zato tudi ne pričakujejo posebno velikega dohodka. Kot je že v navadi, so v ospredju druge zadeve, zaradi same lege in izrednega izhodišča za pohode v Savinjske Alpe pa je Logarska dolina bolj kot pozimi aktualna poleti. Zaradi tega želijo čim boljšo urejenost doline že na začetku sezone. N ovosti v turistični ponudbi sicer ne načrtujejo, zato pa bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo gostom ponudili višjo kakovost obstoječe pouudbe, zagotavlja Gusti Lenar, direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. V preteklem letu so nekatere sosednje občine dale pobudo za sodelovanje z občino Solčava in podjetjem Logarska dolina na področju trajnega razvoja območja. Najbolj zainteresirane so občine Železna kapla, Črna na Koroškem, Gornji Grad, Luče in Kamnik. Na temo povezovanja in izmenjave izkušenjje bilo že več srečanj, pravi Lenar, ki pričakuje, da bodo že dosežen nivo sodelovanja še nadgradili. Dokončno je tudi jasno, da avto kampa na dosedanji lokaciji ne bo več. Skupaj z lastniki zemljišč iščejo primerno nadomestno lokacijo. Gusti Lenar, direktor podjetja Logarska dolina d.o.o.; "Zaradi novih možnosti subvencioniranja obmejnih in še posebej zavarovanih območij iz prekomejnih programov EU ponovno oživlja ideja ustanovitve regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe. Ker ima Solčavsko zaradi svoje lege in naravnih lepot zavarovane že okoli 40 odstotkov občinske površine ter dobre reference in izkušnje pri upravljanju krajinskega parka, imamo velike možnosti, da postanemo upravno središče bodočega potencialnega regijskega parka. Vsekakor je potrebno spremljati dogajanja na tem področju in premisliti o prednostih in slabostih projekta." Kamp za šotore naj bi bil v bližini planinskega doma, prostorski plani so že v izdelavi, urejena pa je tudi komunalna infrastruktura. V Logarski dolini pričakujejo, da bo občinski svet v letošnjem letu potrdil strategijo razvoja Solčavskega, kar bo za Logarsko dolino pomenilo precejšnjo finančno razbremenitev. Sicer pa je turizem osnovna dejavnost celotnega Solčavskega že precej časa, saj so že predlani iz naslova turističnega dohodka dosegli za 50 odstotkov večji prihodek kot od gozdarstva in kmetijslva skupaj. Savinjčan KRAJEVNA SKUPNOST KOKARJE Ob prvem maju kresovanje in pohod Na predvečer prvega maja bodo zagoreli številni kresovi. Tudi taborniki roda Sotočje Nazarje pripravljajo na tabornem prostoru na Lazah v Kokarjah kresovanje, kamor vabijo vse, ki jim življenje v naravi ni tuje. Ob tabornem ognju bodo pripravili kratek kulturni program ter obiskovalcem predstavili delček svojega življenja v naravi in z njo. Prvi maj pa bo Krajevna skupnost Kokarje v sodelovanju z gasilci, športniki in nazorskimi taborniki obeležila z že tradicionalnim pohodom na Čreto. Letos se bodo pohodniki po že ustaljeni poti odpravili na Čreto petič. Zbor ljubiteljev narave in pohodov bo 1. maja ob 8.30 na Lazah v Kokarjah, pol ure pozne- je pa se bodo ti lahko podali proti Čreti. Ob dvanajstih je predviden kratek kulturni program v neposredni bližini Marijine cerkve. Za tem se bodo udeleženci podali do Završke kmetije, kjer se bodo lahko sprostili ob družabnem srečanju. Marija Sukalo UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Spremembe po več kot dvesto letih Zakon o matičnem registru v vsebinskih postavkah nadomešča 220 let star sistem matičnih knjig, katerim je avstro-ogrska cesarica Marija Terezija zakoličila doslej v svetovnem merilu najboljši način vodenja matičnih zadev. Gre za velik premik, saj se združujejo rojstna, mrliška in poročna v enotno matično knjigo, kar prinaša precejšnje spremembe v obstoječo prakso. Zakonodajalec je napovedal dvoletno prehodno obdobje, kar je po mnenju načelnika mozirske upravne enote Vinka Poličnika precej smela in optimistična napoved, saj je potrebno celotno vsebino matičnih zadev ročno vnesti v računalnik, ob opravljanju tekočega dela pa to sploh ni majhen zalogaj. Na Finskem, na primer, so te zadeve urejali 15 let, pri nas naj bi se 220 let stara praksa opustila v dveh letih. Ob prazni državni blagajni še vedno ni ustreznega računalniškega programa, ki bo po mnenju poznavalcev vse prej kot poceni. Zdi se torej, da zakonodajalec s prehodnim obdobjem že v osnovi ni mislil povsem resno. Na delovnem srečanju matičarjev iz celjske, velenjske, žalske in mozirske upravne enote, ki gaje po dog- .... Hr >J y Vinko Poličnik, načelnik UE Mozirje, Bojan Trnovšek, državni podsekretar v ministrstvu za delo, in Duša Pirnar Grnjak, ki je predstavila zakon o matičnem registru (foto: Ciril M. Sem) ovoru z vodstvom urada za upravne notranje zadeve MNZ organiziral mozirski načelnik, so ob omenjenem zakonu spregovorili tudi o pravilniku o sklepanju zakonske zveze, ki ga pripravljajo v ministrstvu za delo. "Pri porokah namreč zadeve uhajajo iz rok", je odkrito spregovoril državni podsekretar Bojan Trnovšek, "saj je vedno manj klasičnih porok, ljudje pa se odločajo stopiti pred matičarja na najbolj nenavadnih in celo nevarnih mestih." S pravilnikom, ki je vzaključ-ni fazi usklajevanja, naj bi zadeve spravili v logične okvire, matičarji pa, ki jim je država predpisala postopek poročne procedure, naj ne bi bili planinci, potapljači, alpski smučarji ali še kaj bolj nenavadnega. Savinjčan BSH HIŠNI APARATI PREVZELI TUDI PRODAJO VELIKIH HIŠNIH APARATOV Cilj je dvoštevilini tržni delež Nazorsko podjetje Hišni aparati je kot hčerinsko podjetje koncema BSH z letošnjim letom začelo s prodajo velikih hišnih aparatov blagovnih znamk Bosch in Siemens na domačem tržišču in v državah bivše Jugoslavije. Odločitev je vodstvu olajšala močna pozicija, ki jo podjetje ima na trgu malih hišnih aparatov vSloveniji, pa tudi na Hrvaškem, kakortudi pričakovana rast tržnega deleža v ostalih državah bivše Jugoslavije. Prodaja malih hišnih aparatov blagovnih znamk Bosch, Siemens in Ufesa je dosegla približno 50 do 60 odstotkov tržnega deleža na slovenskem in hrvaškem trgu. Tudi pri prodaji velikih hišnih aparatov si v nazorskem podjetju želijo kmalu doseči dvoštevilčni tržni delež. Prepričani so, da prodaja lahko uspešno funkcionira le z dobro organizirano servisno mrežo in pametnim vlaganjem v trženje. V podjetju se obenem zavzemajo za ohranjanje procesa nenehnih izboljšav. Zavedajo se, da si prednost pred konkurenco lahko ustvarijo predvsem z novimi, inovativnimi izdelki, s posodabljanjem obstoječih, z zniževanjem stroškov in dvigom kakovostne ravni. Zaposlene spodbujajo k podajanju predlogov, ki bodo ko-ristno prispevali k izboljšanju delovnega procesa posameznikov, skupine ali celotnega kolektiva. Po lanskoletnem uspešnem zbiranju predlogov izboljšav, so se odločili, da bodo tudi letos avtorje nagradili. V mesecu juliju bodo med avtorji, ki bodo podali vsaj tri predloge, organizirali žrebanje za glasbeni stolp, konec leta pa bodo med tistimi, ki bodo podali deset ali več predlogov, izžrebali dobitnika hišnega kina. Vesna Petkovšek FESTIVAL CVETJA V MOZIRJU Mozirski gaj v znamenju 25. obletnice Razstava, ki nosi ime Festival cvetja in bo na ogled od jutri, 26. aprila, do nedelje, 4. maja, letos prinaša precej novosti, kar pa je glede na praznovanje četrt stoletja delovanja Mozirskega gaja, tudi za pričakovati. Organizatorji so se ob tej priložnosti odločili, da se obiskovalcem predstavijo predvsem z nasadi hortenzij in bogenvilij, vsi stalno sodelujoči slovenski vrtnarji pa pripravljajo razstavo balkonskega cvetja, kar bo marsikateremu obiskovalcu v pomoč in v navdih pri ureditvi lastnega cvetočega balkona ali terase. Novost v letošnjem letu, ki pa žal še ne bo povsem zaključena do jutrišnje otvoritve, je tudi izgradnja dveh tematskih vrtov in sicer zeliščnega vrta terskalnjaka oziroma alpskega vrta. Kot vsako leto pa bo tudi tokrat na prostoru pred parkom potekal cvetlični sejem, kjer bo na voljo pomladansko cvetje, zelenje ter vse kar spada k vrtnarjenju in urejanju hišne okolice. Ker k ogledu cvetja spada tudi dobra glasba, so v Mozirskem gaju letos že tretjič poskrbeli za zabavo in v goste povabili več priznanih slovenskih glasbenih izvajalcev. Tako bo 27. aprila v gaju med cvetjem zaigral pihalni orkester Svea, 1. maja bo za prijetno vzdušje poskrbela Helena Blagne, ob zaključku, 4. maja, pa bo mogoče prisluhniti lepim baladam Nuše Derende. Da ne bo poskrbljeno samo za odrasle obiskovalce, so se organizatorji letos prvič in upajmo, da ne zadnjič, izkazali tudi s postavitvijo ograjenega otroškega igrišča, kjer bo otroke pričakalo ogromno pisanih žog, ki bodo na voljo za njihovo razvedrilo. Tatiana Golob ® S 1. JANUARJEM 2003 SE JE V SKLADU Z REORGANIZACIJO BANČNEGA POSLOVANJA NLB NA NAŠEM OBMOČJU ORGANIZIRALA PODRUŽNICA SAVINJSKO-ŠALEŠKA Od Sotle do Solčave Nova Ljubljanska banka je s 1. januarjem letošnjega leta z namenom racionalizacije bančnega poslovanja, krepitve konkurenčnosti in zagotavljanja čim boljših storitev svojim komitentom izvedla reorganizacijo lastnega poslovanja, ki se odraža tudi na našem območju. Na podlagi združitve nekdanje Banke Velenje, oziroma kasnejše velenjske divizije Nove Ljubljanske banke, in celjske podružnice Nove ljubljanske banke se je organizirala NLB Podružnica Savinjsko-šaleška. Sočasno je prišlo do razdružitve z ustanovitvijo Centra za velika podjetja s sedežem v Celju. Zaradi razbremenitve poslovanja z velikimi gospodarskimi družbami se bo Podružnica Savinjsko-šaleška odslej lahko povsem posvetila srednjim in malim podjetjem ter individualnim strankam. "Imamo 21 organizacijskih enot. Za gospodarske družbe skrbita dve poslovalnici, ena v Velenju in druga v Celju, vendar želimo gospodarskim subjektom še približati poslovanje, zato smo v večjih poslovalnicah, kakršna je tudi v Mozirju, že umestili dodatne komercialiste in vodje usposobili za trženje s pravnimi subjekti." razlaga mag. Lidija Dovšak, direktorica Podružnice Savinjsko-šaleška. V želji, da bi storitve čim bolj približali vsem ciljnim skupinam komitentov, Nova Ljubljanska banka d.d. svojo ponudbo neprestano dopolnjuje z novimi produkti. Lansko leto je KBC, kije v Evropi vodilna na področju življenjskih zavarovanj in upravljanja s skladi, postala 34% lastnica Nove Ljubljanske banke. Na podlagi tega partnerstva se v okviru NLB ustanavljata dve novi družbi LB Vita in LB Skladi, ki se bosta ukvar- jali s trženjem na omenjenih področjih, njune storitve pa bodo preko podružnic in poslovalnic po Sloveniji na voljo zainteresiranim strankam. "V Podružnici Savinjsko-šaleška smo že izobrazili 16 komercialistov, ki so za življenjska zavar- ovanja pridobili oziroma pridobivajo licenco agencije za zavarovalništvo." "Sama rada rečem, da segamo od Sotle do Solčave. Na področju UE Mozirje deluje 6 izpostav Nove Ljubljanske banke, poleg tega so bankomati posejani po celotnem območju Zgornje Savinjske doline," pojasnjuje Dovškova, kije prepričana, da poslovalnica v Mozirju, kjer so okrepili vodstvo, vodja poslovalnice pa je postala Boža Cajn-er, danes lahko ponudi vse, kar ponuja N LB. "V letošnjem letu smo naredili velike spremembe v odnosu do komitentov, s skrajšanjem časa notranjih aktivnosti za pridobivanje informacij. S tem poskušamo biti strankam čim bolj dopadljivi." Da bi delovanje v dolini še okrepili, so se povezali z Območno obrtno zbornico Mozirje, Sav-injsko-šaleško območno razvojno agencijo in podjetji. Lansko leto je bila ena pomembnejših aktivnosti bank zavzemanje za pridobitev čim večjega števila komitentov ob prevzemu plačilnega prometa, kije prej potekal preko Agencije za plačilni promet. Dovškova ocenju- je, da je bil prenos računov v bančno okolje zanje zelo uspešen, saj seje večina komitentov odločila za odprtje transakcijskega računa pri njihovi, takrat še Diviziji Velenje. "Naloga na področju gospodarskih družb je opravljena, na področju računov občanov, ki se pretvarjajo v transakcijske račune, pa se izvaja v tem trenutku. Sedaj so v največjem zamahu enostavni računi, v naslednjih mesecih pa bomo prehod izvajali pri tistih komitentih, ki imajo odprtih več računov. Predvidevamo, da bomo spremembe izvedli do 30. junija, naša želja pa je, da občanu ponudimo prvovrstno rešitev." S ciljem približati bančno poslovanje občanom se v okviru proaktivne prodaje bančnih storitev pripravlja stojnica v Mozirskem gaju, kjer bodo komercialisti iz mozirske poslovalnice v času razstave Festival cvetja, od 26. aprila do 4. maja, aktivno tržili produkte, kijih Nova Ljubljanska banka ponuja fizičnim osebam. Vesna Petkovšek Lidija Dovšak (foto: Vesna Petkovšek) VELENJE O aktivni politiki zaposlovanja in izobraževanju V četrtek, 17. marca 2003, so se v hotelu Paka v Velenju sestali člani Regionalnega sveta za poklicno izobraževanje in usposabljanje v zvezi s problematiko aktivne politike zaposlovanja v vsakdanji praksi. V živahni razpravi so prisotni analizirali različne vidike izobraževanja, potrebe in načrtovanje izobraževalnih ciklusov, financiranje in sodelovanje z aktivnimi zaposiovaici (podjetji). Po letošnjih podatkih sodi velenjska območna služba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje med tiste, kjer se je število nezaposlenih v Sloveniji najbolj povečalo oziroma seje v primerjavi z lanskim letom občutno povečalo. To pa narekuje intenzivnejše izobraževanje nezaposlenih na vseh ravneh in programih, ki omogočajo hitrejše zaposlovanje. Več kot očitno je, da primanjkuje ustreznih kadrov, veča pa se število iskalcev zaposlitev z neustrezno us- posobljenostjo, predvsem s prenizko stopnjo izobrazbe. Dejstvo, da je nosilec tega projekta GZS SŠ zbornica Velenje, ki tesno sodeluje z Regionalnim svetom za izobraževanje, pomeni, da gospodarstvo želi aktivno vplivati na procese prestrukturiranja delovnih mest v proizvodnih procesih, na drugi strani pa potekajo aktivnosti za splošen dvig izobrazbene strukture Slovencev, ki jo terja vključitev Slovenije v evropske integracije. Jože Miklavc Financiranje gasilstva Občine so dolžne zagotavljati finančna sredstva za delovanje gasilskih društev. V ta namen podpišejo tripartitne pogodbe. Občina Mozirje bo v letošnjem letu za delovanje štirih gasilskih društev, ki delujejo na njenem področju, zagotovila slabih pet milijonov tolarjev za izvajanje programa požarnega varslva. Dodatna sredslva se zbirajo na postavki požarna taksa in znašajo slabih 1,4 milijona tolarjev. Ker pa so se zgomjesavinjska gasilska drušlva ob uvedbi lokalnesamou-prave odločila, da ostanejo v enotni zvezi, občine financirajo tudi njo. Iz mozirskega občinskega proračuna bo v letu 2003 tako odvedenih 670.000 tolarjev. Ostala sredslva se bodo delila drušlvom po dogovorjenem ključu. PGD Mozirje dobi okoli 40 odstotkov, PGD Rečica ob Savinji 22 odstotkov, PGD Pobrežje in PGD Grušovlje pa okoli 19 odstotkov sredstev iz tega naslova. Benjamin Kanjir mmamtma Organizacije VZHODNA IN ZAHODNA 2. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Potreba po agresivnejši promociji malega nogometa V petek, 18. aprila, je v Šport centru Prodnik potekala podelitev priznanj in pokalov najboljšim malonogometašem. Klubi malega nogometa so podelitev izkoristili za skupno srečanje in izmenjavo izkušenj. Že kmalu po začeti razpravi je rdeča nit postala skupna težnja klubov k boljši, predvsem pa bolj prepoznavni promociji malega nogometa. Podelitve seje udeležil tudi predsednik komisije malega nogometa pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS) Zdravko Golob, kije priznanja najboljšim tudi podelil. Pohvalil je kakovost malega nogometa v Sloveniji, ki za velikim nogometom prav nič ne zaostaja, ter poudaril, da pri NZS cenijo dobro klubsko delo, ne glede na to, v kateri ligi klub igra. Glede sojenja, kije po mnenju igralcev včasih sporno, je Golob dejal: »Kljub temu, da sodnike ne zagovarjam, sem prepričan, da namernega slabega sojenja ni, verjetno gre bolj za neznanje kot za kaj drugega. Nogometna zveza sodnike redno izobražuje, je pa včasih potrebna tudi strpnost. Izvajamo redne kontrole, pred dvema letoma je bilo izvedenih 15, lani pa že kar 50 kontrol, karje dober pokazatelj dela kontrolorjev.« Glede sojenj in poštene igre nogometaševje spregovoril tudi Edo Uranjek, predsednik disciplinske komisije, ki je dejal, da je kljub dobri splošni igri razočaran nad igro nekaterih posameznikov in njihovimi kršitva- na stranskem tiru, v nadaljnji razpravi pa seje pokazalo, da je to ena izmed poglavitnih težav, ki muči Dragu Adamiču je pokal za najboljšega strelca v vzhodni ligi predal Zdravko Golob, predsednik komisije malega nogometa pri NZS mi, saj seje na igrišču treba obnašati športno. Že Golob je v svojem nagovoru priznal, da je mali nogomet, tudi glede medijske pokritosti, še vedno posamezne klube. Dobrinko Dano-jevič, predsednik KMN Nazarje, je prisotne pozval, da bi bilo nujno dati več poudarka skupni promociji, saj posamezno ne dosegajo tolikšnih učinkov, kolikor truda vložijo. Tudi Denis Delamea, trener KMN Nazarje, se strinja, da bi morali biti klubi pri promociji bolj agresivni. Med razpravo so bili podani tudi konkretni predlogi, med drugim, da bi se morali klubi vzhodne, zahodne ter prve lige povezati v organizacijo, ki bi skrbela za promocijo malega nogometa, poskrbeti pa bi se moralo tudi za večjo medijsko odmevnost na internetu. Ob koncu precej plodne razprave je sledila podelitev pokalov za klube novince, fair play, vsaka ekipa je prejela tudi simbolično priznanje. KMN Nazarje pa se je razveselil predvsem pokala, ki gaje za najboljšega strelca v vzhodni ligi prejel njihov igralec Drago Adamič, ki je tako postal najučinkovitejši strelec 2. slovenske lige-vzhod. Tatiana Golob OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Spleti iger in plesov Ples je izraz duševnega stanja, igra pa je tudi najstarejša oblika umetnosti. Že v preteklosti so bili različni plesi del življenja naših prednikov. Z njimi so skušali pridobiti naklonjenost narave in si zagotoviti boljšo letino, na porokah pa so plesali za plodnost. Danes je ples izraz zabave in prešernosti. Prav takšni so bili tudi mali plesalci na četrtem srečanju otroških folklornih skupin Zgornje Savinjske doline, ki sta ga pretekli četrtek organizirali mozirska in velenjska območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Zgornjesavinjski in šaleški osnovnošolci, ljubitelji plesa in ljudskega izročila, so se predstavili pod naslovom Z igro in plesom v pomlad. In v pomlad so zaplesali nazorski osnovnošolci pod mentorstvom Vanje Hofbauer ter obiskovalcem v Šmartnem ob Paki pokazali, kako se igrajo z židano marelo, Veseljaki in Nagajivci iz Luč z mentorico Sašo Poznič so predstavili zanimive pregovore in se veselili počitnic, gornjegrajski plesalci so ob Mariji Vincek predstavili plese in pesmi kovačev in šoštarjev, medtem ko so otroci z Lepe Njive in Petra Volk pokazali, kako se ženijo ptički. Srečanje je spremljala strokovna spremljevalka Neva Trampuš, ki je prepričana, da se načrtno izobraževanje mentoric na seminarjih odraža na kakovosti dela, ta pa je bila pri nekaterih skupinah na srečanju na visoki ravni. Plesalci so bili primerno oblečeni in so se po besedah Trampuševe trudili, da so spleti iger in plesov bili zaokrožena celota, obogatena z glasbeno. Po mnenju spremljevalke pa so bili premalo uporabljeni instrumenti kot so piščali, orglice ter glavniki. Marija Sukalo STRELSKI KLUB MENINA GORNJI GRAD Možnost organizacije mednarodne tekme Konec prejšnjega tedna je Strelski klub Menina iz Gornjega Grada izvedel redni letni občni zbor. Predsednik kluba Ciril Kolarje v poročilu o delu za preteklo leto zbrane najprej spomnil na ureditev strelišča, ki je zahtevala preko 70 ur prostovoljnega dela. Člani kluba so se udeležili tekem za državno ligo, dva člana gornjegrajskega strelskega kluba pa sta nastopila na evropskem prvenstvu, ki je bilo lani prvič v Sloveniji. Blagajnikje v svojem poročilu ugo- udeležba članov na tekmah IDPA tovil, da seje poslovanje kluba v preteklem letu zaključilo pozitivno, nadzorni odbor pa je potrdil vzorno finančno in blagajniško vodenje kluba. Na dnevnem reduje biltudi predlog članarine za leto 2003, prisotni so se strinjali, da ostane enaka kot lani in sicer 8.000 tolarjev. Glede pristopnine pa je upravni odbor predlagal, da se ženskam ne določi tako visoka pristopnina kot moškim, postanejo pa naj aktivne članice kluba. Na zboru so ta predlog potrdili in izglasovali pristopnino v višini polovične pristopnine moških članov. V planu za letošnje leto je Ljubljana in tekmah na črni smodnik, klub pa ima možnosti za organizacijo in izvedbo tekme IDPA, seveda če bo prostor primerno pripravljen. V načrtu je izvedba tekme na črni smodnik ter klubskih tekem, v kolikor bo izkazano zadostno zanimanje članov. Že pred začetkom rednega občnega zbora je strelski klub izvedel klubsko tekmo, na kateri se je najbolje izkazal Marjan Lešnik, dosegel je 47 krogov od 50 možnih, drugo mesto pa so si delili kar trije člani in sicer Ciril Kralj, Ciril Kolar ter Verdnik Rok, dosegli pa so 42 krogov. Tatiana Golob Regijsko tekmovanje v lovu rib s plovcem Po programu dela tekmovalne komisije pri Zvezi ribiških družin Celje je bila prva letošnja tekma za pionirje, mladince in članice v ribniku v Savinjskem gaju, rganizator je bila RD Mozirje. Zbralo seje 18 tekmovalcev in dve tekmovalki iz ribiških družin Mozirje, Šoštanj, Velenje, Celje, Šempeter in Laško. Ker je bilo kar toplo in seje segrela tudi voda, so tekmovalci lovili zelo dobro, saj sta samo dva tekmovalca ostala brez ribe, največ od vseh pa je ulovil domači tekmovalec pionirTilen Kojc in sicer 26 kilogramov rib. Tekmovanje sta ob pomoči domačih ribičev vodila vrhovni sodnik Franjo Bogadi iz Celja in delegat Alojz Kemperle, ki sta zelo pohvalila organizatorja tekme. Po znaku za konec tekme je komisija stehtala ulov posameznih tekmovalcev, ribe pa nepoškodovane spustila v vodo. Najboljši v posameznih kategorijah so dobili priznanja, pri mladincih in pionirjih pa tudi medalje. ___________________I__________________mkJ ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE Letos akcija Veter v laseh na Lazah ŠD Dreta Kokarje, ki po večletnem premoru spet aktivno deluje šele od leta 2001, letos čaka precej zahtevna organizacija in izvedba vseslovenske akcije veter v laseh - s športom proti drogi, ki bo na Lazah potekala v mesecu maju. Kot je poudaril predsednik društva Jože Praznik na rednem letnem občnem zboru, čaka društvo do takrat še precej dela; najprej je potrebno postaviti koše za košarko, za kasnejši čas pa je v načrtu tudi postavitev varnostnih ograj okoli igrišč. V planu dela, ki ga je Praznik predstavil prisotnim, je razvidno, da bodo tudi letos izvedli dva projekta, ki sta bila v zadnjih dveh letih najbolj odmevna. In sicer naj bi vju-niju na Lazah znova pripravili Vaško športne igre, ki s humornostjo vsako leto privabijo več gledalcev, v juliju pa svojim članom vnovič pripravljajo letovanje v Ankaranu. V lanskem letu so na Lazah uresničili več zastavljenih projektov, ki rekreacijskemu prostoru daje povsem drugačno, bolj urejeno podo- bo. V sodelovanju z domačim gasilskim društvom so postavili dva lesena objekta, asfaltiralo seje igrišče in uredila okolica. Prisotne je nagovoril tudi predstavnik Krajevnega odbora Kokarje Anton Blatnik, kije obenem predsednik gasilskega društva Gorica ob Dreti. Poudaril je, daje velikega pomena še nadaljnje dobro sodelovaje med omenjenima društvoma, zagotovil pa je tudi podporo s strani krajevnega odbora. Ob koncu zbora so za prizadevno delo v društvu s priznanji zahvalili trem svojim članom, Alojzu Friclju, Antonu Friclju ter Jožetu Gorniku, ker pa je velika večina članov društva tako ali drugače pomagala pri uresničitvi zastavljenih del, seje predsednik društva z zahvalo obrnil tudi na ostale. Tatiana Golob Popravek V 14. številki Savinjskih novic smo v članku pod naslovom Konjeniki na plan zapisali, da bo v nedeljo, 4. maja, pri cerkvi v Šentjanžu ob flor-janovi nedelji tudi blagoslov konj. V resnici bo ob sveti maši blagoslov gasilcev. Res pa je, da bodo ob tej priložnosti sodelovali tudi člani Kon-jerejskega društva Zgornje Savinjske doline. Za netočno informacijo se opravičujemo. Jože Miklavc OBČINA UUBNO Cesta v Rastke, Ljubno ob Savinji JAVNI RAZPIS Občina Ljubno, Odbor za kmetijstvo, v skladu s Pravilnikom o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Ljubno (Ur. I. št. 35/03) objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev v skupnem znesku 10.129.122,00 SIT za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Ljubno za leto 2003. I. PREDMETI RAZPISA - sofinanciranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj in kobil iz kmečke reje -pridelovanje neoporečne hrane vskladuzvarovanjem okolja-meso - sofinanciranje zbiranja mleka - podpore za delno pokrivanje prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja - strokovno izobraževalne naloge s področja kmetijstva - sofinanciranje analiz krme in zemlje - sofinanciranje testiranja škropilnic -sofinanciranje urejanja kmetijskih zemljišč -sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme na kmetijah - podpore za delovanje strokovnih društev, aktivov, krožkov s področja kmetijstva II. UPRAVIČENCI Na razpis lahko kandidirajo fizične osebe, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubno in ta sredstva na tem območju tudi koristijo in pravne osebe, ki delujejo na področju kmetijstva v občini Ljubno. Upravičenec lahko s posebnim pooblastilom ali pogodbo o sodelovanju pooblasti pravno osebo za uveljavljanje razpisnih podpor. Zahtevke za izplačilo sredstev z zahtevano dokumentacijo vlagajo upravičenci ali njihovi pooblaščenci v njihovem imenu in za njihov račun. III. DODELJEVANJE SREDSTEV NA OSNOVI JAVNEGA RAZPISA - Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. - Pri umetnem osemenjevanju se sofinancira prva osemenitev. - Stopnja koncentracije živali ne sme presegati 1,8 GVŽ/ha - meso. - Podpore za delno pokrivanje prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja se dodelijo višinskim in strmim kmetijam (po elaboratu območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v RS). Sredstva, do katerih bo vlagatelj upravičen se bodo nakazala DURS - u. - Vlagatelji lahko pridobijo sredstva za urejanje kmetijskih zemljišč po predhodnih strokovnih navodilih KSS in predložitvijo dokazil o izvedbi del. - Vlagatelji lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme na kmetijah na podlagi potrdila o izvedeni investiciji. - Delovanja aktivov, društev, krožkov s kmetijskega področja se sofinancira na podlagi predloženih letnih programov ter njihovih aktivnosti. - Sredstva za strokovno izobraževalne naloge s področja kmetijstva se dodelijo na podlagi finančno ovrednotenega programa dela. - Rok za vložitev vlog je 30 dni po objavi razpisa v Savinjskih novicah. Vloge sprejema Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji. Občina Ljubno Županja Anka Rakun ujčTob SAVINJI Za lepšo podobo kraja Luče so pred leti veljale ne samo za turistični biser, ampak tudi za vzorno urejen kraj, kar je navsezadnje v tesni povezanosti s turistično uspešnostjo. Ta je v zadnjih letih sicer krepko opešala, kar je povsem primerljivo z večinsko podobo stanja na območju celotne doline, to pa seveda ne pomeni, da si ljudje še naprej ne želijo živeti v urejenem in čistem okolju. Spomladanska očiščevalna akcija seje po mnenju župana Cirila Rosca dotaknila precej ljudi, saj so seje udeležili tako šolarji, predstavniki društev in krajani. Akcijo so najbolje izkoristili lastniki starih dotrajanih avtomobilov, saj so jih na zbirna mesta pripeljali več kot sto. Očitno sojih potegnili iz vseh potokov in izpod kozolcev in ob dveh tisočakih lastne participacije krepko doprinesli k boljši urejenosti lučkega okolja. Pomembno je, ugotavlja Rose, da se dviga tudi ekološka zavest občanov in nekoliko ironično pripomni, da se meščani vozijo z novimi avtomobili, stari in izrabljeni pa končajo na podeželju, kjer vse prevečkrat bremenijo okolje. Savinjčan DAN ODPRTIH VRAT NA RANCU BURGER NA VENISAH Velika borba za prvo mesto, nastopil tudi Vili Resnik Na ranču Burger so na velikonočni ponedeljek pripravili že tradicionalni dan odprtih vrat. V dopoldanskem času so lahko na svoj račun prišli vsi, ki jih konjereja in konjeništvo zanimata po strokovni plati. Po zelo uspešnem predavanju veterinarja Luka Krušiča v preteklem letu o homopatskem zdravljenju konj, so letos lahko prisluhnili veterinarki Veri Jarh z ljubljanske veterinarske klinike, ki je ljubiteljem grivastih lepotcev predstavila koliko. Po predavanju so se najbolj pogumni lahko pomerili tudi v jahanju. Sledila je predstavitev plemenskega žrebca Landherja, kije v lasti Mariborčana Andreja Lauferja. Žrebec srednjega okvirja z izredno tehniko je bil licenciran na podlagi odločilnih športnih rezultatov, saj ima več kot 120 uvrstitev v skakanju v kategoriji S. Ima šestintrideset registriranih potomcev, ki dosegajo zelo dobre rezultate. Tudi v naši dolini se lahko pohvalijo z žrebički, katerega je oče prav Landher, na kmetiji Leve v Lokah pri Mozirju in ranču Burger na Venišah. Pester program sta zaokrožili tekmi v preskakovanju ovir. Rekreativci so se pomerili za mali, licencirani tekmovalci pa za veliki Veniški pirh. Največ spretnosti in znanja sta pokazala Janez Češnovar iz Kon-jerejskega društva Zgornje Savin- jske doline in Jan Bolha iz žalskega Ganymeda ter se pomerila v finalu. Slednji je z malo sreče uspel premagati Zgornjesavinjčana. Med licenciranimi tekmovalci je svoje moči merilo devet tekmovalcev. Znanje in izkušenost ter zrelost starejših je v polfinale pripeljala pevca Vilija Resnika, ki zadnja leta posveča vse več časa svoji novi ljubezni - štirinožnemu grivastemu lepotcu. V polfinalu seje Resnik pomeril s »šefico« Natašo Burgerter Urško Zagožen in Janezom Simoničem. Največ prahu je dvignila borba za prvo mesto med Burger- jevo in Simoničem, ki sta nalogo v parkurju izvedla brezhibno in istočasno, zato sta se odločila, da zamenjata poziciji in moči pomerita znova. Tokrat si je Burgerjeva prislužila eno kazensko točko in prvo mesto prepustila nasprotniku. Veliko število obiskovalcev ranča Burgerje bil dokaz, da so v KK Bute-ko, ki je po besedah direktorice Nataše Burger v ustanavljanju in bo kmalu tudi uradno registriran, na pravi poti, na kateri želijo v svoje vrste in med živali privabiti vse več mladih. Marija Sukalo PREDSTAVLJAMO Novi audi A3 S prihodom audija A3 v letu 1996 so si bili mnogi enakega mnenja, da je to najlepši golf doslej. Audi A3 se je s časom dokazal kot dober nakup in kakovost, ki se plača, je tako obdržala svojo pozicijo, ki jo je le še okrepil s prihodom petvratnega modela. Družine pač ljubijo prostor in tega so se pri audiju zavedali. V letošnjem letu prihaja novi audi A3. V mesecu maju bo uradna predstavitev v Sloveniji. V dolžino je odrastel za pet centimetrov, v širino za tri, povečal se je razmak med sprednjo in zadnjo osjo za 65 mm in višina seje zmanjšala za en centimeter. Audi A3 hoče biti športnik in tega ne skriva. Na hitro se ne razlikuje preveč od predhodnika, vendar natančen pogled pove vse. Nižje, širše, ostreje! Sprednje luči so hudobno spodrezane in zadnji del deluje športno in agresivno. Notranjost osvežujejo kakovostni Vozne lastnosti naj bi bile odlične, saj električno-mehanski volanski mehanizem skrbi za natančno vodenje, kar v sodelovanju z novim podvozjem omogočo zanesljivo in varno lego na cesti. V težo je A3 zraste! za 100 kg, kar pomeni, da potrebuje močne motorje. Osnovni za začetek je 1.6 litra in 102 KS, za zahtevnejše pa 2.0 FSI in 150 KS. Kdor žeii brusiti gume, naj naroči 3.2 litra in 250 KS. Za varčneže pa stari TDI 1.9 in 105 KS in popolnoma novi 2.0 literski TDI s 16 ventilsko tehniko in 140 KS, kar zadostuje za 207 km/h in 9.5 sekunde za od 0-100 km/h. In četo ni dovolj, bosta v prihodnje na voljo tudi modela S in RS. Piše: Igor Pečnik materiali in sedeži, ki zagotavljajo odličen oprijem. Armaturna plošča deluje sveže in zelo audijevsko. Drugačne so le zračne reže, ki so okrogle, nekako tako kot pri A4 kabrioletu. Paketi opreme bodo v osnovi enaki kot prej. Na kratko at-tratcion, ambition in ambiente. Po želji pa še kaj več, seveda za zajeten kupček eurov. Mokviruprireditevxot5K5jlgtriibiKMiniskirii .■7, 1 v apniuiorgamziran M Sr Družaperv itVabljšni tudi gledalci! Ugodni krediti za podjetne Za srednje velike in majhne gospodarske družbe ter zasebnike smo pripravili še posebej zanimivo in ugodno ponudbo kratkoročnega, nenamenskega mikro kredita. Lahko ga najamete za obdobje do enega leta, v višini do pet milijonov tolarjev. Oglasite se v naši poslovalnici in predstavili Vam bomo prednosti naše nove ponudbe. Dodatne informacije najdete tudi na našem spletnem naslovu www.nlb.si/mikrokredit. Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 03/705-30-52 Faks: 03/705-30-51 GSM: 041/626-116 pe' BARVE, LAKI, ČISTILA trgovina Hmeljarska 15. PREBOLD Tel.: 03/572-4554 UGODNAIRONUDB7/! ^ MflLTOKOM [Oj . • ■ iiNSK'lIRQBUSiTil! KC-I'JE! A m * n ; Polo poljub. • klimatska naprava • električni paket • pomladanski modni dodatki • prihranek 260.000 SIT Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Slika je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno. NAJBOLJ VROČE AKCIJE POLETJA 2003 Celje 03 42 60 100 Šempeter 03 703 19 60 e-mail: info@dober-dan.si http://www.dober-dan.si - OBROČNO PLAČILO - REZERVACIJE PO MERI PLAČA EDEN - POTUJETA DVA 7 DNI Z LETALOM IN LADJO hotel KOMODOR ** - Orebič 69.900 SIT + takse za 2 osebi MLJET v maju 15-30% POPUST na gotovinsko plačilo na najnižje objavljene cene pri nas! ZAHTEVAJTE KATALOGE C3SÖ3 © Organizacue. Oglasi Mozirski upokojenci skrbijo za zdravo počutje V preteklem letu je začelo Društvo upokojencev Mozirje aktivneje delovati. Novo vodstvo je na osnovi anket, ki jih je poslalo svojim članom, začrtalo širši program dela. Ta zajema v veliki meri skrb za zdravo počutje ljudi v tretjem življenjskem obdobju, pohode, rekreacijo, kulturno dejavnost, družabna srečanja, izlete in obiskovanje starostnikov, ki so potrebni pomoči. Mozirski pohodniki v Dol Suhi Tako poleg telovadbe za preprečevanje osteoporoze, ki poteka dvakrat tedensko pod vodstvom višjega fizioterapevta Davida Buta, redno deluje tudi sekcija pohodništva pod vodstvom planinskega vodnika Franca Bizjaka. Pohodov se udeležujejo upokojenci, ki s hojo krepijo svoje zdravje, spoznavajo okolico svojega kraja in nenazadnje tudi zaradi prijetnega druženja. Na poti se izogibajo asfaltnih cest in iščejo nekdanje poti in kolovoze. Prvi pohod je bil 9. januarja, vendar je bila udeležba zaradi sveže zapadlega snega bolj skromna, drugega pohoda pa seje udeležilo že preko deset pohodnikov in udeležba seje iz četrtka v četrtek povečevala, ne glede na mraz in sneg. Tako je program sedmih pohodov po poteh v okolici Mozirja, ki je bil sprejet na začetku, že v celoti izveden; nekatere izlete so celo ponovili. Ker je hoja v pomladnih mesecih še posebej prijetna, pa bodo s pohodi še nadaljevali. Gospod Bizjak je namreč pripravil nov program za izlete v naravo. Prvi se bo začel pri Mikeku na Lepi Njivi, od koder se bodo udeleženci napotili peš do Krpuha, Pergovnika, Punčuha, Kelnerja in Ojstrška, po Ljubijskem grabnu pa nazaj do Mikeka. Drugič se bodo z avtom peljali do Kort-nikovega vrha na Lepi Njivi, nato pa se odpravili peš v Skorno do Krajderja, k Sv. Antonu, na Ger-madnikov vrh, mimo Presečnika in Molovnika pa nazaj do avtomobila. Tretja pot bo vodila ob Mlinščici do Šumečnika, Segoničnika, Kuglerja in Zg. Udovnika, naslednja pa z avtom do Mikeka, nato peš po Ljubijskem grabnu do Ojstrške žage, k Žlebniku in Rženičniku do Šmihela in v dolino do Mikeka. Upokojenci se bodo odpravili tudi čez Kolovrat na Gneč, Lepo Njivo in mimo Ržiš do Mozirja ter končno mimo strelišča do Breclja in Osrednika, mimo Lovskega doma v Globoko in do Zagradišnika, nakar bo sledil povratek preko Žekovca. MV 4 Iščemo: - najstarejšega šoferja - šoferja z najdaljšim stažem ter - najstarejši automobil d .Zgornji Sauinjski dolini Dragi bralci in spoštovane bralke! Savinjske novice iščejo najstarejšega zgornjesavinjskega šoferja, šoferja z najdaljšim stažem ter najstarejši registriran in vozen avtomobil. Zato vabimo vse ljubitelje in imetnike oldtimerjev ter "izkušene šoferje”, da se odzovete z izpolnjeno prijavnico in si tako zagotovite priložnost, da vašo posebnost in ponos ovekovečimo z REPORTAŽO V SAVINJSKIH NOVICAH. Prijaunica za najsfarejši automobil Ime in priimek: Naslov: Tel. številka: Znamka avtomobila: Tip avtomobila: Letnik avtomobila: Prijaunica za najsfarejšega šoferja Ime in priimek: Naslov: Tel. številka: Leto rojstva: Prijaunica za šoferja z najdaljšim stažem Ime in priimek: Naslov: Tel. številka: Leto rojstva: Leto opravljenega vozniškega izpita: J < KINO MOZIRJI Sobota, 26.4. ob 20.00 in nedelja 27.4. ob 17.00: LAHKI DEKLETI - komična drama Režija: Bob Dolman Vloge: Susan Sarandon, Goldie Hawn, Geoffrey Ru: KINO NAZARJI Sobota, 26.4. ob 20.00 in nedelja, 27.4. ob 17.00: FORMULA 51-akcija Režija: Ronny Yu Vloge: Samuel L. Jackson, Nigel Whitmey, Robert C< HOROSKOP ZA MAJ 2003 Oven Venera v ovnu bo vse tja do 18. maja skrbela, da boste v vsaki službi najbolj zaželeni. Lahko se celo na novo zaljubite, v svojega stalnega ali novega partnerja. Cel mesec vam je na splošno zelo naklonjen, toda finančne zadeve raje urejajte po 25. maju. -------- Bik Priganjali vas bodo z delom ali pa se boste priganjali sami. Toda pazite, ________ da se vam ne bo preveč mudilo, saj bi v naglici lahko podrli vse, kar ste do sedaj trudoma gradili. V prvi polovici meseca bodite previdni predvsem aprilski biki, kasneje pa majski, še posebno po 18. ko se bo pričelo izredno romantično in zaljubljeno obdobje. -'1 Dvojčka Tavali boste v nekakšnem labirintu, iz katerega boste našli izhod šele po 20. maju. Toda čeprav vam bo manjkalo motivacije, oziroma ne boste vedeli, kaj pravzaprav delate in za koga, boste to počeli z veliko energije in navdušenjem. Mars obljublja tudi srečo v ljubezni zlasti za junijske dvojčke. Rak Sklepali boste nova prijateljstva ali se udeleževali skupinskih dejavnosti. To bo zelo prijeten čas, čeprav ne preveč konstruktiven. Razlog bodo neugodne zunanje okoliščine, kar pa se bo konec meseca spremenilo. Lev Mesec izboljšanih odnosov (zlasti z ženskami) v ljubezni in stikih s tujino. Lepi vplivi bodo trajali tja do 16., kasneje pa se bodo nove pridobitve v službi pokazale v obliki višjih prihodkov. Toda ves mesec bo čutiti več ali manj izraženo napetost v partnerskih odnosih. Lažje bo v poslovnih. O V aprilu in maju mm nudimo 10% popust za vse zlate izdelke: Posebej primemo za obdaritev birmancev: I Dobrodošli v Zlatarstvu Kožici NOVA RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU F" d.o.o. Na trgu 46, Mozirje OBVESTILO Avtoprevozništvo Ladislav Jerovčniks.p., Šentjanž 36, Rečica ob Savinji, zaradi upokojitve preneha z dejavnostjo 16.7.2003. Devica MA Vitalen mesec. Spraševali se boste o svojem mestu pod soncem in se ™morda odločili za globalno spremembo. Toda ne ukrepajte pred 21. ma-em, saj boste konec meseca dobili boljšo idejo. Začetek meseca pa bo ugoden za potovanje v kraje kjer ste že bili in vas vlečejo. Po 17. maju več sreče v ljubezni in ugodno za nekatere nakupe. Tehtnica Odličen mesec, saj boste imeli ogromno energije. Vvasse bo spet prebudila nagajivost in nestrpna želja potem, da bi ugnali kakšno norčijo. Mars v vodnarju obljublja ženskim tehtnicam, da bodo v očeh nasprotnega spola zelo zaželene, še zlasti če ste rojene septembra. Denarja bo več po 17. maju. Škorpijon Dinamičen in napet mesec, ko bi morali biti kar seda previdni, da se izognete sporom in drugim možnim težavam. Bodite zadržani z izjavami, ki bi vam lahko škodovale. Do 20. ne uvajajte novosti. Okoli 16. napetosti zlasti za rojene v prvi polovici novembra. V partnerstvu lahko zaškripa, treba se bo pogovoriti. "T^~l Strelec V domačem okolju boste želeli nekaj spremeniti, izboljšati ali posodobi-"9 ti, okoli 8. maja vam preti izguba, takrat ne zapravljajte in se ne prepirajte. Vseskozi pazite da ne boste ciljali previsoko. Za ljubezen in zabavo ugodno tja do 16. maja, ves mesec pa boste imeli veliko telesne energije. Kozorog Umirjen mesec. Počasi boste okrevali po hitrem tempu. Vzeli si boste več ^ časa zase, ker ne boste več tako hiteli, boste bolj zadovoljni sami s sabo. Po 17. se bodo izboljšali prihodki, oziroma boste imeli več sreče na finančnem področju. Čas je, da si kaj lepega kupite. Vodnar fjk Silno dinamičen mesec, kajti skozi vaše znamenje se bo podil mars, ki vas lahko navduši za razne neumnosti, lahko pa vam da tudi dovolj en- ergije za marsikateri drzen in podjeten podvig. Vodnarke bodo moški osvajali, če ste še šamije priložnost. Ribi Pomemben mesec na partnerskem področju. Če ste rojeni v prvi dekadi, torej februarska riba, lahko pride do zanimivega preobrata. Bodite pozorni na priložnosti, ki se bodo pojavile. Sicer boste živeli dokaj umirjeno. Po 20. izboljšana komunikacija in več denarja. iG O D OVI NA IN NARODQPISJE HHHHHBHBnHHBHHBHHBHHBHBBHBBÜBHHÜBHH ■■■■■■■ Piše: Aleksander Videčnik Večkrat sem že pisal o mozirski župnijski kroniki, kije posebnost te vrste. Začel joje pisati župnik Ignac Orožen, sicer znani slovenski zgodovinar. Prav njemu se imamo zahvaliti, da je v nekaj knjigah predstavil zgodovino naših krajev. Kronika pa je dragocen vir za pisce zgodovine Mozirja in okolice. Orožen je prvi opozoril na rimske najdbe v naših krajih, temeljito opisal Benediktinski samostan v Gornjem Gradu, pozneje pa še Dekanijo Gornji grad. Zaslužni župnik in zgodovinar ima vzidano spominsko ploščo na pročelju mozirskega župnišča. Mi, v Mozirju smo dostojno proslavili njegov spomin, manj pa so bili pozorni v Laškem, kjer je bil rojen inje tudi pokopan. Njegov grob na laškem pokopališču so pred leti enostavno prekopali, pa čeprav sem tedaj pri županu pisno posredoval, da bi se to ne zgodilo. Žal seje spet primeril kulturni zločin! Ignac Orožen je v mozirsko kroniko popisal tudi trške sodnike od leta 1405 dalje, toda le do leta 1797. Žal ni navedel, na katere vire seje pri tem naslanjal. Kakorkoli že, napisal je, kar je lahko zbral. Domnevam, daje Mozirje že pred letom 1405 imelo kakšno oblast. Žal ni več arhivov trga Mozirje, ki so v požaru leta 1539 z vsemi trškimi listinami vred zgoreli. Poznejši trški arhivi pa so bili leta 1942 odpeljani, Nemci so tedaj trdili, da jih bodo shranili v graškem deželnem arhivu. Kot mije pozneje povedal prof. Blaznik, kije po drugi vojni vodil vračanje od Nemcev zaplenjenih gradiv, so naši arhivi končali med bombardiranjem Ruja, kjer so bili v minoritski cerkvi shranjeni, ki je bila zadeta in porušena. Prav zatoje sedaj težko ugotavljati podrobnosti mozirske zgodovine. . - ■ • - ' ' ’ ' “ N Stara napitnica, povedal mi jo je Bogomir Supin iz Luč: Franca, prim' za kupco, zapojmo si zdravičico, Znabif, da danes k letu ne bomo več na svetu prepevali. Šli bomo v črno zemljo, nazaj nas več ne bo. Tam bomo veseli rajske pesmi peli, juhe, juhe, juhe. Kdortozdravičkozna, vsak se lahko z njo Štirna. Lahko si zapoje od ljub'ce svoje -za kratek čas. Urški sodniki d ITlozirju Pa si preberimo, kaj je o sodnikih zapisal Ignac Orožen v mozirski župnijski kroniki. Sodniki so si sledili: 1405 Ingelbert Hanns, 1433SivecMartin, 1528 Remic Jurij, 1539 Remic Jurij, 1562 Sivec Valentin, 1571 Sivec Vilko, 1641 Podforštnik Jakob, 1672 Usar Andrej, 1675 Jezerčnik Urban, 1684 Siric Matija, 1688 Usar Jakob, 1693 Zvir Adam, 1696 Usar Jakob, 1702 Usar?, 1706 Zvir Adam, 1709 Verbuč Jožef, 1710 Arh Andrej, 1722 Marčinko Jožef, 1727 Goričnik Miklavž, 1729 Goričnik Marko, 1733 Marčinko Jožef, 1734Tevž ?, 1739 Goličnik Marko, 1741 Zagožen Ivan, 1747 Goličnik Marko, 1749 Martinc Edvard, 1750 Tevž Ivan, 1756 Zagožen Ivan, 1772 Dreu Jurij, 1791 Krajner Valentin in 1797 Štuier Simon. Očitno je, da piscu ni bilo mogoče ugotoviti vseh sodnikov, karje razvidno iz letnic, saj so ponekod predolga obdobja med enim in drugim sodnikom. Verjetno so bili sodniki voljeni le za dve, največ tri leta. Ni misliti, da bi kateri od sodnikov ostal na položaju kar deset in več let. Vsekakor pa so ti okvirni podatki dokaz, da so vtrgu Mozirje vseskozi delovali slovenski sodniki, tudi to je zanimivo. Kultura iz kmečkih domov V prejšnji številki našega časopisa smo že objavili nekaj malega vsebine iz članka z enakim naslovom, objavljenega v reviji Kmečka žena (štev. 10 - letnik 1940). Tokrat bomo povzeli še tisti del, ki opisuje kmečko mater. "Kmetska mati naj bo v domačem svetišču požrtvovalna in modra svečenica. Ona ima veliko odgovornost pred narodom. Kot kažejo življenjepisi naših velikih mož, so bile ravno matere tiste, ki so jim s svojo odpovedjo in žrlvami pomagale k izobrazbi. Tudi ve, današnje kmetske matere, prisluškujte vduše svojih sinov, da ne bodo neopaženi naši talenti. Z žrtvami jim tudi ve pripravljate pot v šole, da nam iz njih zrastejo novi vodniki in velmožje. Tudi ve gojite vsrcu tiho nado, da vaš sine nekdaj pel novo mašo in stopil v najplemenitejšo službo narodu! Pomagajte mladim ljudem, ki so že na poti do višje izobrazbe! Tavčarje v povesti o Ivanu Slavlju napisal o slovenskem študentu tole: "Kdor ga ne pozna suhotnega dijaškega življenja slovenskega mladeniča! Po samostanih, pri dobrih dušah dobiva vprvih letih tu intam podpore. V tenkih hlačicah, trdo okovanih debelo podplatnih čev- ljih lazi okrog, v šolo; v nedeljo s pobožno gospodinjo v cerkev. Koliko solza pod odejo ponoči in zdi-hovanja po domači dolini!" Tuje mnogokrat potrebna ženska roka, da lajša težke korake v svet. Če fant potem ne izpolni tihega upanja, da bi bil "gospod", ne kažite razočaranja, jeze in sovrašlva. Saj so nam dobri ljudje potrebni v vseh poklicih. V teh par življenjepisih, ki sem jih nanizal pred vami, ste lahko spoznale, da je važna predvsem poštenost, zmožnost in volja za službo pri dvigovanju narodne kulture, najsi jo človek opravlja v taki ali taki suknji. Torej, drage bralke, na vasje, da nam kmetski domovi ostanejo vir narodne moči in kulture in da tudi izmed vaših sinov izidejo veliki možje, ki nam bodo na tem ali onem področju vodniki k napredku in lepem življenju!" Tako torej pisec članka. Seveda je vsebina naravnana na tedanje razmere. Toda v bistvu pa je le poziv materam, ki bi v določenem pomenu lahko služil še danes. Morda bi morali govoriti tudi o dekletih, ki se danes enakopravno kosajo za izobrazbo in pomenijo v krogih izobražencev prav toliko kot fantje (prip. A.V.). Solčavska ohcet iz leta 1913. Poročil se je Tomaž Prodnik, p.d. Rajmantov. Slika je bila najbrž posneta pred gostilno Herle, poslala pa nam jo je Marija Prodnik iz Solčave jiMEn i« đBm ’ IctmwI - sj % I -JBi ! Kaša - otroška paša (drugič) V13. številki Savinjskih novic smo spregovorili o kaši, njeni vsestranski uporabi in pozitivnih učinkih na zdravje, ponudili pa smo vam tudi nekaj receptov za dobre jedi iz kaše. Ker si različne vrste kaš resnično zaslužijo večjo pozornost, bomo tokrat nadaljevali s še nekaterimi recepti. Kašo skuhamo in ohladimo. Por očistimo, dobro operemo in narežemo na rezance. Jabolko olupimo in narežemo na kocke. Vse sestavine zmešamo in prelijemo s solatno polivko, ki jo pripravimo iz limonovega soka, sladkorja, soli, gorčico, papriko, poprom in oljem. JEŠPRENOVAJUHA 10-15 dkgješprena, 5 dkg korenja, 5 dkg krompirja, 5 dkg graha ali fižola, žlica Ocvirkove masti, sol, poper, česen, lovorov list. Opran ješprenj pristavimo v hladno vodo in kuhamo. Odišavimo s česnom, lovorom, soljo in poprom. Kojeješpran kuhan, dodamo na kocke narezano zelenjavo. Pred serviranjem zabelimo z ocvirki. JEŠPRENJ ali RIČET 20 dkg ješprena, 30 - 40 dkg suhe svinjine, 8 -10 dkg fižola, 1 koren, korenine petršilja, maio zelene, košček pora, 1 malo čebulo, 1 - 2 stroka česna, lovorjev list, poper, paradižnikova mezga, 2 krompirja. Ješpranj namočimo čez noč in ga v isti vodi skuhamo. Posebej skuhamo prav tako namočen fižol in suho svinjino. Ješpran naj vre počasi približno eno uro. Že na začetku kuhanja mu dodamo nasekljano čebulo in lovorjev list. V drugi polovici kuhanja dodamo na kocke narezano zelenjavo, krompir in dišave. Kojeješpran kuhan, mu dodamo kuhan fižol in na kocke narezano meso. Po želji ješpranj zalijemo z juho, v kateri smo kuhali meso. Nazadnje dodamo še paradižnikovo mezgo in po potrebi solimo. Ješpranj so velikokrat kuhali s suhimi svinjskimi parklji. V tem primeru je prav, da ješpranj in parklje skupaj namakamo čez noč in nato skupaj kuhamo. Proti koncu kuhanja dodamo narezano zelenjavo in krompir ter na koncu še ku- han fižol. Po želji pa lahko tudi fižol namakamo in kuhamo zješpanom in parklji. JEŠPRENOVA SOLATA Potrebujemo: 15dkgješprana, 10 dkg sira (gauda), 10 dkg pariške salame, 15 dkg kislih kumaric, po želji tudi malo graha in korenja. Za preliv: 10 dkg majoneze, 1 del kisle smetane, 5 kaper, baziliko, poper in sol po okusu. Ješprenj namočimo čez noč in ga v isti vodi skuhamo. Kuhanega splaknemo z vodo. Stresemo ga v skledo in dodamo na kocke narezano salamo, sir, kumare in po želji še kuhan grah in korenček. Premešamo in prelijemo s prelivom, ki smo ga pripravili z majonezo, smetano in začimbami. Če imamo radi bolj kislo solato, prilijemo malo kisa od vloženih kumaric ali limonin sok. K tej dobri solati se poda ajdov ali ržen kruh. Alergijski rinitis Alergijski rinitis je pogosta vrsta alergijske reakcije, ki jo povzročajo vdihani alergeni v zraku. Običajno gre za alergijo na pelode in travo, včasih pa plesni, prah in živalski prhljaj. Posledica je kihanje, pekoč, zamašen nos z izcedkom, pekoče in vzdražene oči. Alergijski rinitis je lahko sezonski ali celoletni. Zaplet alergijskega rinitisa so lahko ponavljajoče se okužbe obnosnih votlin (sinuzitis) in vnetni izrastki v nosu (nosni polipi). Piše: Marija Bezovšek AJDOVA KAŠA Z GOBAMI J/4 dkg ajdove kaše, 1 čebula, 1/4 kg gob,žlica olja, pestpetršilja, 3stroki česna, 4 žlice kisle smetane, poper. Kašo vsujemo v vrelo slano vodo (na 1 del kaše dodamo 2 dela vode), premešamo in pokrito kuhamo približno 15 minut. Na olju prepražimo nasekljano čebulo, dodamo gobe, strt česen in sesekljan petršilj, posolimo, popora-mo, primešamo kislo smetano in prevremo, s tem prelijemo kuhano kašo. Postrežemo s solato. AJDOVA KAŠA V SOLATI 20 dkg ajdove kaše, voda, 1 srednje velik por, 1 jabolko, sok I limone, žlička sladkorja, sol, gorčica, rdeča paprika, poper, olje. Piše: Tatjana Kunej SEZONSKI ALERGIJSKI RINITIS Je alergija na inhalacijske pelode, ki ji pravimo tudi seneni nahod ali polinoza. Spomladanski seneni nahod povzročajo pelodi leske, breze in vrbe. V zgodnjem poletju povzročajo alergijo pelodi bukve, javorja, hrasta in številnih travniških rastlin (trave, timijan), v poznem poletju pa pelodi pelina in trstike. Včasih sezonski alergijski rinitis povzročajo tudi spore plesni. Na začetku sezone določenega peloda se nenadoma ali postopoma pojavi draženje nosu, trdega neba, zadnje stene žrela in oči. Sledijo solzenje, kihanje in voden izcedek iz nosu. Nekatere ljudi tudi boli glava, kašljajo, težko dihajo, postanejo razdražljivi ali potrti, izgubijo apetit in slabo spijo. Očesne veznice in beločnica se vnamejo in pordijo (konjunktivi-tis). Sluznica nosu oteče in postane modrikasto-pordela, zaradi česar se nos zamaši in se pojavi izcedek iz njega. UKREPI Z obiskom pri zdravniku se ugotovi, kateri pelod verjetno povzroča bolezen. Nato pa je pomembno, da se v času večjih koncentracij določenega peloda čim manj zadržujemo zunaj. Za lajšanje blažjih oblik simptomov se ponavadi uporabljajo antihistaminiki samostojno ali pa v kombinaciji z dekongestivi (pripravki za oženje krvnih žil v očesni in/ali nosni sluznici). Kadar je alergija močneje izražena, se lahko zdravnik odloči za hormonsko terapijo (s kortikosteroidi) ali celo za specifično imunoterapijo (zaporedje injekcij raztopljenega alergena za preprečitev alergije), ki jo je potrebno začeti vsaj nekaj mesecev pred sezono peloda, ki povzroča alergijo. CELOLETNI ALERGIJSKI RINITIS Celoletni (perenialni) alergijski rinitis je po simptomih podoben se-zonskemu, le da se simptomi v hujši ali blažji obliki pojavljajo skozi vse leto, pogosto nepredvidljivo. Alergeni pri celoletni alergiji so lahko hišne pršice, perje, živalski prhljaj ali plesni. Kot je že omenjeno, so simptomi celoletnega alergijskega rinitisa podobni sezonskemu. Konjunktivitis je redek, pogosta pajezamaše-nost nosu, ki lahko povzroči zaporo Evstahijeve cevi. Posledica so težave s sluhom, zlasti pri otrocih. Ljudje, ki imajo kronično vneto nosno sluznico, sinuzitis ali nosne polipe, hkrati pa nimajo celoletnega alergijskega rinitisa, imajo nezaželene reakcije po zaužitju acetilsalicilne kisline ali drugih nes-teroidnih antirevmatikov. Reakcija se namreč pogosto izrazi kot astmatični napad, ki ga je zelo težko zdraviti. Takšni ljudje se morajo izogibati jemanju nesteroidnih antirevmatikov. UKREPI Zdravljenje je podobno kot pri sezonskem alergijskem rinitisu. Pazljivi moramo biti pri uporabi nosnih kapljic z dekongestivi, ki se smejo uporabljati le nekaj zaporednih dni, sicer njihova stalna uporaba povzroči t.i. preobratni učinek, ki še poslabša oteklost sluznice. Včasih je potrebno tudi kirurško zdravljenje. IRENA RAK Z BREZJA PRI MOZIRJU Z voljo se da vse naučiti Ko slišimo besedo kmetica, si običajno predstavljamo skromno, tiho ženico zgaranih rok, z lasmi skritimi pod ruto, v obleki, ki že na daleč sporoča, od kod prihaja. Žensko, kot So jo v svojih delih upodabljali pisatelji in pesniki, z dobrodušnim nasmehom in toplim pogledom, s hlebcem kruha v rokah, ki ga reže svojim in sosedovim otrokom. Žensko, ki je zjutraj prva pokonci in zvečer zadnja leže. Ata opis za prijazno in vedno nasmejano Ireno Rak, Drofelsko Ireno z Brezja pri Mozirju, mater treh otrok, ki je na kmetiji že dvajset let, nikakor ne drži. Njena uglajenost in urejenost ne data slutiti, da se na njenih rokah pojavijo včasih tudi žulji od vsakdanjega kmečkega orodja, da popoldneve preživlja na polju ali pri živini. Irena je otroštvo preživljala v Mozirju. Njena vroča želja je bila, da bi postala vzgojiteljica, a ji starši niso mogli omogočiti šolanja. »V časopisu sem našla oglas za gospodinjsko šolo in prepričala star- je: »Leta, ko sem bila samo kmetica in sem se lahko posvečala otrokom, kolikor so me potrebovali, so zame neprecenljiva«. Razvoj in obnova terjata veliko denarja, a kmetijstvo daje prema- še, da so me poslali v Velikovec. Tam sem se veliko naučila o kuhi, peki peciva in šivanju,«je razgrnila delček mladostnih želja. Potem je prvo zaposlitev našla v mozirski slaščičarni, kaj kmalu spoznala svojega sedanjega moža in postala kmetica. »Pri nas smo imeli kokoši in prašiče, ki so bili mamina skrb. Ko sem prišla k Drofeln-ikom na Brezje, sem se bala krav. Pri moji prvi molži so mi priskočili v pomoč moški, ker sem imela kar nekaj problemov z molznim aparatom. Tudi peka kruha je bil zame pravi podvig, saj ga do tedaj nisem nikoli pekla sama. A z voljo se vse da naučiti. Tašča je imela z mano veliko potrpljenja ter me poskušala naučiti vsega, kar mora kmetica znati,« se smeji svojim podvigom Irena. Potem so prišli otroci: Mihaela, Andrej in Gregor. Posvečala jim je vso skrb. Ko so bili majhni, jih je zaposlila tudi v kuhinji ob peki peciva, ki gaje pogosto pripravljala tudi za druge. »Še danes mi radi priskočijo na pomoč, pogosto pa tudi sami pripravijo različna peciva,« rada poudari Irena in nadalju- lo, da bi za obnovo hiše lahko črpali iz dejavnosti živinoreje, ki je doma pri Drofelnikovih. Zato seje Irena, da bi prispevala k razvoju in obnovi kmetije in hiše, kije stara več kot dvesto let, zaposlila v mozirski osnovni šoli. Sprva v Mozirju kot čistilka, nato v Šmihelu kot »deklica za vse«, saj so njena skrb kuhinja, malice ter čiščenje šole in urejanje okolice. A to ji ne dela preglavic, saj so njena velika ljubezen prav otroci in kljub temu, da ni postala vzgojiteljica, jim poskuša dati del sebe. To pa otroci s hvaležnostjo sprejemajo. Rada poudari, da je šmihelska šola vsem kot drugi dom, saj so odnosi med otroci, ker jih je le sedemnajst, bolj pristni in domači. Šola je središče vsega družabnega dogajanja v Šmihelu. Tako minevajo dnevi Ireni Rak. Dopoldne je delavka, popoldne kmetica in mati. A, kot sama pravi, ji vse skupaj ne bi uspelo brez takšnega moža kot ga ima, moža, ki jo razume in podpira, ki ji vedno priskoči na pomoč in postori vsa dela, za katera Ireni zmanjka časa. Prosti čas zapolni z delom © v aktivu kmečkih žena v Šmihelu in pripravo peciva ob različnih prireditvah in razstavah, kjer kmetice sodelujejo. Preteklo leto je na predlog mozirske svetovalne službe prišla v polfinale za izbor mlade kmetice leta, ki gaje organiziral Kmečki glas. »Preizkusile smo se v znanju iz literature Kmečkega glasu in ročnih spretnostih ter poznavanju Slovenije. Na prireditvi v Vidrgi pri Kandršahje bilo prijetno vzdušje, tekmovalke smo veliko znale, tako je o zmagovalki odločal žreb,« je o tekmovanju skopo pripovedovala Irena, saj se ne hvali rada. Dopusta in oddiha na morju ali toplicah Irena ne pozna. Za kak dan odloži delo in se poda na izlet s kmečkimi ženami ali pa se z družino podajo na pohajkovanje po planinskih poteh, kijih v njihovi hribovski okolici ne manjka. Zimski čas pa posveča izobraževanju na tečajih, ki jih pripravlja aktiv kmečkih žena v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo. Na njih velikokrat tudi poklepetajo in si izmenjajo izkušnje tako glede vzgoje kot tudi ostalih problemov, ki tarejo današnje kmetice. Marsikatera nima urejenega zdravstvenega zavarovanje ali stalnega zaslužka, ki bi ga lahko porabila le zase. Vedno je prva družina in kmetija, v katero vlagajo vsa, že tako težko prislužena sredstva. Marija Sukalo OBVESTILO DRUŠTVOM V prvih mesecih leta ima večina društev občne zbore, nekateri med njimi so tudi volilni. Društva, ki na občnem zboru oz. na najvišjem organu društva spremenijo svoj temeljni akt ali izvolijo novega zastopnika društva, morajo vložiti zahtevo za spremembo registracije v tridesetih dneh od nastale spremembe (20. člen Zakona o društvih). Če društvo tega ne stori v predpisanem roku, stori prekršek, za katerega je zagrožena kazen 100.000,00 SIT za društvo, in 20.000,00 SIT za zastopnika društva (32. člen Zakona o društvih). Vlogo za spremembo registracije vloži društvo na Upravno enoto Mozirje, obrazec je na voljo v informacijski pisarni upravne enote, na krajevnih uradih in na spletni strani, na naslovu: http://upravneenote.gov.si. Vlogi mora društvo priložiti zapisnik seje organa, na katerem so bile spremembe sprejete ter upravno takso (trenutno znaša 4.250,00 SIT za spremembo temeljnega akta in 1.700,00 SIT za spremembo zastopnika). Društvom in njihovim zastopnikom predlagamo, da spoštujejo zakonske določbe in navedeno obveznost opravijo, v nasprotnem primeru smo dolžni predlagati uvedbo postopka o prekršku, kar ni v interesu društev in ne nas, kot registracijskega organa. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE OŠ FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD LETOŠNJI SREBRNI IN ZLATI UČENCI Posebej vedoželjnim učencem samo redni pouk ne more zadoščati, zato se vsako šolsko leto vključujejo v različne interesne dejavnosti ter v tako imenovani dodatni pouk, kjer lahko svoje znanje, sposobnosti poglabljajo, nadgrajujejo. Rezultati tega dela se potem merijo in izmerijo na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih in so ovenčani z bronastimi, s srebrnimi in zlatimi priznanji. Tudi letošnje šolsko leto se je na naši šoli odvijalo in se še odvija mnogo tovrstnih dejavnosti, vanje se je vključilo veliko učencev, za njimi je sedaj že večina tekmovanj, na katerih so prenekateri posegli po visokih in najvišjih priznanjih. Kdo so ti učenci in kaj so nekateri od njih o teh oblikah dela in o rezultatih rekli? Rok Laznik: Obiskoval sem dodatni pouk iz vseh predmetov, ker sem tako dobil več znanja kot pri pouku. Tildi doma sem veliko delal. Najbolj sem vesel zlatega priznanja iz fizike. Žiga Štancar: Delo pri dodatnem pouku je bolj sproščeno kot pri pouku, veliko gradiva, zlasti pri zgodovini, je bilo treba preštudirati doma. Morda bi morala biti tekmovanja bolj enakomerno porazdeljena, všeč mi je bila organizacija državnega tekmovanja na Rečici ob Savinji. Tadej Petek: Na priznanje nisem računal. Je pa naprimer elektrika in vse v zvezi z njo že zelo zgodaj pritegnilo moje zanimanje. Doma imam svoj prostor za minidelavnico. Elektriko po hiši že lahko napeljem sam. Mojca Zagožen: Kemija, čeprav tedaj še nisem vedela, da se to tako imenuje, me je zanimala že v tretjem razredu. Tedaj sva s sošolcem med drugim uspešno zmešala bencin in vosek za bakle. Kemija je vplivala tudi na mojo poklicno odločitev laboratorijski tehnik. Srebrno priznanje sem pričakovala, zlato pa je bilo dodatno presenečenje. SPORT priznanje UCENEC P R E D M E T, PRIZNANJE FIZIKA KEMIJA LOGIKA MATEMA- TIKA NEMŠČINA ZGODO- VINA LOKOSTRELSTVO-dvoransko DP Katjuša Venišnik - 6.r. srebrno Tomaž Suhovršnik - 7. r. srebrno, zlato srebrno srebrno, zlalo Laznär - 7. r. srebrno, zlato srebrno srebrno. zlato ZigaStancar-7.r. srebrno Alež Fale - 7.r. srebrno Tadej Petek - 8. r. srebrno Urh Preložnik- 8 r. srebrno srebrno David Stergar-8. r. srebrno Mojca Zagožen-8.r. zlato Jure Čolnar - 8, r. 2. mesto Anja CemevSek - 6. r. 1. mesto Rok Rup-6.r. 1. mesto Matej Osovnik-8.r. 3. mesto Mentorica: Vida Cajner VELENJE Razstava slaščičarskih mojstrovin Tretja tradicionalna velikonočna slaščičarska razstava, ki sojo priredili v Hotelu Paka v Velenju, organizirali pa sojo Turistično društvo Velenje, Gorenje Gostinstvo, Hotel Paka ter Območna obrtna zbornica Velenje, je privabila deset slaščičarskih podjetij oziroma posameznikov. Iz Zgornje Savinjske doline je razstavljala slaščičarna Polonca iz Mozirja. Na strokovni posvet o pripravi slaščičarskih specialitetterše posebej o aktualnih trendih ter velikonočnih poticah seje prijavilo nekaj deset slaščičark in slaščičar- jev, ki jim je najnovejše izkušnje podala Darinka Gostenčnik, predavateljica na srednji poklicni Živilski šoli v Mariboru. Razstavo si je ogledalo veliko število gostov iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter hotelskih gostov, najvztrajnejši so lahko zares užitne sladice tudi poskusili. Razstava Pomlad in Velika noč, ki tokrat ni bila tekmovalnega značaja, je popestrila hotelsko dogajanje, uglednim slaščičarjem pa je bila to še ena šola k boljšim uspehom. Jože Miklavc (foto: Peter Budna) Da kri resnično ni voda, je na prvi dan ribolova dokazal Matej Podkrižnik, sin znamenitega gospodarja ljubenske ribiške družine, ko je po tri četrt urni borbi potegnil na suho 75 centimetrov in 6 kilogramov težko ribo šarenko. Mladenič, ki je zastrupljen z ribolovom že od svojega devetega leta, je na trofejo seveda ponosen, ob tem pa velja vedeti, da je, za naše razmere precej veliko, ribo ulovil v trofejnem revirju po sistemu ujemi in spusti. Trofeja za fotografiranje in dober občutek, pravi Matej, ki nosi zgovorno ribiško ime Riba. Mlad in uspešen kot je, bo v ljubenskem ribniku, kije vse bolj priljubljena točka ribičev in ostalih ljubiteljev miru in narave, gotovo naredil še kakšno "luknjo". Savinjčan 50 let TRADICIJE POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 003863 588 50 65 STREŠNIKI ZIDAKI DIMNIKI Ob 27. aprilu dnevu upora slovenskega naroda in za 1. maj praznik dela, čestitamo vsem Zgornjesavinjčanom! 20. aprila je praznovala 50. rojstni dan draga hčerka, sestra in teta Marinka Kužnik, zato ji kličemo še na mnoga leta Vsi njeni DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE Visok krvni pritisk ne boli, a pripelje do bolezenskega stanja Mozirsko društvo zgornjesavinjskih diabetikov pri svojem delovanju pogosto organizira različna predavanja za svoje člane. V februarju je to bila šola za sladkorne bolnike, pretekli četrtek pa so medse povabili docenta dr. Roka Accetta, predstojnika oddelka za hipertenzijo v bolnici dr. Petra Držaja v Ljubljani ter prisluhnili njegovemu predavanju o pravilnem zdravljenju krvnega pritiska. Po besedah dr. Accetta visok krvni pritisk ne boli, a zaradi njega pride do okvar različnih organov in z dejavniki tveganja pripelje do bolezenskega stanja. Prav dejavnike tveganja je poskušal predstaviti obiskovalcem s svojim pre- davanjem. Glavobol, slaba koncentracija in slabost so le nekateri znaki, ki opozarjajo na to, daje naš krvni pritisk lahko večji od priporočljivega 130/85. Zaradi tega ga je potrebno meriti. To pa lahko opravi lečeči zdravnik, bolj pripo- ročljivo in verodostojno pa je, če si ga izmerimo doma v bivalnem okolju. Za to so na voljo različni merilci tlaka. Kakojih uporabljati, je poslušalcem predstavil ob zaključku dr. Rok Accetto, ki je z nasveti in odgovori na različna vpraš- anja, poskušal kar najbolje predstaviti hipertenzijo. Pri tej boleznije zdravljenje dolgotrajno in pogojeno z idealno težo, zdravo prehrano in telesno aktivnostjo ter ukinitvijo škodljivih razvad. Marija Sukalo TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel:703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do 12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI IZREDNO UGODEN KREDIT za belo tehniko in tv gorenje na 6 ali 12 " ^ MESECEV EOM 7.00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!! NOVO NOVO NOVO ■811 V MAJU NA NOVI LOKACIJI S SALONOM KUHINJ (obvoznica Žalec nasproti Petrola) GRELNIK VODE GORENJE TIKI 80 L 24.900 sit PRALNI STROJ GORENJE WA 982 (900 obratov) VGRADNI POMIVALNI STROJ GORENJE GVI 682 fl 84.900 sit ^ 99.900 Sit I PALIČNI MEŠALNIK BOSCH (kovinski nastavek) 4.999 sit r ~1 -f-r AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KIVI! REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE! NOVO NOVO NOVO VLJUDNO VABLJENI V NAŠO KMETIJSKO PRESKRBO Petrov trg 7, Šempeter (v prostorih Kmetijske zadruge Šempeter) TELEFON: 703 84 60 FAKS: 703 84 59 Delovni čas: pon. - pet.: od 8.00 do 16.00 ure, sob. od 8.00 do 12.00 ure K NUDIMO VAM: - širok izbor fitofarmacevtskih sredstev za - vrtičkarje in velike pridelovalce (z strokovnim svetovanjem) - vse vrste semenskih koruz - travnih semen in ostalo semensko blago - širok izbor organskih in umetnih gnojil za vse potrebe - krmila in vitaminske dodatke - gradbeni material - širok izbor potrošnega blaga, barve laki itd. NOVO NOVO NOVO ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! Pogled na Temzo in mogočne stavbe ob njej na nočnem sprehodu stari so nekateri izmed njih. Ni potrebno omenjati, da nekatere krčme iz časov Dickensa in Shake-spearja spadajo med zgodovinske spomenike, ki si jih je vredno ogledati. Lansko leto je London obiskalo 16 milijonov ljudi, karje dvakratveč kot ima prebivalcev. Je hitro spreminjajoče se mesto, kljub temu pa ohranja globok in živahen smisel za zgodovino. V Narodni galeriji je shranjena ena najlepših zbirk zahodnoevropskega slikarstva iz obdobja od I. 1259 do 1.1900. V St. Paul's Cathedral, največji in najbolj znameniti cerkvi v centru Londona, sta pokopana Nelson in sir C. Wren. V West-minsterski opatiji so bili kronani ter v njenih grobnicah pokopani slavni kralji in kraljice, med njimi tudi Elizabeta I. IMPRESIVNI NOČNI SPREHOD Na nočnem sprehodu po Londonu se mije posebej vtisnila v spomin Temza z mogočnimi mostovi in še mogočnejšimi stavbami ob njej. Temza je kljub dejstvu, da seje njen pomen za London zmanjševal skozi stoletja, zanj še vedno zelo pomembna, za nas obiskovalce pa zelo zanimiva. Nekoč je bila Temza Piše Janja Bred LONDON - VSE IN ŠE VEČ V ENEM MESTU Več kot 10.000 pubov Londončani so nehali preštevati pube, ki jih je v Londonu že več kot 10.000 in tudi ne vedo več, kako Lani oktobra se je v meni spet prebudila želja po potovanju. Na pot v London sem se odpravila s šestimi prijatelji. Za devet tisočakov smo z irsko letalsko družbo Ryanair, ki nudi izjemno nizke cene letalskih poletov, poleteli iz Graza v London in nazaj. Zakaj se ne bi za takšno ceno odpravili v London po nakupih, ali zgolj na ogled mesta? No, mi smo se poleg tega odločili še za sprehod ob Temzi, pa na pravo tradicionalno angleško točeno pivo, znano kot »ale« ali »bitter«, ki je najboljše na sobni temperaturi. prometni točki ob Temzi za obrambo mesta pred napadalci. V njeni raznovrstni zgodovini so bili v njej v Londonu tako onesnažena, da v njej ni bilo življenja, danes pa prestaja počasen proces čiščenja in vanjo spet naseljujejo ribe. Najlepši na njej je gotovo Tower Bridge. Tower- ski most so gradili osem let in ga odprli 1.1894. Z nadhoda (do njega pelje dvigalo), speljanega čez Temzo preko vrhov obeh stolpov, je čudovit razgled na London. V njem pripravljajo različne razstave. Masiven dvižni del dvigujejo, kadar pod njim plujejo večje ladje. Poleg mostu je Tower of London - Trdnjava Williamaf, ki je kot ljubitelji zgodovine nikakor nismo smeli izpustiti iz našega načrta ogledov. Trdnjava je bila zgrajena na pomembni med drugim zapor, kraljeva kovačnica denarja in kraljevi observatorij. Danes je v njej kraljeva zakladnica. Osrednji grajski stolp spada med najstarejše utrdbe zahodne Evrope. V njem so galerije z zbirkami orožja in mučilnih naprav. Vojaki kraljičine telesne straže (Beefeaterji) nosijo tudorske uniforme. Z OBISKOM KRALJICE VEČ SREČE PRIHODNJIČ Poleg Towerskega mostu je še ena razgledna točka, ki ponuja prekrasen pogled na mesto: London Eye, veliko kolo, 135 metrov visoka struktura, zgrajena 1.2000, na prelomu mileniuma. Glede na to, daje bilo med nami tudi nekaj bodočih pravnikov, smo se podali še v politični predel Londona, v Westminster. Westminsterska palača, po vsem svetu znana kot Parlament, je bila ponovno zgrajena v letih po 1834, koje njena predhodnica zgorela. Najbolj viden je Victoria Tower z uro Big Ben in težko opišem, kako čudovit je pogled, ko izstopiš iz podzemne železnice, se povzpneš na ulico in zagledaš pred sabo mogočni Big Ben, kije ime verjetno dobil po siru Benjaminu Hallu, kije naročil izdelavo ogromnega zvona. Pod njegovim vodstvom so I. 1859 dokončali delo na 96 metrov visokem stolpu. V Parlamentu.je sedež britanske vlade (britanska politična ureditev je ustavna monarhija) in v njem zaseda dvodomni parlament, ki sprejema zakone. Imeli smo srečo, da sta oba doma (House of Commons in House of Lords) ravno v času našega obiska imela zasedanja ob sprejetju novih zakonov in smo lahko prisostvovali na obeh razpravah. Potem smo se odpravili na obisk še h kraljici v Buckinhgam Palace. No, resda nas niso spustili noter, seje pa bilo lepo sprehajati po »queen's walk-u«. Zanimivo je, da kadar je njeno veličanstvo doma, z okna palače plapola kraljevski prapor. Na poti nazaj proti mestu smo se ustavili še na Downing Street 10, kjer je uradna rezidenca britanskega ministrskega predsednika, na sosednji številki 11 pa stanuje minister za finance. Obe stavbi imata skromno pročelje v gregorijanskem slogu. Na koncu te svetovno znane ulice je zapora, ki varuje stavbi pred vsiljivci. NK ERA ŠMARTNO OB PAKI - 25. KROG Sl. MOBIL LIGE m* Hladen tuš za V nadaljevanju državnega prvenstva so Šmarčani, pred svojimi zvestimi »Martini«, izgubili s Primorjem in tako zamudili veliko priložnost, da se še bolj približajo vodilni trojici. Največ je v tem krogu pridobil Maribor, ki se je vodilni Olimpiji in Publikumu približal na vsega štiri točke in to ga, ob ne najboljši trenutni formi Ljubljančanov in Celjanov, realno uvršča v boj za ponovni naslov. Primorje si je tokrat bolj želelo Era Šmartno: Primorje 1:2, Maribor uspeha in točke so zasluženo odšle v Ajdovščino. Čeprav so si domače vijolice ustvarile kar nekaj lepih priložnosti, te niso znale izkoristiti in predvsem domači »goleador« Sma-jlovič je bil tokrat vse prej kot učinkovit. Nerazumljive so bile tudi nekatere taktične poteze trenerja Boruta Jarca, o katerih bo prav gotovo razpravljala stroka in ustrezno ukrepala. Rezultati 25. kroga lige Si. mobil: Piv. Laško: Mura 4:2, Dravograd : Ljubljana 2:2, CMC Publikum: Gorica 0:0, Vega Olimpija: RudarVelenje 1:1, prosta ekipa: Sport Line Koper. Lestvica po 25. krogih: 1. Vega Olimpija -47,2. CMC Publikum - 47, 3. Maribor Pivovarna Laško - 43,4. Era Šmartno - 36,5. Sport Line Koper-36,6. Primorje-34,7. Ljubljana-27,8. Dravograd - 25,9. Gorica - 22, 10. Mura-21,11. RudarVelenje-20. Franjo Pukart DESKANJE NA SNEGU Tomaž Murko zmagovalec državnega pokala v boardercrossu Deskanje na snegu je mlad šport, ki je nenehno v vzponu. Tako kot pri smučanju, tudi pri deskanju poznamo več tekmovalnih disciplin. Med že uveljavljenimi tekmovanji v prostem slogu in alpin disciplinami, je vedno bolj priljubljen tudi boardercross ali board X. Tekmovanje je zelo atraktivno tudi za gledalce, z letošnjim letom je postalo tudi olimpijska disciplina. SMUČARSKI KLUB LUČE Tudi letos z naslovom zmagovalca Izšle so rang lestvice po končanih otroških smučarskih tekmovanjih. Lučani so spet dobro uvrščeni in spet prihaja iz njihovih vrst zmagovalec. Blaž Robnik je z neustrašnimi vožnjami blestel skozi celo sezono in si v skupnem seštevku državnih tekem za pokal Henris priboril delitev prvega mesta v konkurenci 58 tekmovalcev, ki so osvajali točke. Proga za boardercross je sestavljena iz številnih skokov, grbin, valov, v tujini tudi bazenov z vodo, ki jih je treba preskočiti, umetno zgrajenih predorov ipd. Zaradi raznolikosti proge in dinamične postavitve vratič morajo tekmovalci združiti znanje prostega sloga in alpin disciplin. Tekmovanje se začne s kvalifikacijskima vožnjama na čas, nato se 32 najboljših meri med sabo po skupinah; vsaka skupina šteje štiri, lahko tudi šest ali osem tekmovalcev, ki štartajo hkrati, v naslednji krog pa napredujeta prva dva. To se ponavlja do finala štirih tekmovalcev. Tomaž Murko je v minuli sezoni z velikim uspehom nastopal na tekmovanjih za državni pokal Deloitte & Touche, ki je štel tudi za točke FIS. V Mariboru je dvakrat zmagal, prav tako enkrat na Krvavcu, kjer je bil še enkrat peti, vse skupaj je to pomenilo nič manj kot skupno 1. mesto. Imel je tudi možnost postati državni prvak, a je v finalu državnega prvenstva na Krvavcu padel pred ciljem, potem ko je vodil, in osvojil četrto mesto.Tomaž se je udeležil tudi mednarodne FIS tekme Milka v Sarajevu in sicer na povabilo organizatorja zaradi dobre lanskoletne uvrstitve. Tudi iz Sarajeva seje vrnil z zmago, drugih mednarodnih tekem se ni udeleževal iz preprostega razloga - stroški so previsoki, sponzorja pa trenutno še nima. Za board X se je odločil tudi zaradi cenejših treningov; v primerjavi z disciplino alpin, ni potrebno toliko treninga na postavitve, kar je povezano z visokimi stroški, temveč prevladuje prosti trening. »Če mi uspe najti sredstva, se ne bojim nastopov na tekmah svetovnega pokala, menim, da bi se že prvo sezono uvrščal med najboljšo deseterico,« razmišlja Tomaž Murko, vsestranski športnik iz Ljubnega ob Savinji. Gusti Robnik V kategoriji mlajših deklicje lučke vrste zastopala Tina Robnik. Imela je precej težav z izbiro pravilne opreme in s tehniko slaloma, na zadnjih tekmah je nato pokazala, da se še tako hude težave dajo rešiti s trdno voljo in pogumom. Žiga Čož iz Rečice ob Savinji je z letošnjimi vožnjami prepričal marsikaterega smučarskega strokovnjaka, da se v naslednji sezoni lahko prebije prav na vrh. Tekmoval je v kategoriji mlajših dečkov, v konkurenci 52 tekmovalcev s točkami je osvojil 12. mesto v skupnem seštevku (trije slalomi, štirje veleslalomi, dva superveleslaloma in ena kombinacija), med enako starimi vrstniki je bil peti v državi in tako že letos pokazal, da zna in zmore. Nasploh je skupina trenerja Tomaža Robnika v minuli sezoni pokazala velik napredek. Z ostro konkurenco v kategoriji starejših dečkov so se spopadali varovanci trenerja Saša Lekiča: Patrik Jazbec, Jure Lekič Podbrežnik in Matija Selišnik. V tej kategoriji so zahteve proge večje, večje so hitrosti, potrebno je veliko smučarskega znanja, srčnosti, pa tudi sreče za ugoden izid. Lučani so ostali v slovenskem vrhu. Patrik in Jure sta v skupnem seštevku tekem (štirje slalomi, šest veleslalomov in dva superveleslaloma) osvojila 1. in 2. mesto v državi med letniki 89 in se uvrstila v državno reprezentanco, ki jo vodi vrhunski strokovnjak Janez Šmitek. Matija Selišnik se po poškodbi vrača med najboljše, osvojil je 15. mesto med letniki 89, na treningih pa z dobrimi časi že drži korak z Patrikom in Juretom. Za tekmovalci je prvo testiranje opreme, ki je potekalo na Arehu. Lučki smučarji so dobro rangirani, zato so jim vsi proizvajalci, ki so sodelovali na testih (Rossignol, Fischer, Blizzard in Elan) obljubili pomoč. Odločitev za določenega proizvajalca še niso sprejeli. Tekmovalci si najbolj želijo smučišča in vadbenega poligona v bližini doma, upajo na oživitev Golt, želijo si razumevanja in spoštovanja s strani šole do njihovega truda, ki ga vlagajo v šport, čeprav ostaja zanje šola še vedno na prvem mestu. Gusti Robnik ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 12. KROG Ekipa ASC 2000 prevzela vodstvo Po remiju Davidovega Flrama z Dolmanom in visoki zmagi ekipe ASC 2000 nad Šampinjoni so se Gornjegrajci, prvič v tej sezoni, zavihteli na sam vrh. Za razliko od njih se Burgerjevim Rančarjem tokrat ni izšlo proti vse boljšim Razborčanom, Solčavani so prepričljivo opravili s »hotelirji«, na nevarnih mestih dna razpredelnice pa so še vedno Lučani in mozirski Poldas. Liga se za naslednje tri kroge seli na Rečico ob Savinji. Rezultati 12. kroga, 18 aprila: ASC 2000: Šampinjoni Luče 6:0, Solčava : ŠD Dreta - Hotel Laznik 7:1, Davidov Hram: Dolman 2:2, Razborje: Ranč Burger 3:2, Zg. Nazarje - Izoles: ŠD Mozirje - Poldas 2:1. Lestvica po 12. krogih: 1. ASC 2000 - 28,2. Davidov Hram - 28,3. Ranč Burger - 24,4. Dolman - 22,5. Zg. Nazarje - Izoles -17,6. Razborje -16,7. Solčava-13,8. ŠD Dreta-Hotel Laznik-11, 9. Šampinjoni Luče-7,10. ŠD Mozirje-Poldas-5. Franjo Pukart ,______________________________________________________ ČRNA KRONIKA • NATANČNO DELO Rečica ob Savinji: 15. aprila je občan obvestil policijsko postajo, da je na Rečici ob Savinji pri bifeju A&S Rifelj nekdo razbil šipo. Pozneje je policija na kraju dogodka ugotovila, daje neznani storilec z cvetličnim lončkom razbil šipo na vhodnih vratih bifeja in odnesel zavoje cigaret različnih znamk. Istočasno je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec vlomil tudi v frizerski salon in cvetličarno v neposredni bližini bifeja, • POBOŽNI TATOVI Radegunda: V noči s 16. na 17. april je neznani storilec ukradel več kot sto let star kipec Marije iz kapelice na travniku. • ŽELJA PO DELU Rečica ob Savinji: 18. aprila zjutraj je neznani storilec zvečjim kamnom poškodoval šipo na delovnemu stroju v kamnolomu Poljane. • NENAVADNI OBISK HOTELA Mozirje: Istega dne je neznani storilec razbil termo steklo na vhodu v novozgrajeni hotel Benda v Lokah pri Mozirju in ornamentno steklo ter poškodoval aluminijska vrata v notranjosti. Stem je lastnika oškodoval za 240.000 tolarjev. • ODPEUAL SE JE Z VOZOM Radegunda: V času od 12. do 19. aprila je neznani storilec vlomil v klet v Radegundi in iz nje ukradel dve plinski jeklenki, pod gospodarskim poslopjem pa tudi kmečki voz. Lastniku je povzročil za 100.000 tolarjev materialne škode. • OB DELU MALO GLASBE Ljubno ob Savinji: 20. aprila zjutraj je neznani storilec vlomil v Železnino na Ljubnem ob Savinji in iz nje odnesel tri motorne žage, tri litre menjalnega olja in denar iz registrske blagajne. Materialna škoda znaša 360.000 tolarjev. Istega dne je neznani storilec vlomil skozi okno Šport centra Prodnik, prebrskal gostišče in s sabo odnesel CD predvajalnik, pri tem pa lastnika oškodoval za 20.000 tolarjev. Neznani storilec je istega dne vlomil še skozi glavna vrata gostišča Četara v Okonini. Iz notranjosti je ukradel glasbeni stolp in menjalni denar iz blagajne ter lastnika s tem dejanjem oškodoval za 120.000 tolarjev. • ZMANJKALO PLINA Nazarje: 20. aprila popoldan je neznani storilec vlomil v trgovino Bohač in odnesel dvejeklenki plina. Lastniku je povzročil 22.000tolarjev škode. • ŽELELI AVTOMOBIL Logarska dolina: 20. aprila so neznani storilci vlomili v osebni avtomobil znake audi na parkirišču v Logarski dolini in lastniku povzročili 150.000,00 tolarjev škode. Po zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da so storilci Novomeščani M. K., R. H., D. K. in M. K. stari znanci policije iz Kamnika, ki so izvršili krajo tudi na Veliki planini. Pri tem sojih policisti policijske postaje Kamnik tudi prijeli in zasegli denar ter vlomilsko orodje. Sledi kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. • NENAVADNA REKREACIJA Rečica ob Savinji: 20. aprila popoldan je občan obvestil policiste, da je neznani storilec vlomil v objekt Športnega društva Mladost skozi balkonska vrata. Iz notranjosti je odnesel 12 zgoščenk in tlačilko za motorter nekaj vrst pijače. Pri tem je društvo oškodoval za 50.000 tolarjev. • TOKRAT RABIL LE PLIN Nazarje: 21. aprila je iz trgovine Savinja v Nazarjah neznani storilec odnesel pet polnih plinskih jeklenk in trgovino oškodoval za 52.000 tolarjev. • NOČNA ŽEJA Rečica ob Savinji: 21. aprila je neznani storilec poskušal vlomiti v bar Mars v Spodnji Rečici, a mu je dejanje spodletelo. Lastniku je poškodoval le vrata. • NENAVADNI OBISK Gornji Grad: V času od 19. do 21. aprila je v Gornjem gradu neznani storilec poškodoval na stanovanjski hiši strešno okno in lastniku povzročil za 30.000 tolarjev škode. Ogroženi interesi(2) Martina Žunter in njeni sosedi mi očitajo, da so v mojem članku iz njim neznanih razlogov ostale neobjavljene podrobnosti o dobrem stanju Ločnove lipe. "Želimo, da se navedeno objavi, kajti tudi podpisi krajanov so bili zbrani v skrbi dobro-mislečih ljudi za ohranitev lipe,"je še zapisala Žunterjeva v imenu sosedov, očitno v poduk vsem, ki mislijo drugače kot oni. Prav v skrbi za ohranitev lipe tiči zajec, zaradi katerega seje uredništvo sploh odločilo "razčiščevati" usodo klopi, ki "jo bodo tako z lipo vred podrli, ker da jih baje ogroža." Ne mislim se spuščati vjalovo razpravljanje, kdo je smel in v bodoče menda ne bo smel sedeti pod omenjeno lipo, ker je stvar medsebojnega (ne)odnosa Varpoljčanov. Ob spoštovanju lastninskih in zakupnih pravic, kar naj bi bil temelj demokratičnega reda države. Kdor je znal, hotel ali zmogel je lahko v mojem članku v mastnem, torej poudarjenem tisku, prebral dobesedno sledeče: "Lipa, pod kat-erojezbirališče okoliških ljudi, je bila v procesu denacionalizacije vrnjena omenjeni Agrarni skupnosti, zaradi svojih lastnosti (oblika, pričevalna pomembnost) pa je bila uvrščena v evidenco naravnih vrednot območne enote zavoda. V preteklem letuje bila lipa po mnenju strokovnjakov še povsem vitalna, na njej ni bilo opaziti suhih vej, ki bi ogrožale lastnino v neposredni bližini. Zaradi lepe in zdrave rasti se na celjski enoti zavoda za varstvo narave nikakor ne strinjajo z njeno odstranitvijo." V nadaljevanju je bilo povedano, "da so po vasi zbirali podpise" in "da se bodo za ohranitev lipe, ki jo očitno nihče ne ogroža, in družabnega prostora borili z vsemi, tudi pravnimi sredstvi." Kaj torej po mnenju Martine Žunter in sosedov ni bilo objavljeno? O namigih in nasvetih novinarja SN pa samoto, da ima vsaka medalja vsaj dve plati, v primeru Ločnove in ne Ločanove lipe, kot se mi je nehote zapisalo v članku in za kar se opravičujem, je resnic več. Moja dolžnost je, da objavim vse, ne samo tiste, kije bolj dopadljiva tej ali oni strani v borbi za oslovo (lipovo) senco. Edi Mavrič - Savinjčan, publicist POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS Mg Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 OZdaj že daleč so večeri, kijih sreča je polnila. Tihi so bili večeri, tihi, kot je nje gomila; toda v grobu, tam ni mame, tam je le, kar zemlja vzame. (J. Menart) Tiho je odšla od nas naša draga mama Vida MAROVT roj. Praprotnik (1909-2003) Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili, jo pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili lepo misel. Vsi njeni Ljubno ob Savinji, 12. april 2003 Bila si moja svetla luč, ki zdaj je ugasnila. Bila si zvezda mi danica, ki zdaj seje utrnila. Tvoja dlan ne bo me več objela a v mojem srcu večno boš živela. (vnukinja Albina) ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame in prababice Marije GABER Iz Šmihela (19.1.1913 -11.4.2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, maše ter ustno in pisno izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, gospodu Antonu Acmanu za tople besede slovesa, gospodu Francu Polanšku za zvonjenje, dr. Karmen Fürst, zdravstvenemu osebju Topolšica ter pogrebni službi Morana. Še posebej pa se zahvaljujemo vsem Lesjakovim za vso nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi domači I Dežurne služile ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEU Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA AAOZIRJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Kogar je življenje celo, kakor mene trlo delo, temu smrt ne zdi se bridka, njemu grob je krajpočita. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta in starega očeta Martina LENKO (27.9.1923 -11.4.2003) iz Primoža 66, p. Ljubno se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč, gospodu dekanu za opravljen pogrebni obred, govornici Ani za besede slovesa, pevcem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Prvomajske pravice žensk tudi za delavce Bepo in Šimen se zaposlita v tovarni za obdelavo železnih opilkov, 'koj prvi dan Simen ugotavlja, daje delo utrujajoče, dolgotrajno, mučno, za povrhu pa še naporno. Kar bi še nekako šlo, če bi ne bili delovni pogoji tako zelo neugodni. "Šef," Bepo ustavi vodjo proizvodnje, "zakaj ne vklopiš klime?" "Ha! Kaj praviš?" Šefu v ušesih pozvanjajo Bepove besede in se odbijajo od možganov, tako čudne so mu. "Klime nimamo, ker so nam popravili streho. Okna smo zazidali, ker so nam skozi nje kar naprej kradli robo. Vrata imamo zaprta, ker se je sosedov kmet žalil, da mu uničujemo jajca, ker so kokoši "Zakaj pa ne vklopiš ventilatorje?" Šimen pokaže na velike lopate ventilatorja. "Od motorja ventilatorja se tako kadi, da je potem vsem slabo..." Naslednji dan prideta Bepo in Šimen napravljena temperaturi primerno; v kratkih hlačah in poletnih majčkah. "Opa, poba! To pa ne bo šlo!" ju šef ustavi pred vhodom v delavnico. "V proizvodnji je prepovedano nositi kratke hlače." Šimen ga pisano pogleda, Bepo pa mu očita diskriminacijo: "A veš, ti šef, a ženske pa lahko imajo krila, a? A midva pa ne kratkih hlač, a?" "Žal mi je, poba, ampak takšna je politika našega podjetja. Kar pojdita nazaj domov. Za danes vama bom pisal dopust, za drugič se pa ve, a ne, da bosta letela!" Sprijaznita se s ponujeno usodo in kreneta proti domu. Naslednji dan prideta oblečena v skladu s pravili službe. Ko ju šef zagleda golih nog, ponori. "Kaj je zdaj to? A včeraj mogoče nisem bil dovolj jasen? Kdo vama je dovolil, da razkazujeta svoje krive noge?" "Ti, in to ravno včeraj, ko si povedal, kakšna so pravila v podjetju." "Kuga?” "Ja, saj se je tudi nama zdelo čudna takšna politika, ampak, ti že veš..." "Kaj? Kaj jaz vem?" "Ja, da sva lahko v krilih, a ne? Bepova žena je bila sicer proti, ampak samo tako dolgo dokler ni Bepo uskladil barve srajce z njeno kiklo." "Ko bi ti vedel, kako prijetno hladno je v krilu, bi ga še ti oblekel. Še boljše od kratkih hlačje, ti rečem!" "A sta nora?" "Čakaj, ta boljše še ne veš. Ker si še samski, ti povem, da toliko ženskih pogledov, kar nosim kiklo, še nisem ujel." "Ja, samo z moškimi opazkami se moraš sprijazniti, pa gre." "To je pa res, jaz bom Polda kmalu prijavil zaradi spolnega nadlegovanja." "Seveda, pa ima vsaka medalja tudi temno stran. Po šihtu tako narihtana zdaj gotovo ne bova šla v gostilno na piri" Dragi, kaj si želiš za večerjo? Makarone ali nič? TO' Cvetke ih koprive PREDSEDNIŠKE SKRBI OBLOŽENA MIZA Peter Širko, prva violina mozirske kulture: "Še dobro, njam, da so nam, ob vseh redukcijah kulturnega drobiža, naklonjeni v ljudski kuhinji. Lačni namreč težko prosimo miloščine za preživetje kulturnih dobrot." (SHIRANA UMETNOST PRESS) Venčeslav Žagar, aktivist Desus-a: "Vidiš, Tona, pa smo tako kot v dobrih starih časih pospravili nezadovoljneže pod preprogo. Štajerci moramo skup držati, aufbiks! Mimogrede, pozanimaj se, kje seje zataknila obljubljena povišica penzije, da ne bom vsak dan tečnaril na pošti!" (VSI ENAKI IN NEKOLIKO MANJ ENAKOVREDNI PRESS) ZGORNJESAVINJSKA ELITA Državni podsekretar Darko: "Dragi minister, če pregovoriš Bohinca, da me imenuje za novega direktorja policije, ti obljubim, da ti ne bo treba nikoli pihati..." Minister Jaka: "Hm, ideja je vredna premisleka, čeprav mislim, da bi zaradi športno razvitih pljuč lažje ti pihal. Če že ne lopovom za ovratnik, pa vsaj policistom v pojočo travico." r \/ qi nßi ip m nr ddpqq'* SESTAVIL PEPINO GL. MESTO INDIJSKE DRŽAVE BIHAR OKRAS NA VRHU ČELA GRŠKEGA TEMPLJA JEZIKOVNA SKUPINA SUDANSK. ČRNCEV SLAPU PODOBNA IZST. STENA PLIN BREZ BARVE IN VONJA MOKA IZ GOMOLJEV MANIOK PRIPRAVA SKLADBE ZA ORKESTER STARI DEL MARIBORA SEZNAM IMEN. ONOMASTI- KON REKA IN FJORD NA NORVEŠKEM NEAPELJ (IT.) RAZPOKA V GLAZURI NA KERAMIKI JAPONSKA NABIRALKA BISEROV INDIJANSKO LJUDSTVO V ČILU JELENOVO USNJE. OBDELANO KOT ŽAMET PRIPOVED. PESNITEV ZNAMKA TISKALNIK. HRIB NAD BEOGRADOM ARNE JACOBSEN REKA V ITALIJI EDMOND ABOUT FRANCOSKI PESNIK- JEAN NOVO MESTO KOS LAVE. VELIKOSTI OREHA PREPIR. PRETEP ...(PO?) KATJA EBSTEIN KRAJ PRI POREČU PESNIK (EKSPR.) ZNAMKA STAREJŠIH JAPONSKIH RAČUNAL. SLOVENSKI NEVROLOG- ALFRED VEČJA, NAVADNO NEOSTRA SKALA ITALIJANSKA PLEMIŠKA RODBINA SLOVENSKI POLITIK- CIRIL NEMŠKI ZGODOVINAR- LEOPOLD ORODJE ŽANJIC SEDMI MESEC V JUD. KOLEDAR. LOUIS SAILLANT GRŠKA ČRKA KREŠIMIR ŠIPUŠ PLETENA KOŠARA Z DVEMA ROČAJEMA ANGLEŠKA IGRA Z LESENO KROGLO IN KIJI GRENKI ZELIŠČNI LIKER KRAJ. KJER SE ŽGE APNO TEDNIK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Kravata, ramadan, ovaloid, kanal, bend, Eka, hrt, aksel, klavecin, Acre, jalapa, antena, Ojdip, Sloan, Tar, Yates, cof, očim, kapilara, nos, reta, GR, oš, dac, Kemal, Spartak, limit, lama, gnojnica, aras, Eak, Ares MINI SLOVARČEK: PATNA-glavno mesto Indijske države Bihar KRAKELIRA- razpoka v glazuri na keramiki IVANJŠČICA- travniška bela cvetica ŠERKO- slovenski nevrolog- Alfred LORRAIN- francoski pesnik- Jean AKROTERIJ- okras na vrhu čela grškega templja \malker Avto Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * TRGOVINA ZA KOLESARJE © AKCIJA 22.4. - 22.5. GOTOVINSKI POPUST -10/-15% HELI 03/5841 055 otroška, bmx, mestna, potovalna, cestna, gorska kolesa SCOTT, SCHWINN, MARIN, GT, FELT, FAMILY BIKE... oprema od pet do glave SIDI, CASTELLI, POLAR, MET... PREDNOST KAKOVOSTI IN IZKUŠENJ! Andrej AAAROVT HELEŠIČ s.p.. Plac 20, Ljubno ob Savinji Napovednik • Petek (25. april), ob 19.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Velikonočni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline • Petek (25. april), ob 20.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Zabavni večer s harmonikarji Darka Atelška in Suško bando • Petek (25. april), ob 20.00. Narodni dom Celje Območna revija odraslih pevskih zborov • Sobota (26. april), ob 10.00. Mozirski trg Povorka s konji in vpregami skozi Mozirje in otvoritev sejemskega prostora • Sobota (26. april), ob 18.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Svečana proslava v počastitev dneva upora in praznika dela • Nedelja (27. april), ob 15.00. Pred cerkvijo v Mozirju Narodopisna prireditev »7. družinsko petje« • Sreda (30. april), ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev razstave likovnih del krajanov Mozirja • Sreda (30. april), ob 19.30. Laze pri Kokarjah Kresovanje (taborniki rod Sotočje) • Četrtek (1. maj), ob 9,00. Laze pri Kokarjah Tradicionalni pohod prijateljstva na Čreto • Sreda (7. maj), ob 18.00. Cerkev sv. Elizabete na Ljubnem ob Savinji Koncert duhovnih pesmi oddelka za petje ŽIVALI-PRODAM Prodam zajce za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel: 5 835 526 ŽIVALI-KUPIM Kupim bikca za nadaljnjo rejo težkega do 180 kg. Tel: 5 726 319 ali Gsm: 031 836 378 DRUGO-PRODAM Ugodno prodam žensko rogovo kolo, zelo dobro ohranjeno. Gsm: 041 793 063 Prodajamo otroško fantovsko kolo rog. Informacije na tel: 5 845 163 Prodam fantovski suknjič št. 46, primeren za valeto ali birmo. Gsm: 031 497 367 Prodam fantovsko obleko za obhajilo (8 let), srajco, metuljček, čevlje št. 33. Gsm: 031 319 784 Prodam štedilnik 4 plin + 2 elektrika, pomivalni stroj gorenje, termoakumulacijsko peč, sobna vrata za simbolično ceno. Tel: 838 82 53 ali Gsm: 041 441 087 Ugodno prodam gorenjski sušilni stroj WT 610. Gsm: 041 793 063 Ugodno prodam bele lamelne zavese, širina 210 cm, dolžina 245 cm. Gsm: 041 793063 Prodam 1,7 m3 hrastovih podnic, rezanih 50 in cca 1 m3hruškovih desk, rezanih 30. Starost 1 leto. Gsm: 041 657 628 Prodamo žig "Poštnina plačana pri pošti 3330 Mozirje". Informacije v uredništvu Savinjskih novic KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 17. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. ali na tel: 839 07 90 Prodam motorno kolo APN 6 S, dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Tel: 5 843 678 ali Gsm: 031 674 363 AVTOMOBILI-PRODAM Prodam audi A41,8 T. Tel: 838 81 26 Prodam ford fiesta 1,1 letnik 95, bele barve, airbag, centralo zaklepanje, električni pomik stekel, 77.000 km, 2. lastnik. Cena 490.000 sit. Gsm: 031 623 284 Prodam tovorno vozilo znamke mercedes 406, dobro ohranjen, neregistriran. Gsm: 041 485551 ali 041 494 331 Prodam jugo skala 1.89, ohranjen. Tel. 031/358-679. Prodam audi A4,1.98, avtomat- ska klima, 30.000 km, izredno ohranjen. Cena po dogovoru. GSM: 041/764-290. STANOVANJA IN HIŠE - PRODAM V okolici Šmartnega ob Dreti zelo ugodno prodam vseljivo stanovanjsko hišo z vrtom. Cena 13.200.000 SIT oz. po dogovoru. GSM: 041/623-028. STANOVANJE IN HIŠE - KUPIM Kupim bivalni vikend ali manjšo hišo. GSM: 031/327-612. RAZNO Iščem priložnostno ali redno delo kot voznik B,C,E kategorije po Sloveniji. Gsm: 041 783 584 Kupim domače suhe češplje. Tel. 5831-357, zvečer. MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p.-Avtoprevozništvo,storitvezgradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. PESEK. GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. MORDA STE ISKALI PRAV TO G4FMNr Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA Tel: 03/703-71-30, 03/703-71-31 NOVO: PROGRAM DOGRAJEVALNIH OMAR: - različne barve vrat (češnja, bukev) " funkcionalna kotna omara - kombinacije z različnimi vrati in predali ‘ dekorativni zaključki - venci na vseh omarah - sestavljanje omar po vaši želji (neskončne omare) ' nove omare z drsnimi vrati (globoke, plitke) IZJEMNO UGODNO: * Izvozni model - samska soba HAGA v sestav: 2.D omara, postelja in nočna omarica 34.776.00 SIT * Program VEGA ADRIA v barvi oreh /boige in REGALI G-2000 v barvi oreh - 30% popust * Znižane cene omar z drsnimi vrati ZENA Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, kuhinj, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, računalniške in pisalne mize, ter vzmetnice. Ugodni plačilni pogoji: čeki, krediti Informacije na telefon: 03/70 37 130 03/ 70 37 131 Delovni čas prodajalne: pon - pet od 8. do 18. ure sob od 8. do 12. ure E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! SAM NAZALE Lesarska 26, Nazarje Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2. 1230 DOMŽALE. Telefon: 03/839 4190,839 4191 839 47 71; fax: 03/839 47 72 APRILSKA POMLADANSKA AKCIJA!!! ZNIŽANE CENE ŠTEVILNIM ARTIKLOM •STREŠNIK BRAMAC.....1.680 SIT/m2 • LAMINATI LOC.......1.799 SIT/m2 - GREŠ KERAMIKA ZA ZUNANJO UPORABO.............1.623 SIT/m2 - PARKET LAMELNI HRAST.1.590 SIT/m2 -OPEKA MODUL...................98 SIT/kos ■ UGODNE CENE: - Bakra in žlebov I - Keramičnih ploščic - Pohištvenih cevi - Vodovodne pipe od 5.398 SIT dalje • Električno orodje EINHELL od 4.605 SIT dalje Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! mwmmzmwmmmjmmmm Tehnični pregledi d. Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Tel Delovni čas vsaka prva in tretj Celje - skladišče AAA iD-Per 7/2003 5000012489,16 COBISS o NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev (delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! Raziskuje nove poti, išče nove cilje. Kam ste namenjeni, je vaša odločitev. Katero prevozno sredstvo je za vašo pot najprimernejše, pa lahko ugotovimo skupaj. Strokovnjaki Hypo Leasinga vam lahko svetujemo pri izboru prevoznega sredstva in pri izboru lizinga, ki vam in vašim zmožnostim najbolj ustreza. Zaupajte nam svoje potrebe po osebnih, poltovornih, tovornih in drugih vozilih! Višino obroka in rok plačevanja bomo določili skupaj. Če ste vedno na poti, obiščite nas. Poslovalnice HYPO LEASING d.o.o. Ljubljana - 01 300 45 00, Novo mesto - 07 393 3620, Celje - 03 425 73 10, Maribor - 02 450 39 00 Koper - 05 63014 20, Nova Gorica - 05 330 24 94, Velenje - 03 898 20 80 www.hypo-alpe-adria.si HYPO AlPE-ADRIA-BANK OSREDNJA KNJ. CELJE