r——
Nai več ii
tioveiuki dnernik v Združenih državah •
V<Jj* z« vse leto - . .	$6.00
Za p of leta.....$3 .00
Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
I
- $7.00 | $7.00 S
GLAS
i
TELEFON: C0KTLANDT 2876
List slovenskih delavcev v Ameriki«
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1879.
The largest Slovenian Daily u the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 43. — STEV. 43.
NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 20, 1926. — SOBOTA, 20. FEBRUARJA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
60 ODSTOTKOV MAJNARJEV
SE JE VRNILO NA DELO
60 odstotkov mož se je odzvalo klicu parnih piščalk. — 5.00 kvadratnih milj antracitnega o-zemlja je oživelo po dolgi stavki. — 65,000 ton so izkopali rvi dan. — Večina je bila zaposlena s čiščenjem in ojačevanjem hodnikov.------
HAZLETON, Pa., 19. februarja. — Parne piščalke so prekinile včeraj zjutraj svoj molk, ki je trajal pet mesecev, ter poklicale na delo antracit-ne premogarje po vsej severoiztočni Pennsylvaniji. Rekordna stavka leta I 925 je bila končana, in če ne varajo vsa znamenja, je napočila s tem najdaljša 'oba miru med premogarji in delodajalci, kar jih je bilo v dolgi vrsti let v industriji trdega^ premoga. V teku par ur po obnovljenju dela se je. nahajal antracitni premog že na poti proti atlantiški obali.
Dolge vrste premqgarjev so se pričele pomikati po snegu proti velikanskim drobilcem. Na glavah ^o nosili nove čepice s svetilkami in preko ramen nove posode z lunčem. Smehljaje so pozdravili svoje preddelavce ter odšli v rove, da obnovijo delo tam, kjer so ga pusti li dne 3 1. avgusta preteklega leta.
V nekaterih premogovnikih je bilo vse pripravljeno za izkopavanje premoga. Štiri ure pozneje je bila prva železniška kara naložena ter odšla proti
iztoku.
Uspehi prvega dne so skoro dosegli pričakovanja premogovnih družb. Le nekako šesetdeset odstotkov normalnega števila premogarjev se je o-plasilo, in posledica tega je bila, da je znašala produkcija manj kot dvajset odstotkov normalnega, ali nekako 65,000 ton. Uradniki premogovnih družb pa so pojasnili, da ni bil pričetek slabši kot v drugih letih po daljšem prekinjenju in da bo šele proti koncu prihodnjega tedna mogoče reči, če res manjka delavcev.
Vrjetno pa je, da se bo večina mož vrnila na de-
Divjanje blaznega zločinca v Omahi.
Blazen morilec je umoril dva človeka. — Celega mesta se je lotila panika. — Blaznež širi smrt in teror.—Obstre-lil je zdravnika v njegovem uradu ter pobegnil.
OMAIIA. Neb., 19. februarja. — Blazen morilec «*e potika po Omahi fair je povzročil taJv teror, da je mesto na robu histerije.
Ttikom tejra tedna je ubil dva moška, pretekli teden je ranil ene-fra in tekom zadnyiih desetih dni je streljal skozi pol ducata razsvetljenih oken, kar je imelo za po-dedic.o da bila včeraj 'zvečer okna ftenma in da si na tisoče ljudi ni upalo na ceste.
Policija nima ni kakih sledov ter je včeraj izjavila, da ne ve, kje se bo blazni morilee nanovo pojavil. Policijska sila, v družbi sto-tMi prostovoljcev je včeraj ponoči paitnulirala po cestah.
Teikom predzadnjega večera je ustrelil blaznež zdravnika dr. A. Searlesa v njegovem uradu. Ta urad, sijajno razsvetljen, se nahaja v drugem -nadstropju nekega
poslopja. Morilec je ^opil v urad
zdravnika ter ga ubil z enem samim strelom, na/kar je zaklenil vrata ter ušel. Nobenega drugega sledu ni piustil za seboj .kotf prazno patrono.
V	nedeljo ponoči je postal žrtev blaiznega morilca W. Mac-Dew i 11, ki je bil ubit par jardov od svojega doma, ko je odšel na kratek izprehod. Prazno patrono so našli petdeset čevljev od pozo-rišča umora.
V	torek zvečer je streljal blaz-
PROTI RAVNOTEŽJU DRŽAV
Angleški zunaji minister Austen Chamberlain je svaril pred takozvanim ravnotežjem sil. — Najnovejša odredba italijanskega sodišča. — Velikanska nezaposlenost v Nemčiji. — Mussolini je vprašal Rameka za pojasnilo. —Francosko turška pogodba podpisana.
než na Mi-s Mauthe, stenografi-lo v teku naslednjih par dni. E.n vzrok za veliko nJ°, ko je stala v neki lekarni ter
število odsotnih je baje prepričanje premogarjevj^^j ^^;^^^0^^^ P™ 'a bo zadela nesreča onega, ki bo šel n«* :Ielo takoj prvi dan.
F o prepričanje pa ni tako iz trte izvito kot bi človek mislil. V enem rovu v bližini tukajšnega kraja je bilo obilo dokazov rizika.
Rovov nikakor ni mogoče pustiti brez oskrbe. Skale, čeprav navidez trdne, se luščijo in padajo in treba je neprestano postavljati in popravljati podpore, pokončne in povprečne, če hočejo delati ljudje v varnosti.
V omenjenem rovu je bilo tekom stavke več takih posipov. Nekatera mesta so bila očiščena, a na drugih so premogarji odstranjali skale, ki so še vedno visele na stropu ter postavljali nove pokončne in povprečne opore.
Rovski plin je bil nadaljni element, ki je zahteval svojo prvo žrtev par ur po otvorjenju obratovanja. John Luzanbank, ki je bil uslužben v Sloan premogovniku Glen Alden Coal Co. je najbrž začel v nek takozvani pocket črnega plina. Odvedli so ga hitro v Moses Taylor Memorial bolnico, a je kmalu nato umrl.
LONDON, Anglija, 1 9. februarja. — Na banketu Foreign Press Association, katerega so se udeležili kot gostje tudi-poslaniki Nemčije, Francije, Italije in Belgije, je imel angleški zunanji minister Chamberlain govor, v katerem je pozval časopisje celega sveta, naj ohrani skrajno zmernost / svojih razpravah glede vprašanja sedežev v svetu Lige narodov.
Izjavil je, da ni prišla angleška vlada še do nobenega sklepa v vprašanju, če naj se dovoli drugim narodom, razven Nemčiji, trajne sedeže v svetu Lige narodov. Dostavil je, da se ne sme pri odredbah za ohranjenje miru pozabiti ,da ni nikake vojne več in da ni treba vedno zopet misliti na staro idejo ravnotežja ali ravnovesja sil.
BERLIN, Nemčija, 1 9. februarja. — Generalni ajnik Lige narodov, Sir Eric Drummond, je odpotoval iz Berlina, potem ko se je dogovoril z nemško vlado glede vseh odredb, ki bodo uveljavljene pri vstopu Nemčije v Ligo dne 8. marca.
Svet Lige se bo sestal istega dne ter soglasno sklenil, da naj zavzame Nemčija trajen sedež v svtu Lige. Zborovanje Lige bo nato odobrilo priporočilo.
TRST, ! 9. februarja. — Prizivno sodišče je danes odločilo, da morajo dobiti otroci, ki so bili rojeni po svetovni vojni v ozemlju, katero je Avstrija odstopila Italiji, izključno 1 eitalijanska imena.
Odločitev se je tikala slučaja nekega slovenskega prebivalca tega okraja, ki je dal svojemu najmlajšemu sinu ime Gorazd.
Sodišče je odločilo, da morajo biti prebivalci vsled vojne pridobljenih ozemelj v tem zgodovinskem trenutku ponosni na svojo italijansko narodnost ter dostavilo, da vključuje odpor proti temu, da se da v Italiji rojenemu otroku italijansko ime, narodu sovražno stališče.
BERLIN, Nemčija, 19. februarja. — Finančni minister Reinhold je danes pred proračunsko komisijo zagovarjal najnovejšo taktiko vlade glede
ISP" Zastran postavnega pralni-tSžr* ka " Washingtonovega rojst-nega dne" ne izide v pon.de-ljek Glas Naroda. Prihodnja 25P številka izide v torek, dne 23. februarja.
Uredništvo.
"Mi hočemo pivo," so kričali v kongresu.
WASHINGTON, D. C.. 19. feb. V i>Ofdanski zbornici se je včeraj zopet vnela debata glede prohibi-cijje. Deal, demokrat iz Virgin i-je, je spravil suhače na noge, ko je izjavil, da z izvodenejm p roll ibic rje uničuje pravice ameriških državi jamov.
Zastopnik suhaeev je -kričal: — Kaj hočejo mokraoi? — Za trenutek je bilo vse tiho, a nato je prišel odgovor: — Pivo !
Preti debato je objavi! prenera'1 Andrews, vrhovni poveljnik pn»-hibicijskih špijonov. da se zavzema za preiskavo glede prohibi-cije.
Izvedelo se je tudi da je zaklad-■niški tajnik Mellon ostro nasprotoval pri|K>ročihi. naj odkupi vlada vse 11 medicinsko žira nje' \
Umor policista bo kmalu maščevan.
Dva moška iščejo oblasti kot morilca državnega policista Ulricha. — Lastnik obcestne gostilne zanikuje vsako krivdo. — Nadaljni policisl je še vedno v bolnici.
Sedem mrtvih pri
eksploziji v rovu.
•T. Willard Devoye. okrajni oravdnik za Passaic okraj, X. -)., je objavil včeraj, tla je pripravljen obtožiti imiora dva moža, v zvezi v. umorom Charles 1'lr.ieha. državnega ipolicissta. tekom pojro-na, katerega sta vprizorila I'trie'i in polieist McManus n;i Freneli Hill Iim.t v tri rži ni Mounain Vir v. .
Devoye je rekel, da je e Vn mož, ki 'bosta obtežena nnmra. že v opri jenui oblasti in da vrši seda j lov na drugega, ker so policiji znani kraji in loktJi. ka-u - • zahaja.
— 1'pam. da bom imel rV--kaze v tnki obliki, da jih bom lah-
Recept starega moža.
BELFAST, Inska, 18. febr. — Ne oženi se. dokler nUi star šestdeset lest; jej dosti, a le pripw>->to hrano; pij vsaki dan malo alkohola : ne vstajaj pre<zgodaj; ne noKi, nočne obleke in predvsem, iie skrbi.
WiHiam Smith, ki je star 125 let. je sestavitelj itega recepta zu dolgo življenje. Rod ti se je leta 1801 v Belfastu ter živi tam v nekem zavodu za deset, šilingov na teden. Oženil se je a- *4arrw4i 63 let.
— Niti pojma nimate, katkotežko je ugoditi kaki ženski. Pulite ji delati kar hoče. Ona bo v vsa-
kem akučaju storila <to, kar hoče.
Zdravstveno stanje predsednika Coolidge-a.
WASHINGTON, D. C.. 18. feb. Predsednik Ooolidge se je močno prehladil in zdravniki so mu naročili. aiaj ostane v postelji.
Zdravniki pravijo, da njegovo .stanje ni t\evamo, da je pa treba največje pazljivosti.
Egip-t bo najbrž zavrnil Rockefellerjev dar.
LONDO^, Anglija, 18. febr — 1* Kaire poročajo, da (bo egipčanska vlada zavrnila deset milijonski dar mladega Rockefellerja.
Rockefeller je nameraval s tem denarjem agraditti v Egiptu velik amizej.
manj pol dmcatfa drugih hiš, da so ponoči pri žvižgale kroglje skozi okna. Večkrat bi te kroglje kmalu zadele ljudi, katere je bilo mogoče videti od zunaj. V večini slučajev so našli naslednjega dne v bližini dotičnih hiš prazne pa-trone.
Vsi napadi, z izjemo onega na dr. Searlesa .so "bili izvršeni v o-kraju, koje^ra središče sta dvajseta in Davenport česati.
V nobenem slučaju niso slišali strelov in vsled tega domneva po* licija, da se poslužuje morilec pištole. opremljene s 'silencerjem5.
Napeto.st je velika. ]>osebno v okraju, v katerem deluje blazni napadalee.
Pok avtomobila ali motornega kolesa je signal za stotine klicev na policijo.
Včeraj zvečer je pozval policijski načelnik vse meščane, naj hI tro ob veste policijski glavni stan kjerkoli hi opatzili kak sumljiv ■značaj. Meščane poziva, naj ne nrdijo v okraj, v katerem divja blazni napadalee.
Grška nima denarja.
CENTRAL CITY, Ky.. 18. feb. Seclem delavcev je izgubilo življenje pri ekspkaziji v rovu Nelson Creek Coal Co.. £e>it. milj od tukaj. Trije možje so bili direktno ubiti od eksplozije, ostali štirje. dva med temi sinova prvotno ponesrečenih, so izgubili življenje pri reševalnih poskusih. Ostalih še*t. članov reševalnega moštva so premagali plini, dva med njimi smrtno nevarno.
drla steklo izložbenega okna ter priletela par rnčev od glave Miss Mauthe. Patrono so našli pri vhodu v neko stransko ulico.
V domu % Usmiljenih sestra na devetnajsti ee.vti in Davenjponrt Rt. je bilo tekom zadnjih dveli tednov viri an i h več kmgelj sikozi ofana.
^ (znižanja davkov, ki tlačijo nemško industrijo. Poudarjal je, da se Nemčija lahko opomore edinole potom industrijalne reorganizacije.
Predlagal je, naj posodi država železnicam petindvajset milijonov dolarjev, narodnim industrijam pa petinsedemdeset milijonov.
V Nemčiji ni bilo nikdar toliko brezposelnih kot jih je sedaj. Res je, da jim plača vlada do deset milijonov dolarjev mesečno, to zadostuje edinole za najbolj potrebne slučaje. Ako se bodo davki znižali, se bo tudi proračun znižal za najmanj stosedemintrideset milijonov dolarjev.
CARIGRAD, Turčija, 1 9. februarja. — V Andori je bila včeraj zvečer podpisana francosko-tur-ška pogodba, ki v prvi vrsti določa, da se bo v najkrajšem času vršila posebna konvencija glede nevtralnosti. V imenu Francije je podpisal pogodbo rrancoski komisar v Siriji, Henry de Jouenel.
BERLIN, Italija, f9. februarja. — Zunanji minister Stresemann namerava v torek odpotovati v ne-ko južno nemško mesto, kjer se bo sestal s francoskim ministrskim predsednikom Briandom. Najbrž bosta razpravljala glede Članstva v svetu Lige narodov.
RIM, Italija, 1 9 februarja. — Z Dunaja poročajo, da je italijanski poslanik pozval v Mussoli-nijem imenu nemškega kanclerja Rameka, naj pojasni gotove točke svojega govora, v katerem je kritiziral italijansko administracijo ob gorenjem toku reke Adiže.
ko takoj predložil v oliki poroti, — je dostavil.
Policist McManus, ki je bil ino:~-no pretepen v boju, kateri se je vnel po streljanju na njegovega i tovariši, se nahaja v bolnici v Morristown, N. J., ter bo okreval. Alles-io. lastnik hotela, ki je bil ustreljen a- trebuh, se nahaja v St. ■Joseph bolruei v Paterson. X. -T.
Alessio je izjavil, da ni streljal niti na prvega, niti na drugega policista, a je še preslab, da bi ga mogli podrobno zaslišati.
Nobena žensk, ki so se nahajale v hotel« noče priznati, da je videla ko^a oddati strel. I><«eda,j ni.-vo še našli braita Alessija. Tr*-nija.
Oblasti so v dvomu glede tega, če je bil Ruggiero. katerega s-» dobili mrtvega na River Road, Arlington, s petimi ranami v glavi. prizadet v aferi v Obcestni kremi. Steklenico za sodo take vrste kot jo je prodajal Ales>io, ^o naši i približno tristo jardov od njegovega trupla. Policija domneva.. <la je bila njegovo -smrt poslefcliva bu-"tlegarske vojne, ki se je prič. la v Pennslvaniji pred meseci. I?-i giero je bil pod jamščino .^lO.'.'OJ v zvezi z nekim ubojem v •Ter>\v Citv.
CJovprner Moore je pris '>tvu al pogrebu policista Ulrioha. Izvedelo se je. todi da je bil Ulrioh nn tajnem poročen v Blkton, M d. MOSKVA, Rusija, 18. febr. — TRENTON, N. J., 19. febr. -Maršal Cang. ki ima skoro aibso- Danes se je izvedelo da bo gov«>r-Lutno kontrolo nad Mandžurijo, j ner Moore najbrž sklical konfv-sc bo kmalu iproklamira 1 za pred-jreneo vseih okranih pravdnikov v sednika avtonomne mandžurske New Jersey, da razpravlja o polo-republike.	JžajM „\0<iQ ločina.
General Pershing v bolnišnici.
WASHINGTON. D. C., 18. feb. General John J. Pershing se nahaja v tukajšnji Walter Reed splošni bolnišnici. Njegov privatni ed ravnik mu je nasveta val, naj se da natančno preiskati.
Cang bo proklamiral republiko.
ŽENEVA. Švica. 18. febr. — Z izjavo, da je njena zakladnica začasno v zadregah, je poslal« včeraj Gnška Bolgarsly $112.000. To je le polovica odškodnine za vpad G.rske v Bolgarsko. Preostalo hoče Grška plačali v enem mesecu.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so na£« cen« sledeč«!
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $02.50
Pri nakazilih, ki zna&ajo manj ko« en tiMi dinarjev računam« posebej, II centov za poštnino in druce stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni tekom! arad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9 10	50C lir..........$21.75
300 lir .......... $13.35 1000 lir..........$42.50
Pri naročilih, kt znašajo manj kol m Ur, računane pe II ecotor za poštnino in drone stroške.
Razpošilja na zadnje pošte ln bplatnje LJuklJanake kreditna kaak* v Trstu.
Za poriiljatve. k! presegajo PETTISOČ DINABJEV ali pa l^VATIBOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Uram sedaj nI stolna, menja se Teflkrat ta nepričakovano; iz tefa razloga nam ni mogoče podati natančne ene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride podani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Portal M—ear Order aH pa New York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oortlandt Street	Hew York, jr. Y.
Telephone;

ri. -. »

—
Združene države Evrope,
Pwned and PnbUehed by ■LOYBNIC PUBLISHING COKFAN% (A Cerperation)
Wreak Bika«, preeldenl	Looia B«n«dik, lrw»»rir
PUm ef buainoM of tk« eorporalion end *ddr«Met of aboTO officer«: P CortUndt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NABODAL "Voie* ef the People*'
leened Every Day Except Snndayt and Holiday.
%a eel* leta velja liet ea Ameriko
in Kanade_______$6.00
Fa pol leta______$9.00
0« Mri UU_______$140
Za New York ca Za pol leta Za niozemstva ea Za pol leta_—.
lete lete
_ $7.00
__$5 JfO
— $7.00 $9.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Olae Nareda" izhaja vtaki dan ievtamii nedelj in pratnfko9.
Popisi brea podpisa in osebnosti se ne priobcaie^ ~ Denar naj w MaffOToli poAiljat) po Money Order. Pri spremembi kraja narodni lir, prosimo, da as nam tndi prejšnje bivališča naanani. da hiirsje
najdemo naslovnika.
uflU8 NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
HINAVSClNA NA KRMILU
Po grozotah svetovne vojne se je mogočno ojačil pokret. ki ga imenujejo pacifrzem in ki stremi za tem. da se ohrani mir med narod4 in se v bodočnosti z uporabo primernih sredstev onemogočijo vsa krvava obračunavanja.
Med poborniki pacift/ma s-e je pred lerti pojavila strti j a. ki zastopa mišljenje, da bi se dala nova vojna v Evropi najuspešnejše preprečiti, ako 'bi se \>:e evropske države združile v veliko državno zvezo po vzorcu Združenih di*žav ameriških. Za »četa te ideje trajo nemškega publicista Cou-denhoveja. Ideja o Združenih dr žavah evropskih sprva ni našla v evropski javnosti posebnega odzi va. ker se je zdela prentopi—tična.
odvzeli poleg ozemlja, ki ga lahko prebole, tudi teritorije, ki -o jim potrebni za življenje. Nemož-nost korigira joče ga dejanja razpa-Ijuje bcsccle. Pred razprodano hišo igrajo komedijo. Te komedije pa .se s posebno bravuro udeležujejo tudi neikatere zmagovite države in, kar je zlasti'značilno, prav tiste, pri katerih hi mora'!i postaviti pred besedo zmagovit, nare-kovalni znak. Ni samo naključje, da ima Italija svojo Mu-solinije-vo gardo. . . Zapreka za čim naj-skorajšnjo združitev evropskih držav «io |K> mneju berlinskega znanstvenika mnoge diktatorske in poldiktatomke moči. Te sile so: šovinizem, ki prevladuje v v-eli narodih, gospodarska megaloma-!
'zredila je več otrok v močne in zdrave moške in ženske hot vse druge
hrane m otroke
skupaj.
Živahna propaganda, ki so jo -za- n5ia posameznih evropskih držev počeli Coudenhove in i\iegovi so- 'n kaptalizeni.
Delavski tajnik je odločil, proti ^plašnemu prica«kova»ju, da je treba defportirati grotico Catheart. V Washingtonu torej niso našli nobenega izJioda iz zauate. v katero je zavedel vlado samodržec Elllls ivlauda. Preds^iuk 1'ooltdge se je poslužil tudi ob tej priliki priljubljene mu politike ueviueša vanja ter ni imel niti v tem najbolj IragranLuem -slučaju toliko .poguma, da bi se ustavljal dejanju podrejenega, ki ne bo le osmešilo Združe nih držav pred celim svetom, temveč imalo tudi dalekosežne ^»oslediee.
(XI prvega )K>'-etka >e nismo udajali nikakim iluzijam glede ko-nečne odločitvi. Prvič ker j«- Davis hinavski nedeljsikošobiki učitelj in drugič, ker smo vedeli, da ne bo predsednik nikdar privolil v to, <ia bi >e "njegova ' administracija zavzela za grešno prešestnico. Ce bi ne napravil t'urraji, razvpit nekoč kot liberalec, velikan.sk«* neunuiooti, da spravi celo zadevo na tapet. bi m* seveda noben človek ne brigal zaoijo. Ko pa je bil enkrat kosal ustreljen. je manjkalo predsedniku Združenih držav |>oguma. da zavzame samostojno tališče. Kot vedno poprej tako se je dal tudi potegniti seboj od splošnega toka.
Seveda govori l)a\is neresnico, če trdi povsem ohla-tno. da ji bilo že na tisoče ljudi deportnanih i/, istega razloga kot grofica Catheart ali da se jim ni dovolilo izkrcanja. Sl daj ae je ustvarilo prece-denčni slučaj, ker je zahteval kak upliven lump od ameriške vlade u.slu^-o. Mogoče je bil to celo ara", (javen sam, ki pa si jo s tem seveda. nako»pal neprijern« -ti. katerih ni vid« l vnaprej. Če bi nt« bila ženska, lci je rajše tdedila mo/ t. «> katerem j«' nekoč domnevala, da ga ljubi ter zapiustda .svojega moža. mesto da. — kar \>i bilo po mnenju Currana in Davlsa Ivolj inorahčno. -- vzdrži zakon ter .si nabavi postrani par ljubimcev, tako poštena, da ji« iznv.no izjavila, da je ločena, bi ji gotovo ne mogli nič. Ker pa je gov« riia rosnico, so ji naši varuhi nravnosti in čistosti zabranili vstop v Združene države.
Kitko smešna in nevzdržna je cela stvar, postane človeku ta-koj jusjio, kakor hitro si ogleda posledice lega izključi t vene,ga povelja. Kar si namreč dovolijo Združene države, ne lw> -seveda mogoče za-braniti nobenemu drugemu narodu. Človek si približno lahko predstavlja. koliko članov ameriških "gornjih .sto" bi moglo nato letovati v Evropo, kajti vsi ti ljudje so }>oi»avadi enkrat, a še večkrat po dvaikrat ali trikrat ločeni. Bančni ravnatelj Stil! m an. ki je pred kratk ini odpotoval s svojo "Lzuuva najdeno" ženo v Evrotpo. je bil pred sodiščem sj>ozium krivini wč kot enkratnega zakonoloni-^tva. Po ameriški postavi bi ga ne smeli priputiti v deželo. Tudi predsed-
Te notranje odporne sile pre t i združitvi Evrope v eno državno celoto so mnogo močnejše, ka kolone, ki delujejo od zunaj preti tči- j ki državopravni reformaciji Evrope.
In kakšna naj bo ta formaciia
.... 1 (Dr. AVolf si jo zami-Tlja kot zvezno (
državo, ki bi jo tvorile \>:e sedanje
evropske države z Anglijo vred,'
izključena pa naj bi bila iz te
tvonbe Rusija. Seveda nastane p-i
tem vprašanje, ali bi hotel^ v to
državno tvorbo v.->topiti slovanski
narodi če bi bila iz nje izključena
Rusija. Najbrže ne. 'ker bi -e
zavedali, da bi taka Pa nevrona, ki .
•bi ne (il>rgala tudi Rusije, ž«' od
iv-ega začetka zasledovala proti-
sloivanske cMje. to je namen, da
b" slovanske države ne imele so-
odločujoče -be-etle v zvezi. To n-
važuje tudi prof«'sor Wolf, vendar
pa je mnenja, da bi se končno i
Ru-ija vdala v sv^jo usodo. pi»>oč :
Za Rusijo bi bila srvt'la Pan-i
mišljeni k i za to idejo, pa je obrodila -adove. Zanimanje za misel ustanovitve orgauizacFje. ki bi naj obsegala vse evropske države, narašča in pridoJbiva pristaše med najuglednejšimi državniki, politiki in znanstveniki ne samo v Evropi. marveč tudi v Ameriki. Nedavno se je vršila v New Yorku konferenca, ki je bila posvečena temu problemu in katere so se udeležile izključno osebe, ki igrajo v ameriškem javnem življenju prarv ugledno vlogo. In na 'tej konferenci se je sklenilo, da se -kliče še letos meseca oktobra v enem izmed evropskih mest kon-gi\ s vseh pristašev j>anevrop d<e i-deje. na katerem naj bi s«» v podrobnostih organizirala akcija za ustanovitev Evropskih ujed hi jenih držav. Kakor se torej zdi, je ta'cozvani pancvrc.pski jiokret na potu. da si pridojbi toliko -poznavalcev in pri-tašev v Evropi in Ameriki, da |>osTane uvaževanja' vreden faktor tudi v mednarodni	ki bi ^segala v>e nazad- j
njaski orijentirane slovanske na-'
rode in ki bi bila «»b boku Angliji občutna omejitev v njeni moči. Toda preprečiti pa bi vendarle ne mogla te nove državne tvorbe. — vsaj ne s -ila.mi. ki jih ima sedaj
l&OK&nAT ]EA€1iE BRAND
CONDENSED
krat hrane. Najboljše in najzdra-vejše je, ako se za vsak i krat sveže pripravi.
Ne rabite nobenih gumijevih priprav za stakleniee izven pravega iz lekarne.
Ne puščajte otroka samega s steklenico.
Ne dovolite vašim uVužbencem ali drugim, čistiti oprave in po sod«- z otročjo hrano; ako le mogoče, storite to sami.
Ne dovolite otroku piti iz sir-k le nice več kot dvajset minut.
Ne dovolite otroku spati s ' en zeljnom" v ustih.
Ne igrajte se z otrokom takoj j K) jedi. Pustite ga mirno v /:-beli.
Ne dovolite otroku, da se igra / jedili; ne zabavajte in ne motite ga. kadar uživa hrano.
Ne dovolite mu jestti razen ob določenem času.
Ne dovolite, da požira jed pro hitro. Dovolj ča-a naj ima. da premelje hrano pravilno, prednr jo požre.
Ne zanemarite otrokovih zpb. To je z<-4o važno in bi se moralo temu iposvetili nlrko (pozornosti.
N«' silite otroka jesti. Ako noče ;e-ti (»h določenem ča-u. :-V ° th.'m posvetujte z 'zdravnikom.

Slov. 1
tem kuponom do-bito zast.-nj iavodila v ma-ternem jeziku ko hraniti in Fkr-zr-.^o in otroka. Izrcžite sa. in pošljite 7. imenom in naslovom. The EORDEN COMPANY Borden Bldg-., New York
niku WiUonu, proti kater
•remit je uv.dla njegova žena malo pred figure na šahu. Na sebi usodno
politiki.
In res razpravljajo v zadnjem 'asu o tem gibanju najuglednejši svetovni .listi v Ameriki, Franciji in Angliji, predvsem pa seveda v Nemčiji, ki je poleg Francije naj-' bojj za interesi rana, ako se izvede-^1
|-o ideje, ki jih projjiagirajo pristaši evrop-kih Združenih dnžav.
Naša javnost doslej ni imela prilike globlje seznaniti se <s tem pokretom. zato se nam zdi umestno. da ji podamo v šrokih j>ote-zah izvajanja enega glavnih pobom i kov te ideje, profesorja berlinske tfdinike dr. Julija Wolfa. — !>r. Wolf poudarja: Na možnost Pane\Tope se drznmi verovati. Ta ■ leja m« uresniči, ker se mora uresničiti. Ako bi < stale evrop.ke države same in majhne, bi se za večne čase izločile iz soodloeevanja v <vtits»ki ]K>litiki. Podale bi z subjektov obsjelvti politike, iz igi•^lee^
svoj sin'-tjo ]K>sU^>ttiije za ločitev zakona radi ponovnega zako.no-Iom*4va, bi »e aragoče zaibranilo v Franciji izkrcanje, če bi imeli tudi tam na straži taJi«* moraličn.- stvore, ki jih imamo tukaj. Ista usoda bi tudi lahko zadela kabinetna člane administracij Wilson a. lland ing a in Coolidga.
Shkčaj grolice Caijheart j«> le važen kot simptom, simptom na-zadnjaštva vala, ki se je trenutno vLil preko Združenih držav rn katerega je opaziii v vseh fazah javnega življenja. Na polju politike vlada konservativno "redno" pojmovanje bnitalno-kapitalkstičnih 44standpatter*". Visoki tarif j«' p<»dražil življenjske stroške mas. popusti davkov pa so na drugi strainii oprostili 'j>t>|>otno4ua bogate bremen, katerih niso nosili U- skrajno lahko, kattera pa bo treba se-«laj natvonti tudi "malim ijudein". llrna\Tstvo in priderija. nepo-«teno>t in naz^dnjašrve vsepovsod. — to >n značilne poteze našega časa.
Izključen je gr »fice Catheart ni \-sled tega dejanski nič drugega kot barometer, ki kaže nizko stanje oficijelne ameriške morale, ter splo«n<» javno nepoštenost.
T ud i oficijeltia Amerika bi morala upoštevai Kristosovo primero: — \ idiš peadir v očeh mojega <bQižnje<ga, a bruna v srvo.iem la«st-nein ue Vtaiiš. - t«'r st> ravnati po gesdu: — Pometajte pred svojim lastnim pragom.
D
opis
Urichaville, Ohio. rinajst let in pol in je bil -član dr.
Sporočam žalosrt~oo novico o ne- št. ojj SNPJ, Broughton, Pa., ka-«reči, ki sk» je pripetila dne 4. feh-; tero društvo ga je v najlepšem re-ruarja mo/eiuu bratu Ant. Hrenu du .spremilo k večnemu počitku z v rovu it. 4. Herminie, Pa. ,Zju- zantave na čelu. Zaihvalijujem
traj je šel vesel in zdrav <na delo, ob 4 10 minut poj>oldne pa je ek-«pk>dirai plin in v eksploziji je
za darovane vence društvu št.52. kateremu je pokojnik pripadal in za govor ob gomili. Pokopan je bil
na«el svojo wmrt.
Pokojnik je z mašo po katoliških obredih. —
<bH v najlepši dofbi, .^tar komaj 32
Zahvaljujem se tudi vsera onim.
let. I)oma je bil iz bočna št. 7, pri ki «so culi ob mrtvaškem odru in Norem Tne^tn na Dolenjskem. Tu- ki so nam bili v tolažbo in po-
kaj zapušča, mene, žalujočega brata in dve aestri, t fitarem kraju pa itiri brate, bival v Ameriki šti-
moč. Hvala udi onim, ki so dali avtotrtoibiLe za sprevod m vsem, ki so darovali vence in cvetlice. Za h valj ujem se Prank Cam pin
razpoloženje vseh evropskih na rodov za ustvaritev Panevrope je imelo za posledico, da se je razmejitev posameznih držav izvršila tako, da v. njo ni popolnoma zadovoljna niti ena država. Tudi ni nobene možnosti, da bi bila razmejitev za vse pravična, ako hočejo vse države ostati neodvisne. Da bi vrnil to. kar mu je dalo srečno naključje, na to -seveda ni-lu* • ne misli. Vkak skuša na pošten ali nepošten način zaščiiti to. kar je pridobil. Zadovoljiti se z ustvarjenim položajem, se otežuje premagancem s t eni. da >io jim
in njegovi soprogi. John fi-^celu. Annie Može. -sestra, Alary Jalov-skan. sestra Mary Zupančič, >e-strična. Joe. Zupančič. Mrs. Marv Zupančie. Ludvik Zupančič. Frank Zupančič. Victor Zupančič, Edward Zupančič in več drugim, ka-ter-h skoraj ne morem priobčiti vseh po imenu.
Oni, ki jih nisem označil, naj mi oprostijo; jaz se wm enako zahvaljujem. Vzrok je, ker živim daleč proč in mi niso znana vsa imena.
Prav poe>etbno se zahvaljujem Mrs. Marv Zupančič in njenemu sinu Joe za velilko poi-rtrezho in pomoč in za zemljo na lotu. kjer je pokojni pokogian. Zahvaljujem se vsem skupaj in Bog naj vam stotero poplača!
Tebi, ljuibi brat. naj pa bo lahka ameriška zemlja in počivaj v mi-jrn in Večna luč naj ti sveti!
Prank Hren.
Pa ne v ropa se torej udejstvi v treiiotlkii. čim .»e zlomi odpor v lastnih vrstah. To pa je mogoče samo. ako se prej sporazumeta Nemčija m Francija, kar pa bo tem laglj«'. ker «sta obe poklicani 'da igrata veliko vlogo v bodoči Panevropi. —
1/. teli zadnjih stavkov je vidno konjsko kopito, ('emu se Nemci toliko zavzemajo in navdušujejo za Paneviopo? Iver -i hočejo - pomočjo t«' nove tvorbe z;ip< \ pridobiti stare svoje pozicije v ropi in zo]Hit postati v drugi obliki seve, gos'iKxlarji zapadno-. vij>-akih slovanskih narodov. Temu cilju predvsem služi teza. da bodi Rusiji vnaprej zabranjen vstop v jZdiTLŽene države e\*rop-ke. — Seveda Slovani z Rusijo na čelu bi tvorili v evropski državni zvezi moč, ki bi dalcko nadikriljevala nemško, zato naj bi ^se osnovala zvezii brez Rusije. Ni treba -eveda podarjati, da delajo 'panevropci* z nazori profesorja Wolfa račun brez krčmarja. Slovani Sf) ipak pre-pametni, ua bi se dali "rzn va v tej ali oni obliki vpreči pred nemški voz. Zato i/ te ])aue\Ti>p>-ke moke sploh ne bo kruha, ako pa se kedaj speče ta kruh, se i/peče samo * sodelovanjem vseh slo van-•kih narodov in drŽav. t<vr4«j tudi Rusije!
K A.I
Ni
kotiček * WR0ško zdRAVJE
OSKRBA MATEJaNSTVA in
otroškega zdravja
Na
t«dca rm teda«n nlac !a p cot— vaati, U ao vdtks vrMlaMti
tka La —tat t*
OitA» {a linaKff do jtačLof )o nbtgt p»
cnoe za ni rtni-i in aa
naroJ mUu. Z+\» m
nam stil mino prina* iati poljo^Aa to podrab-
oa poj*ni!ft o tra prsd*
Članek 165.
MATERE NE SMEJO STORITI.
Peter Zgaga
1'itajte te članke vsak tedev. paz.:0 in jih ohranite za bodoče.
Raznoterosti
Včerajšnje poročilo glede tirdi-ne se je marsikateremu adelo ne-%"rjetno. Pa je resnično. Moj clc-vcliuulski prijatelj mi jamči zanj.
Cirdina — maškara — in m«i-akarada — to je zadnja leta tako nerazdnužljivo združeno, da >i človek ene era brez drugrega niti misliti ne more.
*
Ce bi bila tedaj, ko je priredil ' katoliški" -hod v N«>\v Vorku, razpisana kaka nagrada, bi jr» vsakdo brez najmanjšega pnuni diska CJrdini prisodil, kajti takega pajaca kot tistikrat. še ni videla slovenska javnost v New Vorku.
Čakal in čakal — pa le ni hrttelo biti iz 1'levelanda zaželje-ie br/ojavke — namreč, da -o ta-mošnji Slovenci na pepelničn« sreiLo Kurenta pokopali. 1'»«» i»a-" treba čakati do {»rihodtije konvencije.
*
Ameriške priseljeniški' ohladi -o grozno i nora bi e. Na lidi< Island je dospela neka Angležinja — l>aje je grofov-»kega ali l»a-ron-skega ro-lu — pa je ne pusto v deželo, ker je imela svoječasn«» par ljubavnih razmerij, ki ne soglašajo s strogo amerišk«» moralo.
Ogenj brez dima.
Pričujoča zabavna zgodbica se je pripetila nekje v Franciji in deer se je v resnici pripetila. Vršili so se baš 'nočni ]>osnetki ek-terjerjev za film ''Les Miserab-les". Pozorišče je bilo kakopak močno razsvetljeno z reflektorji, ker v temi pač ni mogoče fotografirati. kaanoli fihnati. Pa j«' opazi! tajinostveno svetlobo tudi budni brižni župan bližnje vas>i. ki ie v -krbeh za svoje q>odložne vaš-čane takoj za.-.hvti:l. da nekje go-ri. Sicer se mm je čudno zdelo, da ni videti :nBka»kega dima. vendar d je midil: bolje je bit.i preveč jrreviden kakor premalo. Tn je za trebil po vasi in zbudil vse qrasil-ee. s katerimi je žurno pohite-l na lice mesta. Ta,m pa je Izvedel, da dakle ogenj brez dima ni ba.š opa-sen. in povedali so mu tudi v kakšne natmene služi. Župa!n se je hitro potolažil in jo je ts svojimi podložni ki jadrno ubral domov, da potolaži preplašene vaščanc.
Najnovejša statistika prebivalstvo, v Italiji.
Po 'Ha.-novejši statistiki, ki je bila sestavljena po naročiTn Mu— solinija. je imela kraljevina Itn-liia dne 31. decembra 1925 42 mi-Ne dovolite otroku sesati prazne j tijonov nr,.606 prebivalcev. Z ozi. > tcklenice ali drugih stvari, ki so L ..ni	je število prebivalcev v
narejene zato.	| TtaH» n;] zadnje?a ljudskega šte-
Ne dajajte otrokju nobenih ■ rja ki ^ vršilo leta 1921. nazdravil, a.ko se niste prej posveto-j raMIo ^koi-o za 3 milijone. Naj-vali z zdravnikom.	i bol j obljudena je milanska pokra-
hranite otroka preveč ali pr v. čkrat.
Ne davite < t roka spat zvečer, ako ni dobil dovolj hrane.
Ne de Vaj te otroka spat zvečer, ako se ni dovolj očistil po dnevu.
Ne dajajte otroku čaja, kave ali alkoholičmh pijač.
Ne dajajte otroku čokolade, "eukrokov" itd.
Ne dajajte otroku težke hrane, dokler ni leto dnii star in Sc potem samo j>o malo in take. ki se lahko prebavi.
Ne hranite pri pitni vodi; do-j
jina z 2 milijona 30 tisoč prebivalcev. zatem rimska pokrajina / \ mirijrinom 800 tisoč prebivalci, neapeljska pokrajina z 1 milijonom r>r>8 trsOč prebivalcev, tiurin-ska z 1'milijonom 300 tisoč prebivalci in videmska z 1 milijonom 29 tisoč prebivalci.
volj vode poanaga držati čn-vesje čisto.
Ne pihajte z udmi na vročo hrano, temveč jo pustite ohladit5. N" pripravljajte več kot za en
Semenjski krompir
i/. Jugoslavije dobi tudi Kmetijska družba v Trstu. Semenski oves dobi pa iz Cehoislovaške
Pavlovski dvorec,
eden najkrasmejših gradov v Pe-trogradu. ki ga je sezidala Katarina in poklonila leta 1777 Pavlu T., je sedaj odprt občinst vu. Zlasti lepa je lopa. zgrajena v egiptovskem slogu. gobelinska dvorana. dvo«rana '"miru" -n dvorana "vojsk^" Tik dvora je 'Rožni paviljon*, ki «o ga postavili v 17 dneh. za Alkesandra I., ko se je po .zmagi nad Nop a le on o m vrnil iz Pariza, nadalje Eli'Z&hetin paviljon "Mrzla kopel" s marmornatimi soharni. Pri stavbi so bili zaposleni umetniki: Montferant. Boronic.h. Caanerom, Gonzaga in dr., Pavlovski park ie prišteva najkrasnejšim parkom na Ru-skem.
ROJAKI, NABOČAJTE SE NA ' J LAS NAJlODA", NAJVEČJI SLOVENSKI BNEVNXK V ZDR. [ DRŽAVAH.
PRVO
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
s parnikom "PARIS" 10. aprila 1926.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom "PARIS" 22. maja 1926.
Potnike ho spremljal naš urmlnik r,r«v do T.juhljane. Pazil ho na I<j»tljage in Khnla) posebno ua to, «la bodo vsi potniki udobno iu brez-skr!>no potovali.
Na razpnlaco imamo iiosetmi oddelek za na?j potnike. najboljSe kabine v sr«Mlini farnika z 2.. 4. in 6. posteljami.
Vozni list stane do Ljubljane $110.77 z vojnim davkom in železnico vrod, za tja in nazaj i>a samo $i!0fi.00 in fo.OO vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom. so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, brano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nik tndT drugim priporočali.
Kdor žoll iK)torali. naj se obrne za jx)jasnila čimprej na:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
ITvala Bogo. da je Ko'umb /•• mnrl. Zgodovinarji so namre" il«.-gnali. da je imeli nezakonskega sina.
le bi bil se<laj se živ in bi Iio-tcl še enkrat videti dežel", katero je odkril, Ibi mu ameriške konzularne oblasti na Španskem niti vi-z"ja ne dale.
Sjionvladi bodo začele n«»^iti /.t n ke r/va.nredno široke -lamni-ke. Take. da jim bodo kraji padali na ramena in da obraza vploh vide,ti ne bo mogoče. Kratka Krila lvodo še moderna.
No. potem je atlrigbt — pa naj nn-ijo slamnike. take ali take. naj ><• frizirajo tako jdi tako. -v glavo jih itak več nihče ne po gleda.
*
V. Dunaja poročajo, da s,. v ndki hrvaški vasi porušila cerkev v kateri je bilo obranih več -t > r<eb. Število mrtvili in ranjenih je ogromno.
Menda mi ne bo nihče o" t;-1 b»g< -krunstiva, če zapišem, da se je cerkev na.rbrž za-Iran. t etra po drla. ker je bila slabo zgrajena.
Kakšno mnenje ima Koverta o tem, mi ni znano. Vem le tol ko. da bi Koverta kaj hitro povoda: svoje mnenje, če bi -o na pri mer porušila dvorana, v kateri bi zborovalo par sto soeijalKtov.
Njegovo mnenje bi se glasilo: Hoir jiii je št rafal.
V kongresu je tekom debate o prohibieiji vprašal znani »nhae: — Kaj pa »pravzaprav hočete, vi mokrači ?
jZ dveh ali treh strani mu je za-graiel odgovor: — Pivo hočemo, pivo!
To je poštenja.šrki odgovor.
Xirče se pa ni spomnil vprašati -nihačev. česa oni žele.
Kilo ve. če bi brli toliko pošteni. da bi rekli: — Dajte nam dobrega žganja, kajti butlejrarji so aa zčučoli tako mešati, da je od sile.
*
Star mornar je pripovedoval:
Deset nas je bilo na ma;.fhni jadrnici. ko je izbruhnil silen vihar. Jadrnica je začela škripati in treba je bilo misliti na rešitev. Kap stan nas pokliče k sebi m pravi:
—	Rešrti >e bo treba n^ ta ali oni način. Ali zna kdo izmed va« moliti ?
—	Ja znam moliti. — piravi najbolj strahopetni izmed nas.
—	Dobro. — pravi kapitan. — Ti m oil i. mi farrtje si pa op asi m o rešilne pasovce. Rešilnih pasov imam namreč samo devet.
.. . •,-'•* •	. •_• r.


. -. r'' . .. ...

J
w.'.t,..

(
Prosper Merim ee:
Verne duše v vicah.
=5»
(Nadaljevanj«.)
je zakleal dan Juan ves iz se-
be.
—	Najbrž *»te ie oLsto tuji v Sa-lamanki. — je nadaljeval don Garcia ; — ee me vzamete za voduika. vam l>om z največjim veseljem ra/ka.zal v.se j>otanko«ti mesta, kjer boste živeli. — Nato se je o-brnil k >os«-Ju dona Juana: — Umakni se, Perieo! Misliš, da bo tak tepe«, kakor m ti, dela>l družin) gos(K>du donn Juana de Marana T
S te n ni bese« lam i jra je trdno odrini! ter sedel na njegovo mesto
Ko je bilo predavanje končano, j«- don Garcia <laJ naslov svojemu novemu prijatelju in jra povabil, oaj }?a prid«' obiskat. Nato <*a je gracKMEiio pozdravil z roko. se zavil v svoj kakor re**'to preluknjani plan*"' in odšel.
I)on Juan &e je ustavil s knji jratni pod pazduho v galeriji u: pregtadovaJ stare rnipi^e po stenah ko je opazil, da se bliža proti nj<> mu >.!'UŠa«telj, ki bi rad <rovoril i njim. Don Juan se mu je pokloni' z glavo v znamenje, da jra pozna in j«' hotel ze oditi. ko jra je oni prijel za plašč in ustavil.
—	Gospod don Juan, — je rekel. — a ko mi dovolite kralek razgovor. ee se vam ne mudi. seveda *
—	Prav rad. — je dejal don Juan in se nastanil na steber. — pošlima m.
Perico jo pogledal nemirno na vse -trani kaskor v strahu. e»> qra kdo ne opazuje, ne približal don Juhiju. da mu pove na iwe-sa, kar se je zdelo precej nepotrebno, ke ni bHo prav nikopar v prostran potski galeriji.
Po kratkem molku je vpraša4 dijak s tihim, in skoro tresočiir he pi a »oni;
—	Mili morete povedati. «?o spod don Juan. mi-li morete povedati, ali je res vaš oče poznal o četa dona Gareije Navarre?
Don Juan je zpanil začuden
-- Saj ste ouli, da je don Gar cia sam 1o trdil.
—	Da. — j»> odgovoril dijak Se tišje, — - ali «te koncem koncev k-daj slišali govoriti svojega očeta. da bi otn poznal gospoda Na varro ?
—	Da. brez dvoma, tudi on je bil v vojsiki proti Mavrom.
—	Dobro: toda ali ste kdaj ouli da bi ta velika« imel — sina T
—	Prav res; nisem nikdar po •>»*bno pazil na to. kar mi j«» oč« pravil. . . Toda čemu to vprašan je? Kaj ni don Garcia sin gocpo da Navarre! Ali naj je bastard'
—	Prisegam pri Bocru, da nisen1 Tekel mie podobnega. — je zakli ca! dijak prestrašeno s»> ozirajo« na vteber. .na katerem se na slanjal don Juan. — ITotel sen vas lf» vprašati, ee no-vest<» čud n«» zsr«»d<be. katero mnogo ljudi pri poveduje o temu donn Gareiji}
—	Niti besede ne.
—	Pravijo. — pomnite, tla 1« ponavljam to. kar ***m cul od dni pih, — pravijo, da je don Diepo Navarro imol sina. katerepa je v šest«-m ali sedmem let** napailln tako t^žka in čudna bolezeo, d« ji «1 ravnik i ni«»o ved*4i zdravila Nakar je oče miiropo daroval e**r kvam. molil za zdravje svojega sina. pa vse ni nič pomagalo. O bupan je rekel nekega dne. — ta lco pripore<hijejo, — je rekel n«» kepa dne pred podobo sv. Miha ela: Ker ti ne moreš rešiti moje ga sina, bi rad vedel, ali pa fcud oni ne more, ki je pod tvojimi no gam i.
—	Kako prozno bogokletstvo
Ne obupajte če se počutite slabo Utmjene ali pobite.
Zrn ta n«r*d j« nov* priprava, »ti Jo ie daj Jemijajo tiso£i katerim čudovito
P*oj<lit»- do lekarnarja. ie dane* In ku l>lt« at«klt>aico NugvTonc. lata bo da U novo življenje »n moi vaftim l»črpa. nim Uvrern in miliciun. N'usu.-To.ie dela rd<»/Vo kri mofne ln umirjene ±lvce bi miAU-«> In na čudovit način poveča moč vsdrlnoeti Na« MtatelJI naj ixwUiuwijo t novo adravilo takoj. IbU, drla fudri* v takih aluča)lh. Nufa-Tone j« ml jet n V*iv»tl in p>WHitii| »t* boote boljr ta
knj Jemljite Jo eamo aa par dni. In če m* mm bait* PO.-U11K bolJAe in 6e n« bo alr »K)«dall botjfte, nealte oatalo lekar
n«rju in on vam bo pe» vrnil raj denar
IidetoTald Nufa-Tone vedo tako do
kaj >p lata viUnu storiti za vas
v ta kili »lučajih, da pritilijo vse >kar narje. da ad njo JamflJo In vam povrni-Jo 1 -tor, če nl*»e aa^ovaijnl. CHdeJie al J m.«tva na vuk»m paketu IVIporofe In naprodaj * v»eh lekar-'t.
OŽIVLJENA INKVIZICIJA
—	Kmalu nato je deček ozdravil. . . in ta deček je don Garcia !
—	In tako tiči v donu Gareiji >«un vrag izza onega čaisa, — je
ekel med glasnim smehom don Garcia, ki se je pojavil v Istem renutku, in ki je najbrž jKHlušal ■ a |K)govor >krit za kakim bližnjim stebrom. — Prav zares. Perico, — je rekel hladno in prezir Ijivo osuplejnu dijaku. — če ne i bili tak butec, bi vara dal čut; za tako predrznost, s katero ste ovorili o meni. — Gospod don luaii. — je nadaljeval, obrnivjs s* k Marani. — kadar me boste pfiznali od bližje, j>ač ne boste izgubljali časa s ponašanjem ta-krh čenč. In. da boste vileli, da lisem nikak zlobeoi hudič, pot*n-tite me s tem, da me spremite v eekev sv. Petra; ko bomo tam o-pravili svoje pobožno>ti, si vi« l>om -dovolil povabiti na borno cosilo z nekaterimi tovariši.
?> temi beseami je prijel done luana pod pazduho, ki se je ramo val. ker je bil presenečer ned poslušanjem Pericove zgodbe in je zato hitro sprejel ]>onudbr vojfga novega prijatelja, da bi s eni dokazal, kako malo mar mi «• vse ono. kar j eni o njem.
\* cerkvi svetega Ptra sta dor Tuan Ln don Gar<*fa polde&nTlr irfsl kapelico, okoli katere je hib branih mnogo vernikov. Don Ju n je molil s tihim glasom, in če >rav j«' precej časa vztrajal v sve-♦'in zajnaknenju. j»- ob koncu ven
I	»r videl, da je nj<*gov tovariš š«
potopljen v pobožnost: lahne je pregibal u^nit*; r«kel bi. da 11 prišel niti do "sredine. Nekolike -rainočen. da j<» tako kmalu končal. je začel don Juan šepetati litanije. kar jih je znal na pamet Ko so bile te končane, se don iareia še vedno ni zganil. Don Juan je raartrešeno odžebra! še par stvari; ko je potem videl svojega tovariša še vedno nepremičnega, ie menil, da se lahko nekoliko o-zre na v>e .stani, da mu preje mi-ie ča*s. Takoj od začetka so vzbu-lile njegovo poKorno^t tri ženske ilečoee pred njim na turški preprogi. Ena precej v letih, z očali
II	častitljivimi lasmi, ni mogla bi-i nič drugega kakor duegna. —
Ostali dve sta bili mladi in lepi in nista imeli pogleda tako sklonjenega na drožnim vwncem. da ne bi bilo mopoče zapaziti, da sta reiki. živi in vitki. Don Juan je / velikim ugodjem opazoval eno. 7. večjim dopadenjem celo. kakor b: -e spodolulo tza sveti prostor. -Po-zabil je na mlitev sAojega tovariša, ga potegnil za rokav in ga je vprašal, kdo je gospodična z jan-r aro vim rožnim vencem.
—	Ona tam. — jo otlsrovoril don Gareia brez vsake nevolje. ker je bil moten. — ona tam je dona Te-reiza de O jed a in ona zraven je dona FViusta. njena starejša sr->rtra; ol>edve sta hčeri me-stnega svetmika. Jaz ljubim starejšo; — skiLŠajte se vi približati mlajši Glejte. — je pristavil, — vstal«
o in gredo iz cerkve; hitiva, da ju vidiva, predno vstopita v voz; morda bo veter dvignil krilo in videla bova eno ali dve lepi nov.iei
Don Juan je bal tako prevzet od lepote done Terene, da je ne mo sledil donn Gareiji do vrat. ne da bi pazrl na njeov opolzki govor. Videl je. kako deklici vsto-nata v voz in kako Ke je kočija izgubila v najbolj obljudeni mestni del. Ko sta deklici odšli, si j< don Gareia del postrani klobuk na glavo in veselo zaklical:
—	Prekrasni dekleti! Vra<? me vzeaoi, če ne bo .starejša moja predno poteče deset dni! In vi. ka ko napredujete pri mlajši?
—	Kako napredujem ? — je od vrnil don Juan začudeno. — to da saj sem jo prvič videl!
—	Tmoniten vzrok, prav zares! — je zaklical don Garcia: — Kaj mislite, da jafc že dolgo poznam Fausto? Toda danes sem ji doda] pisemce, bila pa je vosela.
—	Pisemce? Pa vas nisem nič videl, da bi pisali!	t
__* 4
—	(Dalje prihodnjih)-------!
Avo<la-fe leta 1926 je \-sekakor čudma sla\-uo«t, ki je dandanašnji mogoče edino na španskem, v domovini svete inkvizicije. Prosi i mesec so narmreč prebivalci Mad-rkla, Barcelone, Sevilje, Granade. Bitbaa in nekaterih drugih mest na Šparwkeni doibili potom ra<lia {K>ročilo o kaj nenavadnem d-o-godku.
Na l>ogatem otoku Ma<jo(rki v umstu Poreras. blizu španske obale se je vršil stveeani a\to-da-fe. Ob sedmih se je začelo zadostno po--H t-1!)no zvonenje v enajdterih cer-1 kvah Porerasa. Dve uri jKvzneje se je zbrala silna množica ljudstva. ki je odšlo iz stolnice na trg K oils tit uc i je. Pj'oce>ija je bila vsa '•'•na. Sjiredaj .-o korakali v čet ve-, ros topih nmstni župnik in kakih i 1TK) menibow Vsak je držiil v ro-j ki pogrebno svečo. Za duhovniki so korakali ugledni meščani 7. ženami in deco. V sprevod« so bili tudi učitelji in učiteljice s šolsko mladino. Sprevod je zaključil vojaški od d el elk. kateremu so sledile pobožne staruhe iu tolpa radovednežev.
Procesija se je pomikala v poča--nem koraku nad dve uri in <se je liepne^an© ustavljala. Molila je pred hišo župana, pred policijskim 1 avnateljstvom in drugimi sedeži Mda.sfi.
Na rgu Komstitucije pred škofovo palačo je bila pri jwa vi jen a velika grmada. Z balkonov in oken sosednih hiš so visele — kakor ol> svečanostih — andaluzijske čipke n preproge. Velik trg je bil natrpan do zadnjega prostorčka. — Ob četrt na enajst so zvonovi u-tihniili. Svečano oblečeni 3kof. kij se je pojavil na vrhnji stopnici obj grmadi pripravljene utiee. je pri-j čel ob svečani asistenci duhovšei-j ne bra<ti mašo. Preklinjali je krive nauke v imenu katoliške cerkve. Ko je bila ceremonija pri kraju, >0 zopi.t zazvonili zvonovi in duhovniki so pričeli metati na grmado krivo verske" knjige. Dvi-arali so se eosti oblaki dima. Pobožni kri<sjtjam so se križali, ženske so .folkale. velikašem pa se je dobro zdelo in vsi so bili ganjeni.
Ob e.najstih je bila stvar zaključena. Meščani tšo se odpravili domov v zavesti, da je storilo mesto Poreras svojo doL^nost. ^Mesto ljudi — kakor pred štiristo leti — pa so bifli pokončani na grmadi spisi učenjaka M. TJnamuna. znamenitega filozofa, ki sra je Pri-| mo di Rivera prvoitno izgnal na
Kanarske ooke in kateremu je visna telesna tojplota od toplote špektor. Odstopil je sedaj kot član
noral radi protesta kulturnega veta dovoliti odhod na Frn.neos-<0. Fničeni so bili tudi politični Vtaki pisatelja B!a-ca Tbaneza. ki Vi v i -,edaj v Parizu ter "Zgodovina inkviIzicije,, v treh zvezkih. Slednje krasno delo je pred par leti napisal lani umrli učenjak Pen it ro Haldosa.
okolice, zato se martinčki, kače	kr. komisije tudi prosluli Pisenti.
in podorime živali najraje nahaja-	Ta človek je izkazoval nad Slo-
jo na solnenih krajih, da po\TŠajo	venci svojo vel?ko hudobijo. Se-
sv(>jo telesno toploto. Ako prime-	daj je odžagan -tudi od kx\. kom.-1110 tako žival v roke. iniaano ob- sije in tako .je konec vse njegove
čutek mrzlote, ker imajo te živali	slave in moči. ninogo nižjo temperaturo od naše.
TELESNA TOPLOTA
Razlikujemo dve vrsti-živali, top lokrvne ali homoiotermne, ki imajo konstantno telesno 4oploto brez ozira na toploto medija, v katerem se nahajajo,ter mrzlokrvne ali i>o- gi podprefekt v Ma.ssi, in je že pri-
V Idriji
je ustanovljen kmetijski urad za občine idrijtekeiga po<lprefektiirne-ga okraja. Z 20.000 letnih lir je o-mogočeno delovanje irrada. Za v\j-djo je imeno\~an dr. Verbig.
Videmska kriza rešena.
Za predsednika kraljeve komi-je imenovan kom. Orioli. bh'-
KUPUJEM DOGE bele hrastove franc. Zanesljivim osebam dam kontrakt za doge. Poročajte mi podrobnosti takoj v prvem pisniu-Pišite v angleščini. Max Fleischer, 475 y. McXcie St, Memphis, Tenn.	IŠČEM izvežbane šivalke moških slamnikov. — Dolga sezona, — dobra plača. Jakob Korber, 588 Broadway, New York, N. Y. 8th Floor.
	
Val *	lilo
71 a
ikilotermne, pri katerih se telesna toplota menja, kar zavisi od to. plote medija. Vse višje živali so toplokrvne, ki imajo skoraj vedno višjo telesno toploto od svoje o loolicc. Da ne izgube kaj svoje toplote, so zaščitene ali s perjem, a-li z debelo podkožno mastjo ali pa z dlako. Vendar pa nahajamo med temi nekatere živali (n. pr. medved, jež. netopir), ki lahko znižajo svojo telesno toploito na 5 stopinj C. Tedaj zapadejo te živali v nekako spapju podobno stanje ki ga jmenujemo zimsko spanje. Ker je pri mrzlokrvnih živalih od^
spel v Videm, kjer je imel pogovore z dosedanjim predsednikom con te Caporiaecom. Za občinskega komiscarja v Vidmu je imenovan kam. Ba<r|)ieri. ministrski i
Dober in splošen liniment
Pain-Expeller
Ce vas mučita revni a tir cm ali nev-ralgija, vdrgnite ta 12boren domači liniment na boleče mesta in sledila bo hitra odpomoč. 35 in 70 centov v lekarnah. Pazite na tvorniško znamko Sidro.
F. AD. RICHTER & CO. Berrv & South 5th Sts. Brooklyn, N.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE
V.si kateri želijo za velikonočne praznike dobre domače suhe KLOBASE. ŠUNKE in ŽELODCE naj takoj od nas naročijo. Cena 40 oentov funt, poštnine prosto. Se priporočamo
FRED JA2BEC 1561 E. 49 St., Cleveland, O.
Za BODOČNOST
je velikega pomena samo oni del zaslužka, ki ga denete na stran.
Zato se preskrbite za bodočnost. Shranite vsaj majhen del zaslužka ter ga nalovite pri nas varno po 4°/o obresti.	7
Vloge se obrestujejo mesečno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
0BCNI ZBOR
kateri se vrši
V NEDELJO, DNE 28. FEBRUARJA, 1926
v "Brooklyn Labor Lyceum", Room 9, Wiloughby Ave near Myrtle Ave, Brooklyn, N. Y.
Začetek ob pol 3. uri popoldne.
Namen tega Zbora je, da se seznani vse Greater Newyorake Slovence z idejo in potrebo Slovenskega Doma, kakor tudi zbiranje potrebnega kapitala v ta namen.
Geslo Newyorske naselbine bodi: Vsak Slovenec eno delnico Slov. Doma.
Odbor za Slov- Dom poživlja vse Slovence in Slovenke, da se gotovo vdeležijo tega shoda, ki bo gotovo velepomemben za vse newyor-ške Slovence.
Pridite vsi brez izjeme.
ODBOR SLOV. DOMA.
Ako pa mogoče kateri rojak ali rojakinja se ne bi mogel vdeležiti Zbora, pa hoče pri tej akciji sodelovati lahko dobi vsa potrebna pojasnila in delnice pri tajniku Anton Cvetkovich, 1912 Linden Street, Brooklyn. Zglasi se lahko vsak osebno ali pa po pošti.
Ka vodila kako dospeti do "Brooklyn Labor Lyceum". V New Yorku živeči Slovenci se lahko poslii^jo Myrtle Ave Elevated Trains do Central Ave.; Broadway Elevated Lines to Broadway in Myrtle Ave in potom transfer to Myrtle Ave. Train do prve postaje, Central Avenue. Poulične kare katere vozijo do ali v bližini dvorane so: Buslnvick Ave. Myrtle Ave, Wilson Ave, Park Ave in Dft Kalb Ave.
-
BELE ROŽE
ROMAN V DVEH DELIH.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.

29	(Nadaljevanje.)
Bilo jc na predvečer prvega maja in v mraku. Iris in Sigrid sta sedeli v sobi slednje, obe zamišljeni in molčeči. Mlada nevesta je bila svečanega razpoloženja, kot se efxnlofoi na predvečer pomem!b-nega dne, — a Sigrid je bila trudna, žalo itna in težkega srca, kajti pošteno, a zaman se je borila proti demonu ljubosumnosti, zavisti in sovraštva, .ki je postajal vedno ibolj glasen v njej, čim bolj se je bližnja tira, ko bi bila lris in knez združena za vedno.
I baldo je neslišno postavil svetilko na stransko mizico in po-trgnil navzdol žalirzije. Iriw je sodela na nizkem stolu ter -sanjala odprtih oči o svoji novi domovini, o morju, ki je butalo ob njo ter o njem, ki jo je napravil tako srečno . . .
Sigrid je sedela na eofi ter zrla predse nepremično. Njene oči so neprestano i.skale Sigrid in če bi ne videla, da gleda, bi jo gotovo smatrala za mrtvo, tako nepremična je bila.
Mrtva! — Če bi bila mrtva, če bi umrla danes, na predvečer poroke! Sigrid je zastalo isiree db tej mislfi in stoječa poleg svetilke je morala neprestano zreti na profil Iris, sedeče na stolu. Mrtva ! — Kaj bi rekel knez, če bi prižel zvečer ter našel svojo nevesto mrtvo! Njegova bolest bi njej, Sigrid, raztrgala srce, a njena simpatija bi ga podprla, potolažila in konečno bi se mogoče obrnilo wjegovo srce proti lepi tolažnici, — ko vse?
Iris se je zganila, a v istem trenutku zaprla oči.
Iz oči Sigrid je švignil tedaj na Iris pogled, čudno srep pogled.
Iris je napravila z ro4io icretnjo, kot da se hoče ubraniti nečesa, a njena roka je omahnila teszko in bretz volje navizdol in njene poteee so postale čudno nepremične . . .
S telesom, sklonjenim naprej je stala Sigrid nepremično ter zrla na *>vojo *e>tro. — Ali more že ideja, želja ulbiti? Ali je Iris mrtva! Sedela je na stolu nepremično, nobenega dihanja ni bilo čuti, ms>€ je bilo tiho, tiho kot smrt . . . ALi pa jo mogoče moti zelena luč? Počasi in previdno je stopila Sigrid bližje, dokler ni stala poleg ne premične, bele postave. Be.le rože. katere si je pripela Irris onega dne na prsi, so opojno duhtelc. a nikakega dihanja ni bilo opaziti . .
Ciroza se je lotila Sigrid. — kaj, ali so bile uslišane njene grešne. morilne misli? Hotela je pokiicati Iris, a noben glas ni prišel iz njenega grla. Hotela se je dotakniti, a ni moigla premakniti roke Tedaj je (nekdo diskretno potrkal na vrata, — sveti Bog, če je prišel Marcel žc sedaj ! Kako naj stopi Sigrid pred njega, ikako naj mu prikrije vse to? Vrat pa ni odprl knez, temveč Cavaliere Spini.
—	Oprostite mi. dame, — je rekel, ko je vstopil. — Grof. pri kaicrem sem se oglasil, me je poslal semkaj in on sam mi bo kmalu sledil.
Se predno pa je mogel izgovoriti, je stala Sigrid poleg njega, bleda in zmedenih oči.
—	Vkliite tam. Iris, — je zašepetAla. — Ali je mrtva?
Spini je vrgle motreč pogled ina Iris ter stopil k stolu, na katerem je Iris bolj ležala kot pa sedela.
—	Kaj se je zgodilo ž njo? — je vprašal, napol sklonjen nad
njo.
—	Nič. pogledala sem jo in takrat je spustila roki navzdol ter zaprla oči . . .
—	Pogledala! Brez misli, ne da bi ka*j hotela? — je vprašal o-tro in Sigrid niu je stavila takoj nadaljno vprašanje:
—	Ali je nvrtva?
Spini se je motreče ozrl na Sigrid ter pri tem potegnil z desnico "preko čela I ris.
—	Ne, — je re/kel mirno, — ona ni mrtva. Na srečo ne zadostuje za to clove-Ska volja.
—	Kako si drznete. — je vzkliknila Sigrid, a nato povesila oči ter dostavila s popolnoma izpremenjenim glasom: — Ali spi?
—	Da, spi, — a to je umetno, nezavestno spanje, — je odvrnil Spini. — Vi t*e hipnotizirala svojo sestro, grofica, — brez volje je. enostavno orodje. Zakaj ne itfkoristic tega?
—	Hipnotizirala! —je ponovila Sigrid kot da se je predramila iz sanj. — Niti -vedela nisem, da sem zmožna toga. Kako naj to iz-rab-m? Ali naj ji itkažem, naj zavestno fcrtori nekaj, prav kot da bi izviralo iz njene la<atne volje? Sveti Bog, ne vedi me v skušnjavo. ----je zastokala Sigrid.
Spini se je čudno nasmehnil.
—	Ali je demon v vas tako močan, da najde skušnjavo, pa^it v
vsaki besedi, izgovorjeni brez namena? — je vprašal. _ Na kaj
mislH ? Na zločin? In jaz vaš svetovalec, sokrivec? Čudija logika! .laz mislim drugače. Vi bi rada izvedela za bolno točko v preteklosti kneza — in ravno tukaj se vam nudi najboljša prilika, da izveste potom tega medija, če je sploh kaka senca na značaju tega moža. Položite v roki svoje sestre kak predmet, ki je bil last kneza ali ki je prišel od njega. Nafto vprašajte . .
Prenehal je, kajti Sigrid ni pazila na njegove besede. Njen pogled je begal po sobi ter konečno obtičal na levem zapestju Iris.

Poslušajte
Ilazglafienje poslanice žlvijenske vatnosti za vftaJcoffur, trpečega valed vnetega grla, ki Je po-sled.ca prehlada. kaAlja •II rahlega napada gripe Tukaj »o znali tna zdravila. Ž njihovo uporabo bodo izginili pre- j hladi.
Severov Antisepsol Je iz-borno rredstvo za Izpiranje tis t :*» za grgranje. Znano Je, da pomaga Se- j verov Balzam zoper ka-Aelj pri najbolj trdovratnem kaAlju. Severove Tablete proti Prehladu In Gripi čudovito poma- i rajo prt odpravi prehlada ter poapeftljo ozdrav-. IJenJe.
Severn's Antisepsol 35c in 50c
Naprodaj pri lekarnarjih vsepovsod.
W. F. Severa Co,
Several Cough Balsam 25c in 50c
Severa's Cold & Grip Tablets 30c
Cedar lUplda ia_
kjer je visel s priproste zlatne zapestnice starinski -tolar sv. JurQa. Ta novec je nosil nknez na verižici svoje ure, a ga je dal Iris, ker je slednja rekla, da bi rada imela talk novec. Sigrid je odpela bracelet ter ga položila v desno roko svoje sestre. Nato se je napeto ozrla v Spinija.
—	In kaj sedaj ?	•	/
—	Vrašajte jo.	^
—	Ne vem, kako naj pričnem, — je relda Sigrid negotovo. _
Vprašajte jo vi, prosim vas.
Zoipet se jc nasmehnil s čudnim smehljajem.
—	Ce ukažete, — je rekel konečno. — Nato je napravil z obema rokama par kretenj v bližini čela in senc Iris. — Glejte, _ je
rekel pri tem zelo odločno.
—	Vidim, — je rekla Iris z onim oudnim glasom, ki je lasten hipnotiziranim.	'
—	Povejte, koga vidite, — jc nadaljeval Spini.
Iris je nemirno zmajala, z gdavo ter se nato nasmehnila.
—	Marcela! — je vzkliknila, vsa srečna.
—	Kje je? Sam?
—	Stoji v prodajalni cvetlic, — je nadaljevala Iris. — Izbira cvetke za mene! Prodajalka mu kaiže kamelije, a on maje z glavo. Sedaj mu je prinesla bele rože. — ne bel h rož! Obrnil se je proč ter rekel, — o Bo<g, ne morem razumeti kaj je Tekel.
—	Pazno poslušajte, — kaj pravi? 1
—	Ne morem, — je mrmrala Iris.
—	Da, moraitc! Kaj pravi?
—	Tiho govori predse: — £a vse na svetu, le nikakrh belih rož za Iris. Bele rože ravensberške!
—	Naprej.
fDalie prihodnri*.>
Jugoslavia irredenta.
fcg .. . ; m V

Ceste v tržaški provinci. •
Ko je izdal minister Carna'ziza dekret o vzdrževanju cest, je "bil rimski vladi predložen klasifikacijski načrt s prošnjo, da se kolikor mogoče hitro določi, katere ceste pripadajo skrbstvu province. Doslej še ni nolbeneiga odziva in tako je vzdrževanje cest v krizi. Kr. komisija je v svoji zadnji seji dovolila 16,000 lir za nujna dela na cestah, o katerih sodi, da pridejo v njeno skrbsrtvo. Ceste so sla;be in nujno je potrebno, da se vlada zgane in stori svojo dolžnost.
Interpelacija za slovensko šolstvo.
Goriški poslanec dr. Besednjak je poslal na rimsko vlado interpelacijo radi odloka, s kafterim se odpravljajp dodatne slovenske ure na osnovnih šolah. Želi poznati vzroke za odlok. Očiten je zgol j razn^rodovalni značaj odloka. Želi pismenega odgovora.
V pretvarjanju zgodovine
so Italijani mojsitri. V nekem goriškem italijanskem tedniku se či-ta. da je *bila Vipava v Srednjem velcu italijanska in da se je tam okoli govorilo italijansT#). Ako italijanski "zgodovinarji" nalete an neko italijansko plenieniško ira, hitro zatrdijo, da je vladala v onem kraju italijanščina, dasi morda dotični graščafc niti ni -znal italijansko, marveč je govoril nemško i« najbrže tudi jezik ljudstva. Lantieri in Porzia so čutili vedno Nemce. Vipavski rojak Sig:smund pl. Ilerfoerstein je fodC izbran za poslanikaw Moskvi, kfrr je razumel dobro ruski jezik, k' se ga je navadil v vipavski farni šoli, ker je slovenski jezik zelo podben ruskemu. Tako je poročal sam. To je 'bilo začetkom 15. sto letja. Goriški "zgodovinar" naj to premišljuje in neha pisati neresnico.
Fašistovska stranka proti pretiranemu povišanju najemnin.
Fašisti v Trstu «o sklacali na shod svoje pristaše, ki so Latotniki hiš. Zborovanje je bilo številno. Sklenili so. da se najemnina za*t vojne vdove, delavce, vpokojen-ce. -nameščence in vse One, ki žive od plače in mezde, ne sme zvišati nad 20 odstotkov in v nobenem shieaju ne sme biti trikrat večje od predvojnih najemnin.Fa-š:stoVska stranka zahteva to tudi od gospodarjev, ki niso njeni pristaši. V postav pridejo še mladi o-brtniki pa izkazih svojih dohodkov. Med htšnimi lasfoiiki je radi tega veliko gibanje Nekateri natpovedujcjo ogromno povišanje najemnine.
Sedaj pridejo priimki na vrsto.
Izšel je kr. odlok, po ka.terAm vrnejo prefekti v tridentinski pokrajini pretvoriti priimke v pristno italjaaiNkp in sicer tudi proti volji prizadetih oseb. Fašistovski listi pozdravljajo odlok in "Po polo di Trieste" je takoj d<osta-■stavil. da se mora ta odredba raztegniti tudi na Julijsko Krajino. Pravi, da so slovenski duhovniki •poslovenili razne priimke. Slednje ni res in marsikdo ve, kako so se po župniščih držali priim kov. kakor m bili vpisani v krst nih knjigah in jih neizpremenjene prenašali v krstne in druge liste. Med Slovenci ni baš toliko italijanskih priimkov, ali med primor skimi Italijani je okoli 80 odstotkov pristnih jugoslovanskih pri i m kov prikrojen hpo italijansko ! imkov prikrojenih po italijansko! oblast ukazala, da naj se pišejo odslej pravilno jugoslovansko?
Poslanec Bndan,
ki zas.to.pa "neodrešeno" Dalmacijo v rimskem^>arlamentu. je od-šel*v Južno Ameriko v pofcebni izseljenski misiji. Ali hočejo mor da spran-iti v južno Ameriko one Dalmatmcc, ki <=*> pribežali pod italijansko zave.fje pa pod italijanski krovom nekaterim zelo na poti ?!
Ponarejeni bankovci.
V CePknem je oddal na pošti bankovec ®a 500 lir Fran Mihe lic iz Bovca. Pri banki v Vidmu se je "Ugotovilo, da je ponarejen Med goriško prebivalstvo je za nešenega najbrž več ponarejenega denarja.
ENO IZMED WASHINGT0N0-VIH MORALNIH NACE
tretanie parnikov - Shipping New*
George Washington, kojega rojstni dan bo praznovala dežela v par dneh, je še kort deček pisal knjigo, v kateri je 57 pravil. 46. pravilo se glasi: "Ne loti se ničesar, česar ne moreš završiti, skrbno pa drži svojo obljubo". To je bilo vedno načelo Josepha Trine-ra, ki je začel pred 36. leti prodajati Grenko Vino kot zanesljivo želodčno toniko in -milo odvajalno sredstvo. On ni več obljubljal kot to, kar so zamogle storiti sestavine Trinerjevega Grenkega Vina, vsled česar tudi ni bil nihče razočaran. " Ladv wood. Mann.. Kanada, 11. decemlbra 1925. Tri-nerjevo Grenko Vino sem uporabljal kot želodčno krvno toniko ter se je jako izborao obneslo. Spa ti nisem mogel, moj dbraz je bil upadel, sedaj sem pa povsem drugačen. John Lissack". Ce vaš lekarnar ali prodajalec nima Trinerjevega Grenkega Vina. Trinerjevega Linimenta (zoper revmati-zem in nevraJgijo), Trinerjevega Mirilca Kašlja ali Trinerjevih Tablet Zoper Prehlad V zalogi, pišite na Joseph Triner Company. Chicago, III.	(Ad.)
Rada bi izvedeia kje se nahajata rojaka JOŽEF ŽUŽEK, doma iz Juršič in ANTON JENKO, doma iz Semibij, oba iz zasedenega ozemlja .Julijsika Benečija. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi ali naj se sama oglasita. Miss Mary Urbanči6; Box 54, Cass, W. Va.
(2x 19.20)
Uuencben,
M. februarja: De Graaae. Havre.
25. februarja:
Thuringia, Hamburg; Bremen.
XT. februarja:
Olympic, Cherbourg.
3.	marca: Suffreo, Havre.
4.	marca:
Deutschland, Hamburf.
6. marca: 3erengar!a,
Cherbourg; France.
Havre; Orduna, Cherbourg; Yorck, Bremen.
10.	marca:
George Washington. Cherbourg in Bremen.
11.	marca:
Mount Clay, Hamburg.
13. marca:
Majestic. Cherbourg; Bremen, lire-
men; Andanla, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam.
17.	marca:
La Savoie, Havre.
18.	marca:
Cleveland, Hamburg.
20. marca:
Leviathan, Cherbourg: Aqultania, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Berlin, Bremen
22. marca:
De Gr&sse, Havre. 24. marca: Martha Washington. Trat.
24.	marca:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen
25.	marca:
Columbus, Bremen; Westphalia. Hamburg.
27. marca:
Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg.
31. marca:
Berengarta, Havre; Arabic. Bremen.
10. aprila:
Paris. Havre. SKUPNI IZLET. 22. maja:	J
1'aris, Havre. SKUPNI IZLET. 22. junija
Pres. Wilson. Trst. SKUPNI 1ZUET.
Cherbourg; Hamburg;
Suffren, Republic,
Iščem mojo družino : mati MAKI JA ŠESTAN, hčere TONGA, MILKA in FRANCE PRIŠ-VORK MOHORJEV iz Kuteže-vo. Pred 7. leti se je nahajala nekje v Iowa, adaj neznam kje se nahaja. Protiim cenjene roja ke, če kdo zna za njih naslov, da mi ga naznani, ali če sama bere, naj mi se oglasi v nje dobro. — Anton Šestan, P. O. Box 52, Shephera, Tez.
(6x 18—25)
NAZNANILO.
Postojno je zapustil
rwofesor I'm/berto TTnbanaiz-Urba ,ni. ki je b»l prideljen razpusčene-mu okr. šolskemu 5jvefru. in odšel v Trat. Demisijoniral je tudi kot občinski komisar v Košani. Prof. Frbanaz priobčuje. kakor znano, v "Piecolu dela SeraM zanimive sestavke o jngosTovenskih pesnikih in pisafteljih.
: t.«*:	v
Rojakom naznanjamo, da je postal nas zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., za.sto-pal naš lin nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevedandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Cleveland u vršiti isto delo za naš list. ki ga je tako uspešno vršil v Tndianapolisu.
Mr. Rod m ara je mož poštenjak od nog do glave ter mu vi vseh ozirih lahko izaupaJe. Pravico ima (pobirati naročnino za naš list. sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima G!as Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko.
Uprava "Glasa Naroda".
" V --
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu ljubljenemu soprogu, oz:roma očetu
JAKOBU GUZELT.
Umrl je nagle smrti 8. febmar-ja. Pokopali .smo ga 11. februarja na tukajšnjem katoliškem pokopališču. — Pokojnik je bil bolan samo štiri dni. Zbolel je za pljučnico, kateri je podlegel star komaj 42 let. Rojen je bil letfa 1884 v vasi Goričane pri Medvodah na Gorenjskem. V Ameriki je bival trinajst let. Spadal je k društvu Prostost, št. 106. SNPJ, katero društvo m.Ui je priredilo krasen pogreb ter darovalo venec kot zadnji sipomin in pozdrav zvestemu sobratu.
Da je bil ranjfei priljubljen, je pokazal pogreb in obiski, dokler je še ležal na mrtvaškem odru. Jaz, Ikojt pokojnikova soproga, se nikakor ne morem dovolj izahvaliti sorodnikom in prijateljem ter znancem, iki so mi stali ob strani in pomagali ob Času žalosti.
Posebno >se zahvaljujem Josipu Jamniku in njegovi soprogi Ani, sestri umrlega, in njegovemu bratu John Guizeli za veliko pomoč teikom bolezni in ob smrti pokojnikovi, ki so'mi taiko zvesto stali ob strani. Obenem tudi lepa hvala za darovani venec, sestri, bratu in Joe Jamniku. Hvala tudi drušrtvu Prostost, št. 106. SNPJ za krasni venec, in sobratoni, ki so čuli vse noč-i ob mrtvaškem odru. — Zahvaljujem se tudi Mr. Joe Jamniku ter njegovi soprogi Elli za venec in pomoč. Hvala tudi njegovemu bratu Franku Guzeli in soprogi. ki sta prihitela iz daljnega Ramsey, O., na pogrdb.
Hvala tudi družini Peternel in družirai Časnik, ravno tako John "Ro»zmanu in Frank Vidmarju iz CKff Mine.
Pokojnik i zapušča traka j v Ameriki dva brata in dve sestri, v do-' mov'-ni pa očeta, mater, dva brata •n dve seiptri. Tu zapušča tudi mene. žalujočo soprogo s tremi nedo-rastlimi otroci; — najstarejši je =itar 4 leta. najmlajši pa eno leto.
Torej še enfkrart «e vsem skupaj zahvaljujem. Tebi, dragi in nepo-zaibljeni soprog pa naj bo lahka zemlja ameriška! Žalujoči oeitali:
Jennie Guzeli. soproga; Joseph. Jenmie in Jakob, otroci. Imperial, Pa. dne 16. feb. 192«.
Velik velikonočni izlet v
JUGOSLAVIJO
preko Cherbourga-Francoska, na svetovno znanem parniku
AQUITANIA 45 700 ton
Odhod iz New Yorka v SOBOTO, 20. MARCA ob enih zjutraj
pod
vodstvom g. S. VUKOVIČA, jugoslovanskega zastopn i k a Cunard črte v New Yorku.
Onim, ki nameravajo to spomlad potovati v domovino obiskati svoje rojake in prijatelje, se nudi izvanredno usodna prilika, da se pripravijo in pridružijo skupini izletnikov ter pridejo DOMOV ZA VELIKONOČ.
G. VTJKOVIČ, ki dobro pozna potovanje po Evropi, bo spremil potnike prav do Ljubljane in naprej. Skrbel bo, da bodo potniki najugodnejše potovali — tako na parniku kot tudi na evropskih vlakih.
Za nadaljna navodila ^lede tega posebnega IZLETA se obrnite na našega agenta v vasem kraju ter si preskrbite prostor, ali pa pišite v svoji materinščini
CUNARD LINE
25 BROADWAY NEW YORK
V Sv. Križu
pri Trstu se je poročil Pertot, Rajnik "Godlbenega društva", z jo Tence.
Slavko Knjižnice" in A vreli-
$25. NAGRADE $25.
Prosim cenjene rojake Slovence in Hrvate, če kdo ve kje se nahaja moj mož
V IN IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA
"HESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND HAMBURG Nafti parniki na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA
TH UR ING IA EVROPSKA POTOVANJA I*OL> OSKBXIM VODSTVOM

------- •-
Jakob Cerar
iz West All is, Wis., pri Mihvauke.
Wis.
Tukaj s\'a živela 18 let in zadnji čas sva imela pekarijo. Dne 4. decembra 1925 je odšel z dovoznem avtomobilom (Delivery Truck Ford) z doma in se od takrat ni več vrnil. Zdaj ne vem 5e je živ ali mrtev in sama ne morem voditi naprej .pekarije. zato sem primor ana jo prodati ali pa zaren-fati. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem. naj mi na.znani iza zgoraj označeno nagrado, ali pa naj se sam oglasi.
Mrs. Mary Cerar, 8213 George St., West Allis, Wis. (5x 20—26)

$198.—
I z NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek posebej.)
TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja ln «ru-(e Informacije ve obrnite na lokalnega agenta ali na
United American Lines
(Eirrimaa Line) Joint Service wjih
Hamburg American line
35-39 Broadway* Km York.
najboljše ročno napravljene italijan8ke harmonike MI
garancije. Na*e cene bo nlSJ® kot katere rpkoll Izdelovalca. Brezplačen pouk Ipt nja kupcem. Plilte po brezplačni cenik
ruatta 8erenelli a. co. tl7 Blue I »land Ave. Dept. 16. Chlcapo. IH
ttOJAXl, NAROČAJTE 8£ NA •GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVKNSK1 DNEVNTK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH