Leto IV., štev. i$6. V Celfu» torek due 10. okfobra $922. Paštnia» Blaitaa 9 flotaais!. ^¦P ^HBp ^^B^^^ ^MJJ^P fl^r ^HB 'BBBII^^ ^^1^^ , •BHH^^. ¦-•.... v«?^ / ^^Ml Stane letno 48 Din, mesecno 4 Din, za inozemsivo ietno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvaie 50 p. Posamezna Stevlika stane 60 p. *zhaja vsaK i©re<&» četrfek m soboto. Urednistvo Strossmajerjeva u!. St. 1, Lnads*.. /idefon St. 53. Upravnižtvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. t=i RaCun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. =3 LJUDSKO VSEUČILIŠCE V CELJU. Danes v ponücljeK ob .-S. uri zve- čer predava v risalnici meščanske sole g. dr. Fr. Steinfelscr o sestavi človeške- ga telesa. Koroški plefoiscit. Kako 30 urrpala miša srca 10. okt. 1920, ko se je lnielit udločiti usoda našin bratov na Koroskem. Sio .ie tedaj za zi- belko sloven, naroda, aii tiai so pi iklopi ia del materi jugosiaviji, ali naj vlaoa nad njo iTiaoeha Avstrija Y.sp.ku poro- čilo iz Koroškc s:rio nestrpno pričakovah. Ko pa je bilo ghisovauje zaključen.i, jc Jegla žaiost na :iasa srca. eutili s».r.o, da sc je o>drrgalo od nas dei telcsa. (ui tcdaj pa se je odpno morje trpLknia in žalosii iiašim bratorii oustran mejc. Za zlaro svobodo so se i.vjjevaii proti mogoomm zunanjim sovra/nikon: in proti — pla- čanim Efialtom. Zaslepijenost iastnih brn- tov ji'h je pahslila v temno noč Nobcnc pravice niso dosedaj so do-bili. V kiilli::- nem oziru, se jim no da pravice, katero narava zahtcva, da bi se otioci vsaj v prvi'h letih poučevaii v materinščini. Poučujeio Jill učitelji nczmožni jeziKa otrok. Niti to se ne dovoii starišem, kar je dovoljeno ceio v Turčiji. V 70. stoletju živi v Evropi narod, ki nima v iesnici niti ene lastne Jjudske sole. Tako ie ov«- rano tudi vsako drugo kuiturno delo. Zaipostavlieni so v gospoJarskem oziru. Dokler so i'me'i sc jugoslovanski dinar je bilo dobro, a sedaj se morajo zaüo- voljiiti z ničvredno avstrijsko krono. Pri sodnijr ne najdakoroški Slovemc svoje pravice, ko sodniki vodi.io oboro/em; pijane prelepacc proii miroi.iubnin: Slo- vencetn. V slovenskih krajih imajo {uje, slovens-cine neiinožne duhovnikc. Naj- vi'sia cerkvena oseba >e odklonila na ne- vljuden način njihove zastopnike. Toda naši bratje iniajo voijo do živlienia, hoce- jo živeti in trdno upajo ,da bo napočiia dbba, ko bcklo tuko sreem, da iih to ojj- jela mati Juj^oslaviia. Akcija za izboljšanje neše valute. (Konec.) Ka'kor pa treba euvati tecaj dinarja preid1 padcem, ta'ko sa traba euvati pred prciiagHni dviffanjeni. Ustavili smo pa- dainje, spraviti bo treba polagoma dinar na tečaj 8.50 švicarskega santhna in ga potem nekaj easa držati. Pozneje bo te- žiti polagoma za izenačenjem s češko kreno. Tako se deli program, ki ga treba izvesti v tri dele: I. Prvi del obsega teh- niciio' -nreditev prometa z devizami in vakitami in vzdrževanjc reda. Temu bo služil novi1 pravilnik in instrmkeije k njemu. II. Dru-gi del obsega ureditev vpra- šanja uvoza in izvöza. Tu treba sporaz- ummega postopanja z drugimi miiiiistr- stvf. Treba pa tudi strokovniakov, mo2 praktičnega znaiija. Tu sc nudi prilika, zmožnirn možem zasesti važna mesta v Beograidiu. Naj bi se ne branili stavlti svoje moči1 v službo domovine. Za tz- boljšanje prometa je sestavljen ves pro- gram, ki se izvede v najkrajšem časn. Skr'beti bo za olajšanje in povečanje iz- voza, za zmožne indnstrij'i ter itstaiioviti izjernne mere. III. Scsta.viti bo definitivni gospo- darskr program države. Predlagana ie v ta namen ustanovitev intcrministrske- ga. gosipodarskega odbora, ki ga bodo tvoTilr ponioeni'ki mtnistrstev, ki jili za- deva gospodarstvo, in zastowniki strank. Temu odboru bo skrbeti za harmonično delo med mhiistrstvi, vzdrževati stik z gospo'darskimi krogi, predlagati skupšči- ni iporočila o svoiem del-u. NatO' jc podal g. Plavsic .lekaiere podatke o Narodjii banki in o obtoku bankovcev in njih kriiju. Stanie je jako dofcro. Dinar je bolje pokrit nego fran- cos'ki friink. Pri tern' .id cft'ktivno kritje racu'njeno s predvoino vrednostjo (1 na- poleondor -- 20 dinarjev. dolar ¦—• 5 di- narjcv).%To je dobro v toliko. da morc- mo poveeati obtok bankovcev, saj 'oi banka z reaiiziraniem zaklacla ialiko vnovčua vso cirkulaciio bankovcev; slabo- pa je, ker nimani<> možnosti, povc- čati kritje, ker ne moremo kupiti novih zlatnikcv po dnevnem tečain in diferen- co i>lnčn(ti. To he. tore] trch.i premeniti1, kakor so> to žc ütorilc druge državc. tudi Češka. 0. tPlavšiC- se je potem ozrl na nas položaj v Mali a.mtanti. Ustvariti ji je tretba fudi dobro- gospodarsko podlago. Naša država ki važen činitelj v Mali an- tanti po svoiem prirodnem bogastvu in geografieni legi. Ne pričakujmo rešitve öd velikih držav, vsak se naj trudi, da se uredi' sanr, posiavi se na lastne no^e. da ne bo prizaJet od evcntualne evrop- ske gospodarske krize. Naš položaj ni slab, kar kažc tudi to, da imaino najmanj falimentov. Delaimo sami in deiajmo skuipno z Maio antanto, pred vsem s Ces'ko. Priz'ulevati se treba, dvigniti dinar na višino če^ke krone, potem skfe- niti s Ceško gospodarsko konveneijo, ,?z politične Male antante narediti tudi go- spodarsko Malo antanto. ki more posta- ti odločilncga pomena za gospodarsko ozdravljenje ce'e tvrope. Naposied gt>- vorfniik i'znova pozivija vsc gospoiiarsKe krogc na krepk.o sodelovanje v akcijl za sanaeijo valuto. da čim prej pridemo do normalnega sianja, v katercim bo moei 1-meti svobodno trgovino. MINISTER DR. ŽERJAV IN PROTI- DRAOIN.JSKA AKCIJA. Sotrudiiiiku \iiura« je dal minister dr. 2erjav pojasnila o raznili aktualnin vprašanjih zlasti kako zajeziti narase*- nje draginje. Ko so zaCiele rnescca a\- gusta cone rapidiu uaraščati. ie kralj Ale'ksander izrazil vladi želio, naj zajezj val draginje in pomaga uradništvn, in- validom in sploh manj im-ovi.tim slojem. Pred: vseni je biJo treba zadržati paniko, ki jo je širil konsinuent sam in nepremi- šljeno' novinstvo. Ukinilc so se uvoznc carine za najvažnejša zivila, izvozce pa so se zanjc vzdignile m prohibitivno iiiero. zlastii za prešiče in mast. Vlada je :"aeela sistomatieen boj proti haussc- spCkiiilaciji s ttijimi valutami in je ukre- nila vse. da sc moreio živila tivažati elm hitreje \x iiiozemstva. Treba je izvajatf protklragiiTjski zakon, a s policijsklmi ii;krepi se ne dajo zniževati eene in je zlasti p'reganjame soltdne trgovhie eisio nepotrebno. Ostrc odredbe so naperjene saino proti spekulaeiji. Za pasivne kraje je uvedena ppsebna akciia. Treba ie ljntega boj'a proti močnemu kapitalu. ki se borii proti tem nkrepoiti. Vlada stoji trdiiü' in od'toeno, da se zniža.io ceiK-. < e- na pšenici in rnoki je v na giern padanju. Ne smemO' se ustaviti pri boju za zniža- tije een moike, tudi mast, blago za oble- ko in eevlji morajo pasti v enaki rneri1. Predvsem je treba misliti na uradnistvo. Iz državnih imetij je zanje zagotovljenih 400 vagonov sladkoria in tudi mast.'Vsa ta živila bodo dobiU zi približno polo- vično tržno ceno preko njihovih nabav- Ijalnih zadriig. Minister dr. /!erjav je zn- kljucül svoj pogovar sledeče: Catulle Mendes: Rosuicoljubni Peter. (Iz francošeine) (Dalje.) Pistoleta ü je sledil. odkerakala je tako odločno, ko je še zaničljivo1 pozdra- vila Petra, da je ta razumel. da jo ne bi mogel zadržati niti s solzami. niti z mili- mi proMijami. Naslonil se .ie na drevo, glavo pobesil in gledal za odhajajočo Ii- ki obupanenru momarju, kl bi rad urav- nal tek ladji, pa vidi na nebn sumo eno zvezdo, ki p.očasi ugaša in uazadnje iz- gine. »Dobri gaspod,« ic rekla; Mariolta, ki je ostala sama z mladim gospodom, lepim kakor arhangel v kapeiiei. »Lepi gospod; zelo stc žalostni zaradi odhoüa mladega d'ecka. Ali ne opazite, da Man- otta šenii šla. \vae\\ bodete priložnost, občutiti se večjo ljuibezen.* Pri tej priliiki se je približala in mu pokazala svoja lepa prsa. Resnicoljubnr Peter pa ni misJil na drugega kakor rm odhajajočo gospodično. Odgovoril ]Q: »Ti sei mi zdiš grda, kakor kopnva, katero bi primerjal z vrtnico. Ne morem umeti, kako sem se mogel zadnjič v go- z4\i spozabiti in te abjeti.« Mariotti se je zdel ta odgovor za malo. Bila je užaliena ter je rekla: »Pri imenu moje zaščitnice, jaz ni- sem taka, kakor pravitc, delate mi kri- vico. Ko sem vas videla preganjanega in zapušeenega od vseh, sem se odločila, da vas folažim v vaši nesreei. V meni bl imeli, ko ste begali po cestah in gozdi«, dobro zvesto služkinjo Po dnovi in po noči. Ker ste pa poplaeaii inoio goreenost s ta-kim odgovoro'm, se born ,pač čuvala, da vain pomagam. Vrnila se bom v Seint-Rerny, kjer je veli'ko evrstih mla- denicev, ki mc imajo za lepa.« Ko je to izgovorila, je obrnila hrbet ki odšla uniih korakov. Ni bila sicer velika izguba, Oc je od- ala ta dekla, vendar se je zap.iišeenemu iporr.nožila žalost, bridko ki iokal. Svojo prisego je zvesto držal ter prenašal po- trpežljivo preganjanje, zadnji uidarci m- sode pu so bMi tako huiii, da jim je poer- iegel. Nihče se ne briga za mladega tr- pina. Qospodicna Hugeta je šla s studom cxl njega, angel in eisto dekle. kateri Je podar.il svoje sree. Živi nai sam brez tovarisice in prijateljice? Sam? Ne. Peter je slišal moeno so'pihanjc in čutil je nökaj mehkega, ki mu je božalo stegna. Bil jc medvod, ki je kirnal z gla- vo. Boljša kakor Ijudje. zival ni odsla, — radä ga je imela, saj ga je rešila z drevesa. Vzdignila jo glavo. ga prijazno pogledala Ikakor bi hotela reči: -Ce vas vsi zapustiio, jaz vas ne born pustil sn- mega. Nikar tako ne žaluitc. Ce izgubi kedo prijateljstvo vseh l.iudi in vseli zens'k, je Ijubeznivost živali veliko vred- na.« Veliika tolažba je bila to. üospoü Peter je bil ginjen vsled1 socutja medve- da- Nič vee ni eutil tako grozoto samo- te. Imel je še emega priiatelja, skJonil s«* je in je pritisnil Francolinovo glavo na svoja prsa, medved ga je pa objel l.iu- beznivejše kakor kak človek. Moral bi mu govoriti besede, kale- rih je bil nayajen: Moj ljubeek, kako si dober, kako sr prijazen, on pa je zakrl- čal: »Qrda žival!« Takih besed i'-a clobm žival ni bila navajeaia. Jezno Jci medved zagodel, pw- stavil se na zadnje noge in odprl žrelo. Peter je spoznal nevarnost. zverina ?,a bo zadavila, raztrgala in porrla, skoeil je na stran, potem pa tekel skozi gozü, skaikal cez skale in jarke. za njirn pa med'ved. kateremu jc povedal resriico! (Dalje prihj »Ko so se čuli glasovi o vladni krizi in ko so viideli morebitno izpolnjenie svojih želj vsi združeni »protirežimskl« faktorji. oposzieija, zagrebški kongresistf, pa tuidi — naj bo to reeeno brez zamerc — draginiski spekuiauH. — (vsi pa spremljaui' od živahnih simpatij protidr- žavnih elementov), takrat srno se mojl tovariši in jaz zavredali, da bi bilo v tem slučaju pač ad nas odvzeto najtežje bre- me in strašna odgovornost v času, ko je nehvaležnost geslo naše javnosti, da pa bi se mi uimakriili z zavestjo, da smo ipak po sikromnih močeii vr.šili do umika svojo dolžnost.» Fanislam. V 20. stoletju se .ie razširil krščanski hnperialrzem, kakor ga ne pozna zgodo- vina. Pohlepnost po koloniiah se je po- lastila EvTopskih velesü. Ko so si raxde- lili barbarski svet, se jim .ie zahotelo tudi po deželah in državah islamske kulturc. Od leta 1904 jc smatraia Francija Ma- rokko In Anglija Egipet s Sudanom kot koloni'je, ltalija je Koma] eakala, da se vsede v Tripolitaaiji, Afganistan in Be- lirddžistan sta poiagonm prisla -pod an- gleško nadzorsivo. Leta 190/ sta razue- lili Anglija in Pusija Perzijo, glede raz- delitve turskih dežel so pa sklepali na tiihe-m pogodbe. Islamski svet k kmaiu sooznal, da se gre za njegovo ko/o, toda bil je pre- pričan, da ima dovolj moei, da sc ubre- lil- Za to moč se inia zahvaüti trideset- Ietiie.mii delovaiiju Abdulliamida in iile- gnvih poslancev. Islam 20. stolctja se ne da primer- jati z islamom sredi 19. stoletis. V 19. stoletju so iprestopile številne islamske občine v Rusiji b krščanstva, v 20. so se pa polagonia vrnile k stari veri ne samo1 v azijatski, arnpak tudi v e\ ropski Rusiji, tako n. pr. v okolici Kazana. Mo- hamedanski misijonarji so Pod rusko za- sOito razširjali Islam eeio med na rod i In rodovi v Sibiriji. Islam prrdobiva vedno nove pekra- jine. omejiti bi se ga dalo le s silo kolo- nizaeijskih velesü. I)Ve tretiijii Aftike je v rokah miuslimov, če bi se v južni tretinf dovolila svoboda vere. bi sc razSi- rili muslimani do Kaplanda. Islam 20. stoletja je prekoračil ir.-eje, katere predpisuje Koran ter išče zvezc in .pomoci pri nevernikih, proti katerim bi se moral na poveije preroka nepre- stano bojevati. Po koranu bi moraü mu- - slimi prizanašati kristjanom. Judom In Masdejcem, kajti samo ta tri veroizpo- vedanja imajo knjigo razodete vere. Vsi drugi so posfani, sovražniki islama. zo- per katere se je treba vojskovati1. Trl- najst stoleiij so se TTuislhni držali teh na- eel tudi še v stirinaistem stoletju islamn. V dvajscteni krščanskem stoletju pa po- »15e inuslhnski Kalif posebna odposlan- stva k paganskim .laponcem in Kitaj- cem ter jih prosi pomoci proti krščan- skim velesilam. Zmagovife Japonce so slikali muslimski misijonarji za Äila- hove prvoborilce .riroti gospodstva želj- nim krščanskim državam ter iih slavfll .kot vanrlie islama. Po vzgiedu poütiKe Kaiifa Abdulliamida so se zvezaü indijski muslimi z lndi in tako oslabili musliman- sko oporo, ;ia katero so se naslanja!t Angleži. Vcli'kega kalifa Abdulhamid.. so pre- gnali Mladoturki in po vsem muslim- skem svetu se je razšinla vest, da so Mladoturki :sovrazuiki islama ter škod- l.iivei muslimov. Privr/enci islama so tt- stali turskeirui kaliiu zvosti in niso hotdü ni'e viefdeti' za Mladoturke. Ko so M'.adotruki spoznaii. da so o- saiuljeni in zapusčeni, so začeli iskati zvez z razninii muslimskimi redovi in. misijonarji. Toda nihee jim ni /aupal, ?e Stran 2. »NOVA DOB A 116 celo ko so v sve-tovni vojni proglaslli i sveto vojsko, sc večina musliinov ni lir>- tela utde-leziti iste. Oklic za svcto vojsko ni prišel od visokospo^tovauega k a lisa Abdulliamida, ampak od ncznatnega nio- i ža i'ii nevernib Mladoturkov. Vsak mn- «1 Lin pa mora poslu.šuir glas kalifa. Ka- kor hitro jc bil pahnjen Abiliiliiamid s prestola. jc propadla niladoturška stran- ka. Panislamsko gibanje, ki je imelo leta 1900 200 listov, jc začasa svete vo.iskc v 1000 listih agitiralo proti Mladoturkorti. V zadnjem easu pa se jc pamslam- ska politika popohioma zasukala. Po poraz.ii Orkov v Mali Aziii ie nastopil Mladotureik Mustafa Kcmni-paša, ki vo- ¦predsedinik dr. Dinko Puc, ki ie med w ; harnhn pritrjevanjem pozdravil rninistra ) dr. Žerjava. V poldvugo uro trajajoeem j govoru jc minister dr- Žcrjav opisal te- j žave in doscdanje uspche borbc proti j draginji tcr razne mahinaeije proti tej akcijl. Pri kronskem svetu v Uublja'iii Jc prevlada;la socijalnopoliticna smer nad velcagrariTo v casu, ko sc ie loričakova- lo, da. bo ceua nio'ki poskočila do 50 K za I kg. Velekapital se siccr trudi '/ vsemf sredstvi, da zruši scdanjo viado in sprc- meni njeno politiko. Upati ie, da se inn to nc posreči. Gene živilom. zlasti žita- ricatn, nioki, masti, oblcki in obutvi mo- rajo pasti. Po ccidaipncm kritju lastnc potrebe, bomo lahko izvoziii šc 100.000 vagonov žitiri1! lirane. Posebno se bo po- brigalo> ministrstvo za soci.iahio politiko za uradništvo, mast bo dobivalo za po iovično cent). Nek a tvrdka ie ponudila 20 vagonov inasti za polovične tržne cc- ne, ec sc ji dovoli izvoz drugih količin. Minister je refer rral o akewi za izbolj- šanje vahitc ter oertal vpliv doseženih in pričakovanih tuspchov. Vojuo opas- nost je odvrnila naša diph>macija z mo- idriim nastofpotn. Delo v vladi in skupšcl- ni se iy.popolnjuje z delom v občiinaTi. Ljuibljanske občinskc vclitvr; mora Ljub- ljana izvesti tako. da izbere svoj občin- ski svet ne po vidi'kih \elikih političnih vpraSanj. marvcč po gf>spodarskih po- trcbah mesta in nie.^ovih okrajev ter ¦stanovskih interesih njegovesra prebival- stva. Če nam očitajo, da smo centralisti, se moram nasmehuiiti, kcr ic ravno zad- tije dni morala naša «centraiistična« vla- da ščititi avtonomijo mesta Ljublijanc proti1 nenpravveenim pose^oni maših slo-_ vens'kih ti:pravnih oblasti. Minister :ipc- ?ira na trcznost in zvestobo so.mišljcn?- kov. Nasprotnik Ljnbliane ie klcrikali- zem. Navzoči zaupniki so z ma.ivečjo pa- zornosijo sledili i'zvajan.iem svojega vn- ditclja. Koncem referata so urineidili mi- nistru dr. Žcrjavu prisrčno ovacijo, ki je bila izraz neomajanega zaupanja. ki j^a wziva dr. Žcrjav nied somksljeniki. Dr. Puc je konstatiraH popolno onotnost v •stranlki, če pa ipoedinec zapusti stranko, ni vsled tega nobenega razdora, ker prT- de na to pozicijo več disciplimiranih Tn zanesljivih delavcev. Volihia borba bo huda, treba je samo neomajame in trdne disci'plime ter izpolnjevanje državljanskc in stiankine dolžnosti. Ivan Zwpan Je •prcdlagal resolucijo. ki je bila cnoglasno sprejeta, v kateri je vzel zbor zaupnikov JDS poročilo miniatra dr. Zeriava z o- dobravanjein na znanje ter se mu po- sebno zahvaljuje za njegovo sniotreno delo za pobijawjc draginje, zbor zaupnv kov se izreka proti vsaki akciji revizije usta-ve im naj vsi dela.io za enotno izgra- ditev države. Vsa pozornost naj se po- sveča socijalnirn vpraSaniem. Z izena- cenjem davkov naj se zagotovijo sred- stva za regulacijo uradniskega vfpra- šania, zlasti naj se izboljšaio .pronietiic razmere. Vsi napredni in državotvorni činitelji Jiaj združijo svo.ie moči v od- porn proti razdirajočim silam, ki ogro- žajo napredtii značaj Ljubljane. P^lififtne vesfi. Radič hoče prlznuti usiavo. Kakor |)oToča »Heograjski Dnevnik«, je v vr- stah Radičcve strarkc vcliko razpolo- ženje za politiko popolnega pomirjenja med Srbi in Hrvaii. Puslanec Angjellč (demoikrat) je fmeI v /aarebu konferen- co, kateri je prisoslvoval tndi Radič. Na konferenci so razpravljali o vseh vpra- šanjiJi narodne in drzavnc poütike Sr- bov. Hrvatov in Slovencev. Oovorili so tudi o sikn-pni proslavi praznika veliTa1 zmagc na Kumianovem. Radič jc tudi :z- javil, da jc pripravijen udcležiti se s svo- jimi' poslanci kunianovske proslave tcr da" ta'ko javno pri.Z(ta;i]e Srbiji za njeno sodeiovunjc pri ustvar.jan.iiF naše domo- vine. Naglasil jc, cia inoi'amo Evropi po- kaza'ti, da smo Srbi in Hrvati sposobni svoje stvari sanii uspesno aravnati v is- krenem sporazumn. »Bcogradski Dnev- nik« je nalbil tudi iepak, na katerem jc napisano: «Radič pride v Beograd na skupščino.« Podnaslov sc Da glasi: »Sporazuni s lirvatskini blokom dosežen v vseh vprašanjih državno in narodne politike. Radio pristaja na to. da pride v I3cograd. Prisostvoval bo z vsemi po- shmci na Kuma:;ovski proslavi. Spora^- ii'in je dosežcTi brc/ rcvizije ustavj. Ob- si rneie v Jnevn'ku.^ Centraini odbor JDS za Beograd je na svoji seji sklcnil, da sc vidovdanska ustava, pri katere sprcjetju jc bila denio- kratska stranka glavr.i sotrudnik, nc sine v sedanjih prilikah nikakor revidi- rati, !ker bi bila vsaka rcvizija na škodo države, nadalje odobrava splosno poli- tiko, jki jo je stranka vodlla po svojili zastopniikih v vladi, v glavnom odbortt in v paflamentarnem klubu. V vodstvu stran ike ni potrebna nobena sprcmeir.ba. Krbl.ievič Jurij ne sprejrae vladinili predlog. Due 6. tin. jc imel ministrski svct scjo. na katcro ie bil povabljcn tudi kraliev.ič Jurij. Kraljevič jc prišcl in izrn- čil vhidi pismo, v katcrcm izjavlja, &d mu ni mosoče s svoto. ki mu je k»0cnn osnova'ti iredno življenjo primerno njego- veniu stanu. S to svoto nc more odpla- čevati doigw, katere ic moral narcditl tckom lei Cc bi sc mu prcskrbclo x Beogradu posebno stanovanic in se nnt dado primerma vozna srodstva bo pri- stail, čcprav nezadovoljen, na določeno svoto. Ker to 'pismo ni odgovarjalo na stavljena vprašanja seic jc vprašala vlada kraljeviča. če priznavn dvorsTki sta/tut in če se hače pokoravati odrcd- barn, ki izhajajo iz lega statuta. KraljevE jc odgovoril, da na to nc bo dal odgovo- ra. Na vprašanje, če bode šel v Nis, je izjavil, da v Niš note iti. Vlada jc sklc- nila, da se razgovor sprcjnic v znpisnik in da ministrski predsediiik obvestl o vsem tem kralja ter sc bo zato sklical dvorski svet. Sklepi zaveznikov jrlcdc Tracije« Dnc 6. im. so sc sestaii zavczniki \ Pa- rizu i'li se posvetovali glede Tracijc. Sklonili so, da mora in grškc čcte takoj izprazniti Tradio do Marice. Orško prc- bivalstvo lal.kj zapusti evakuirano ozc- mljc. Vzho(i"a Traci.;a pride pod turško suvereniteto, vzprvstavi sc turska civii- na uprava in se povrno tur^ko oroziu- štvo, voia^-ko zascdbo vzdTzujcjo'zavc?«- uiške čett-, Mir:)vna konferenca sc bo vrsila od 1. Jo 10. novemhra v Skutariju. Celjske nmritoe» Prilika Je! Kdor se liocc dobro se- znaniti z je/ikj'm srl>olirvašsijne, raj pri- de jutri v torek I4), ekinbra tocno oo K-S. uri zvcL-er v Visah'ico deške mesc. sole. Predavcv! bode o tern predme'ii sk-ozi 16 ur strokavnt učitci.i g. Adolf Ra- dič. Vsaka nra po:ika za osebo stanc samo 1 Din. Snov se bo tako lepo za- okrožila. da bo vsak siusateli dohii jasne sliko o bistvii srbohrvaščine. K obilni v- deležbi yabi predsodstvo liudskega v'sc- učiiišča v Cel.;:;. Odvetniško ptsarno ie otvorii v Le- Iju, P-rescrnova ulica 3, g. dr. Alojz Oo- ričau, bivsi tajnik finančnc prokurature, skupno z g. dr. Karlom Laznikom. Ženska Ciri! Metodova nodrir/nica v Celju prirjdi cine 11. nov. t. I. (soboto^ v Veliki dvorari Narodncga doma Marti- nov večer z raznun zanimivim sporc- doni. Razna društva se prosi. da na ta večer ne prirejaio nobenih nrlredilev. Natančnejša poroč;ki siede. O. Z. C. M. P. Podružnica Soce bo imela \- soboto, 14. tm. ob S. uri zvečcr v mali dvoram Naroidincga doma' svoj prvi obOni zhor z naslednjim vsporcdom: 1. I'orocilc v» delovanju ustan:jvneg;i odbora. 2. VoTi- tev novüga odbora. 3. Raznotcrosti. Lepo prosin-o. da bi sc ustanovm odDor se$cl na pogovor en čctrt urc prcd zu- cctkom. K obi!ni udeležbi najvljuuncjc vabi odbor. Vpisovanje v Oiazbeiio Maticu. lS:i liovo sc bo vpis'.naio gojence v Ola.i:- beno Matico v Ce'ju od 15. oktobra ik-:- prej. Kcr jc ta zavo;l velikcga poinena, ker imajo gojenci priliko dobro ir. teme- liito sc priuüiti glazte in pctja. sc vabijo stariši, da vpis^:o kolilsor mogc-cc Intro svoje otrokc. Stanovan.irfe.j küinislia v Celju sc jc. pomnožila s stirimi člani. Voia&ko oblasi zastopa poikovii'K NannioviO. javue nr-.- mcsčcncc prc;?. Reich in socijalistično društvo naicninikri Stcni i-> Lah. »Lesijj»narir< so krasno uspeli. Ka- ko sc je obČius-vD zaniinalo za igro ic dokaz. da jc biio gleJaiišče vse trikrai nabito polno. V nedeljo popoldnc pa ie moralo veliko liudi oditi, kcr niso dobili več vstopnic. Glasbena Matica v Cetiu naznanja. da sc vrši rcdni obeni zbor za letosn.fc leto v torek, dm 24. oktobra ob 20. uri v mali dvorani »Narodncga doma« v Ce- lju. Vsporcd: 1. Pozdrav prcdscdnika. l*. Poročilo funkcijonarjev. 3. Porocilo iprc- glcdnikov račuiTov. -1. Volitcv odbora. 5. Slucajnosti. V slučaju nesklcpenosti sc vrši ir>ol urc pozneje občni zbor, ki je sklcpccn pri vsakcm številu navzočili clanov. Odbor vabi vse čiane, da sc občnega zbora našcga v kulturnein ozi- ru taico v.ažnc\ga drnštvu iidcleže \ čim večjem stevi'lu. Cinkarno v Celju je prevzel v uaji.m za 30 let pod za dr/avo .iako ygodninn pogoji konzorcij obstoicč iz Srbsko-gt- spodarske banke in Slavcnskc banke. Tombola Splošiiega ženskega oru- štva v Celju jc v ncd.jljo douolclue nad vsc »pricaikovanje dobi o uspela. Cisti uo- bičelk za knjižnieo ŽenskeKa drnštva ziuiša nad 25.000 K. Tombola sc jc vrsi- !a v najicpšcm redn in udcJeženci so bifi zadovoljiii. Nujiepša livala darovalcein. ki so z darovi ^ri;.M)mogli k iepemu uspe- hu. Zahvaljujenio pa sc t\idi vserti onlm, ki so nam pomagali pri priredirvi sann. Občinstvo in urnšiva pa opozarimnu, da bo 2c:jsko drnstvo v Celju odsfej vsako leto erakrat priredilo tombolo. -- Odbor. Račuiiftkl listki »Družbs sv. Cirila in Metoda« so že v marsikatcri gosti'ni in kavariui vpcljaui, vendar v primeri s predvojno dobo jc io zelo nialcnkostiio. Pohvalno morair.o oincniti. d:i sc rabijo računsiki lisiki prav pridno v Ljubljan?: v restavraciji Slon, Zvezda, na (ilavncrn kolodvoni in horelu Jtrukeii. So t.tdi sc nclkatcrc gostiluc in kavarnc. ki jih ra- bijo, vendar smo mueuja, da bi se jih da- lo 'lnnogo vec razpcčati. ko bi biio več dobre volje. Dobijo se celo ffostilne, kjer sc ipišck) računi na listke. ki imajo rckla- mo židovskih tvrdk. Narodna zavest, kjc si? Ko bi naši gostilničarji, trgovci, o- brtniki ii'peljali v svojern obratu racun- ske listke wsaj za one račuuc. ki presc- gajo svoto J00—200 K, pa bi dobiia družba za svoje narodiio delo dnevno ou 50.000 — 80.000 K. Lahko bi bilo drr.žbi- iio delo in betonskih stebrov, ki bi jih iposiavila CM druzba ob rnejaii, ne hl razdrli nc Ncmci, nc Italijani. Občiiistvo prosimo: Zahtevajte vscpovsod račun- ske listke Druzbc sv. Cirüa in fVctoda! Vžigalice »Uružbc sv. Cirila in Me- toda« bi dajale še' večji dohodek, če bi sc le ipovsodi zahtcvale. Naš založnik lv. Pcrdan ima sedaj za vso Slovcnijo zrr- dostno zalogo. Trgovci in obeinstvo Ku- pujte edino'le družbine vzigaiicc, ki imn- jo napis: »Mal položi dar. doinu m oltar!«. Celjani zavidauio Uiibliaiičane, ko bercino v njinovih Jneviiikili. da so pn- speli že prvi transporti amerikanske moke v Ljubljano. Bela inoka Sc bo pro- dajala olkoli- 22 K. erna pa po 19 K en kg. U'paijTno, da sc tudi pri nus kmalu oglasi nižja cena za moko in kruh, ki je najpo- trebnejša hrana za vse, zlasti za otroke. Zadnja ptwoderj je vzela okras ic- vega brega Savinjc — Pallosovo kopa- liško uto — nasproti mestncniu kopa*?- šču. Tisti, ki radi vidijo. da bi bilo Celje lepo, in da bi se zlasti okoliš mestnega vrta in nabrcžjc naše tisenic Saviujc nc kvarilo z vsemi mogočimi kolibaini n«s naprošajo, da izrc.knrj na naslov mest- nega obüinsiccg.i sveta, ki je tcko öo- sledno ščitil closlej to starino. prošnjo, da nc izreče več lokal.ic potrebe za g?atf- bo utc. ki jo jc vzela Saviuiii. Prosveta. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. Vrnili so sc jesenski dnevi, letos precej mracui in za Ijubitel.ia bumo- barvnc narave prav neprijetni. Odpirajo se nani zopet vrata kulturnih prireditev.- Oni anajhni krog Celjanov, ki irna vsaj nekaj smisla za duševni razmah in 'za iepoU> veeno lepih umetnosti, bo gote-vo hvaležen za vsaki trenutek, ko se odteg- ne vsakdaniim skrbem in se lahko po- sveti svojim pravirn notranjim uisivorn, ki ga povzdigujcjo nad banainost.io pn- vojncga življenja. Olcdalisea smo sc od nekdaj. oklepali s posebno Liubcznijo. Z vclikirni gmotnimi in fizienimi žrtvami smo ga vzdržavali, dokicr sc nismo pre- seliili v svoj Muzin hrani, ki je bil oc? nekdaj na naših tlch ic naša last. Leto- šnjo sezomo jc otvorila narodna igra. »Lcgijonarjc« smo vidcii n:\ ccljskem odru žc večkrat: a vsikdar smo iih uži- vali z istim zadovoljstvom odrasli in anladina. Ncoporcccne zaslugc za to ima gotovo naš Rafko Salmič, ki jc kot rc- žiser m igralcc v narödnih igrali znaf zamašiti prcd vse-m s svojim izbornini nastopom marsikatero \rzel. ki sc po- javlja v dramatiziraniii romanih. . Puz- prodano glcdalisce, zlasti pa burni :;- 5>lavz pri mnogobrojnih scenah. nam. *e naijlepši dokaz, da so »Lcgiijonarji« tuar to pot, ko so sc odigrali trikrai, popcl- noma nspcli. Razne majhr.e iiibc najc!e vsak sitrogi kritik lud? pr! dovrscnih v- metniiki'li, tem !ažje jih jc uaiti pri dilc- tantifh, iki niorajo polc;^ svojega pokllca žrtivovati ncslcto vcčcrov. da sc (.in.gf zabavajo in -- kri1iziraj(\. A povrnimo sc k lgrü lio^ijuua .Ic- ža nam je pocJal g. Rafko Salniic z istim teiirperaineiiiom in dovr.šeiiostij, kakor smo sa videli že nekdiij v tej Igri. VsaK aijexov nastop je d:il ruzvoju dejanja novo živahnost in priklcnil na se vse ob- činstvo. Tudi ostalc giavnc in manjSe ¦vloge so bric v prav srecnili rokali. Lav- ra (gidč. Vorbachova) je izredno ugajaia po svojcim nežnem čustvovanju in sreni •ijiTbczni do Ferdinanda p'.cm. Basaja. Vso iicsreeo, ki jo zadeiic, jc ipravilno interpretirala. Ana (gdč. Pa.vlinčeva) je znala ustvariti poirebno iskreno ?a»- 'inerje, iki vlada med prijateliicami v \e- lilki sreci1 in nesreči. Ono hinavsko m intrigantsko naravo. ki stnnoglavi dv«- jc ljubečih sre v propast, jc izborno po- osebil g. Stanko Cradišnik. nie ¦mani si- gurno jc i'grai rerdinanda pi. ttasaja jr. Pfeifer, ki je s svojim naravnim nasto- pom prav dobro izražal svojo vcliko sreco' v 'l'ju'bezni do Anice. a tem vecjo jKjtrtost. ko ga lopov Brii.iač odtrga oU neveste in pozwcnc v nesrečo. Za Raica režija ml mogla najti boljscga igralca nego je bil g. St. Perc, ki sc zna tako Iz- vrsitno vživcn v vsako karakterno vlo- go. Barbka (ga. dr. Kalanova) goiovo ni iiiniponirala s'amo .iezn. ampak tudi marsilkatereinu glediilcu, ki zleze radi l'jubega hišnega miru pod copatc. Bošt- janeefk (mladi Orozen) je bil ljubek *u živahen tcr prav lahko postane sc Bo- stjaii. PoKabiti tudii ne smemo Mcdveda (g. Ccpin) in Qricaricc («dö. Mamova). Prvi je bil roien oštir, ki je zual pokazati o pravem Casu in na Pravem mestu svoio Segavost, a tudi biago sree. Qrf- čarica. dasi jokava. jc dobro pogodila kmceki tip, ki išče utehc za svoio bolest v božji volii in v jmjateljskih besedaft. Mod legi'joiiarji smo videli marsikaterc- ga starega znanca iz prcjšniih let. Vsa cast tem in tudi onim. ki so priskoči« režiji na pomoč! Dobro vodstvo (Ipavec g. Kes) juni jC voüpilo primeren nastop. üodba in petje r,ta večlncma harmonirr,- ü, solosipev? g. Salmiča, gdč. Pavlinčeve in dr. Milka Hraswcca so vzbudili med ofočinstvom, vsestransko odobravanle. Igra se je prieela točno, kar moranio pr? splošni ccljsid netočnosti posebno otfo- bravatk Tudi v glodnliških ürostorih Je •spilošna snaga in red prijetno upliva'a. -vii— PODPIRAjTE KLUBOVO PROSVET- NO DELO S KNJIGAMI IN DENAR- NIMI PRISPEVKI! Štev. 116. »NOVA DOBA« St ran 3. Turistika in sport. At!etiksportk!ub Celie — SK Celje. Ncc)ejiska prvenstvena Tio.ccometna tek- nia ie končaln / /¦majso Afcletikov v rdz- itterju 5:0. Poročilo sIedi. Dnevna kFonika« Tri veiike slavnosii. Proslava zma- ¦tjuslavne bitke pri Kunumov» se vrši oii 24. do 26. tin. Due 24. tin. bodo med ¦Kumanovim i:; Skopijcin veüki manevri, katcrih se ndeleži 10.UU0 vojakov. V Kinnanovii se vrsi slu,:oa božia in .pomen padlim junakom. zveCer bo mi sveeaii banket. Dnc 25. im. pa odpütn.icjo tidole- ženci v Skoplje, irjcr bo naslednjeiva dnc pni>Iava osvoboiütve Skopl.ja. V jWitro- vici prenocc iidele>e;ici, naslcdnjcjca d-ne pa odipotujejo \ ]:cč, k.ier se bo vršilo slavnostno vstolrjenje natiiiarha. SIo- venija bo pri slavnostto /.astupano po šestih oficijclr.il! rcprczcntantili. Slovensko šolstvo v goriškem šoi- skein okraju. Oikrajni solski svet rabt takoj 28 ucitel.iskili moči. Učitelji in iiC?- teljicc. ki rcflektirajo na ta nicsta, naj vložijo takoj prošnjo na okrztjni SolskJ svqI ker bodo takoj nastavljeni. Tckom smeseca bo razpisanih za definitivno na- ¦nešeenj-e 87 mest in sicer 42 voditeljskih, 15 iieiteljsfcih hi 30 za ueiteljicc. Stavka koviiiarjev v Uubljatii. V strojni'h tovarnch in iivarnah so začeli stavkati livarji. stnisarji in modelni mi- zarji. Vzrok stavke jc. ker so zahtcvaii dclavoi na podila.n'i koloktiviiu po^odbe izpJacilo 15% -difere:ice .na mezde od 1. s-eptenibra naprej. Jugoslovani v Novi Zelandiji. Na iLVsii-iilski Novi Zclandi'ji živi približno S0O jugoslovans-kih naselnSkov, ki se ba- vijo s kopanjem smolo, vino.uTadništvoir. ij) •m!ekarstvnin. Vsi naseljeniki' so ože- nieni in ostanejc traino taiii. Kljub termr, pa ostanejo do'bri Jiigoslovaiii1 in ljubijo svojo clornovino. Železnlška nesreča. Na kolodvon; Obrailovar - Stolica med Paraeino-m !n Zaje-caroni sc je odtrR'alo nckoltko vaffti- v.oy lovorn^a vlaka tcr se zaletelo v o- sebn?. vlaik. ki je stal na kolodvoru. Par va^oiHiv se je razbilo. od oseb ni bila no- ben a poškodovana. Tatove briljantov Jc izsledii detektlv Yii'Uvkovic \- Vukovaru. Zadnic case so i se dO;Ckl'ne od 8. — 10., pop oil dnc o'd 13. — j 15. ure). Tovarisi, ki žele vstopiti v »Irfelav«. se na: z.tilase istota'm. — Od- bor. Dopusti državijHi uslužbencev. Drž. üsitJ-zbcnci itnajo vsaiko !cto pravico na dopiist, ki znaša za uradnilke do 5 let sln-žbe 15 dni. do 15 let 25 d.ni. do 25 let 35 dini, nad 2o let 45 dni. Za 'Dödnradnike in sjiige: do 5 let sluzbe 10 dni, do 15 let 15 cJni, do 25 }vi 25 dni, nad 25 let .50 dnk Predstojniki nradov odloeajo po predpisih pra-vilnlka, kdai more nsluzbc- j nee nastopiti svoi dopust. Iz uradniške pragmatike. Clen 118 se glasi: «Po smrti državnesa uslužben- ca se po*d naslovomi oskrbovalni'ne (na rnčitn pogreba) teplacaid enomesecni redni ipTejem'ki. Poieg tega se ženi in o- ¦troftoni iz^plaeajo redni prejemki dven ¦meseoeiv.« Člen 119 se glasi sedaj tako- ie: »Ako staini naineščenec prcd easom, ko je doslužil pravico poikojninc tako j^bpli, da postaae za slažbo nesposoben jn se zato odpusti. dobiva na racnn vjt- drževalnine 30 oust, place in stanarinc. AJco je rcven m ee nc more dobiti dn:- geiga zaslužka, aii če v talk-cm stanjn uniTe, preden je dobi! pravico do rodbin- ske .ponzije. sc da njejrovi družini kot doklada pod naslovom vzdrževaliiinc 50 odst. od vsote, kafero bi dobival, Ce bi bil dos'Offe! pravieo do rodbinskc jjo- kojnine». J. N. A. D. »Jadran« iavlja svojini članom, da bo icospodarskii zadruga .1. N. A. D. »Jadran« otvorila menzo v aka- deniKk'can kotegijn v Ljubljani, okoli 2«. oktobra tl. Vsa'k tovaris inora^ plačan celo hrano. ki :bo stala okroc 3S K dnev- no. Rok za v!as:aujc prošeni za spreiem v akademski kolegij jc doloeen do 10. okt. t. 1. Glede vlaganje prošen.i za stipendljü. univerza še nima nobenega navodila, n- pamo pa, da se v na.ikrajšern časn zgodi. Vi'srna stipeitdij je nonntran:i Din 205 meseeno, visima podpor je še neigotova. Štipendijo in podporo dobijo 'diiaiki, Ki- teri'h Toditelji lie plačajo več nego 30 ,Dm neposTednega davka ter astrežejo študij- skim zahtcvam. Vse potrebnc lisiine za prrloge naj pri-nesejo tovarisi s seboj, k inskripe'rji. Glede vseh podrobnosti so o- bmite direktno na »Jadran <. Tomanovn nlica 3. — Odbor. Novo vino .Uh je uniorilo. V Kaineni- ci sta valila brata Adam in MiloS Cer- ¦mak sod v kiet. kjer je vrel most. Ker je bila klet vsled v'renja napolnjena s strn- penim vzduhom, sta se brata v kleti o- nesvcstila in kmaln nato umrla. Zborovanje Zveze industn.icev za Slovenijo. Vsled nevzdržnih nrom^tnih razmer je sklicala Zveza industriiccv za Slovenijo maniiestacijsko zborovanje v Lhibljano. Zborovanje jc otvoril preci- se dnik Dragotin Mribar. Inžcnjer Milan Šnklje je v obsirnem referatu pojasnii, da je položaj nažih želcznic katastrola- len in da je potrebna čimpreišnja odpo- moe. Zahtcvalo se jc. tia se skiiee tarll- ni odbor, ki naj prilagodi tarifo' novim gospodars'kim razmerom. Sprcjete so bile rcsolucije. v k-iterih indnstrijei zn- htevajo takojSnjc remedure v promctu. ' Veliki Beosrad. Odbor krajevnc organizacije demokratskc stranke v Beogradtu je imel iiitimno večerjo. h ka- teri je bil povabljen beograjski podžii- pan, demolkratski ministri in naroam poslanci ter dru^i n.^ledni pristaä?t stranke. Podžiipan je pozdravil prisolnc ter ¦opozarjal na vcliki razrnal) 13eogra<'Ja, ki bo ipostalo veliko industriisko in tr- gov'sko¦mesto. Sezidal se bo še velik ko- loilvor za tovornc vhike, ob iJonavi se bo pa zgradilo še eno pristanisee. Veliki Me'osrad bi obse.^al /enmn u: Pančevo. Vsi ti naerti' bodo zahtevuli velikih ?,r- tev, za vresniCenje .katerili bodo inoraVi pomagati tudi Zemun, Pančcvo, parla- ment in via da. Oblastni inspektorat finančne kon- trole v Ljubljani, ki m\\ je financna ikon- trok)' v SlO'veniji v vseh oscbnih in u- pravjiili vprašanjih podrejena, je due '*. okt. zaec! poslovati v svojili prostorlh na Starein trffn št. 34. V oinenienih vpra- sanjih, zlasti tudi' glede spre.iema v siuž- bo. naj se torej stranke! ne obraeajo veC na delesaeijo mlnrstrstvi financ ali t:m na finaneiio okrajvio ravnatelistvo, ter.-:- več edino le na oblastni inspektorat. Draginjske doklade orožnikov. Na prcdlog noiranjega ministra je dovoifr finaneni minister povisanie draginiskih doklad za orožnike. Na ljubl.ianskem kolodvoni je priSe! premikae Alojz Arhar med vaftane. du je vsled' slistijen.hi takoj iimrl. Zma;ijšaH.ie vojske v Zedinjenih tlr- žnvah. V Zcdinjenih drzavali so prieell z zmanjšanjem vojske. Stevilo oficirjev bo zmanjšano do 12.000, tako da- bo mo- ral vsak sedmi eastnik iskati niešeansko slnžbo. Dolgovi posaniszniti držav Ziedi- njenini drzaviini. Dvajset dr/av eclega sveta je dolžiiih Zjedini.'nim državam sledeeo svoto: •Aiiigleška: 4,746.8^.000 dol- Franco'ska: 3,770.006.000 dol. Ttalija: 1.891.511000 dol. Rcltfiija: -12S.515.000 dol. •Rn-sija: 227.70i.000 do!. PoUjsika: MS.5:'4.0s»0 dni. Ccškoslovašku: i03.S24.000 dol. SrbiJ^: 57.S72.0si0 dol. Ru-m-uniia: 41.080.000 dol. Avstrija: 26.220.000 do!. Estonska: 15.(:.O4.(K)0 do!, (ireija 15.275.000 dol. Armenija: 13.127.000 doi. Finska: 9.000.000 dol. Kuba: 8.147.OC0 dol. Sotra: 5.582.000 dol. Litvanija: 5.^179.000 do!. Offrska: 1.837.000 dol. Nikaragua: J70.000 dol. Liberija: 2S.O00 do!. skupaj: 11,517.600.000 dol. 'Obresti od tega Jolga znasajo: 1 mili- jarda 495.963.000 doiarjev. Narodno gospodarstvo. HMEL' J. V. brzojavno po^oöiio: Nürnberg, ! 3. 10. 1922. Mirno, 350 bal prodaiiih. pri- j ma za 500 M ceneje. ] VI. brzojavno triuo parocHo: Niini- berg. 5. 10. 1922. Prodanih 000 bal. po lepo zelenem se bolj po\T)raŠujc in je za 1000 JV\ dražji, rumenkasfi nespremenien. VII. in VIII. brzojavno tržno poro- čllo: Nürnberg, 6. 10. 1922. Prodainh 450 bal, eenc postajajo čvrstejše. Nürnberg, 7. 10. 1922. Prodaiiih 500 bill, živahno, posebno povpiaševanje po zelenem Inneljn. 500—1000 M vi^ie. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnic. Pom! OHče pliii dobro trpcžno blano ?o rjuöe in komole, razpoijfl od 10 n inrej, po miš cenob (100 K m) tvrdba J. Harfmananasl. U.ÄtfMel« Proda SG modern stroj zo lihanjc perila. 1164 Lavtar, Za kresijo 5 en italien et en frangais chex Cozaci - Glav??i trg 17 - a pairtor entr«e 82*1 hsure. |HIŠA~ lepa 1-nadstropna, s štirimi stano- vanji in drugimi zraven pripadajoči- mi prostori, se proda v Celju, Miklo- Sičeva ulica St. 3. — Cena 250.000 dinarjev. — Natančneje se izve pri T 3o;ipu Čop, BDšhouičeva üI.1S, Zqgreb. Dp. Eroerik Breschap zdravnik in zobozdravnik Celje, ,Narodni doro' ne ordtnira od 8.—15. tm. Dobro gostilno, trgovino in žago s 6 orali zemljišča, se taKoj proda. NatanCneja pojasnila daje 3 — 1 Karol Breznik, Dolgo polje St. 1, Celje. Motorno kolo znamke Puch R. 11., dobro ohranjeno, se ceno proda. Naslov v upravi. 1162 Odvetnik dr. Alojz Goričan je otvoril v Celju odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni g. dr. Karla Laznika H58 v Prešernovi ulici štev. 3. 3_2 I Sin »tin Jwpf 1 ,tapiuß| j in druge deželne pridelke kupitje in prodaja \ Oset Andrej, Maribor J Aleksandrova cesla 57 818 69-26 Telefon 88 Stapo lito žeiezo w vseh mroožinah kupujejo St»°ojeie t€>vai»ne in livarne d. d v Ljubljani. INflJFINfJšl I MEDICINflLN! KONJflKl ROBERT DIEHL g Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja iz sadja izdeluje FflRHQ VELEZBilH]flRHJl, ROBERT DIEHL CESIiJE: SLOVENUA CESIjJTEI ON O Stran 4. »NOVA DOBAk Štev. 1U. KAROL PAJK CELJL9 KRALJA PETRA ^ ES TA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. Vzalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-13 Suhe gobe in kumno kupuj© Sevep & Komp. Ljubljana. Kazsipjajte Jopo Dobo"! 5ohe ga&e, lipoft olctjc, bri- njdo o!j« in poljsfy prkUlfo plača najbolje tvrdka 40—29 SIRC RANT, KRANJ telefon int. St. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladBtoi«, riž, alje, kavo itd. Prosim za povzorjene ponudbe gob. Furniture in orodje ter ure satno na dsbElO- 1167 Rudolf Pick ' 10—1 Zagreb, Ilica 47. Kupim po wasofei ceni vsako množino trdih in ntchliih drV plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 67-24 lesna trgovina, Braslovče. 834 Ježice (knoper) letošnje, suhe, kups vsako množino FRANC KOL.ENC — Celje 1113 „Narodni dom". 4—3 Motor zu žpnje dm f ae pi*oda. Cena po dogovoru. 10 Mihael Kus, Glavni trg 5, Celje. Prvovrstna umetna 1153 12-3 ••« gnojila dobavlja najoeneje veletpgovieia Vinko Vabic, Zalcc Jamstvo za vsebinoS Use vrste v zalogi! 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 18—20Vokostni supeffosfat, 15% rudninski super- fosfat, 15—17% apneni dušik. ladranska banha • Eeograd Delniška glavnica: Din 60,000.000'—, -----= Rezerva: Din 30,000.000'—. Bled, Cavtat, Celje, Ty ubr>ov rails , Hercegnovl, JTelsa;, PODRUŽNICE: Jesenice, Kopčula, Kotop, I>Jxa.1k»lj ana, !Vl0i.l>ilbO2?, Metkovič, Pr>evalje, Sar»aj evo, Spliti, Šibenik, TjpžIč, ZiLi0]?e1b. Amerikanski odLdLelelc. Naslov na bpzojave: JÄDRÄNSKÄ. Äfilil3?anl zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New - York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Centrala: Razlagova ulica. Lastni kamenolomi. loiosei industriiska drnžba v C* izvpSuje nagpobne si>onaeicillKe9 a**>to- rrice,oita,x»je,poliiŠt^re»e plošoe, zidne obklade iz pohepskega ^i^aiaita.InjVBeb vrst marmopja, dalj« stopnice, pod- stavke in vsa v to stK-otto spactajoöa dela.