stran 18 Naš pogovor: Ljudmila Novak stran 28 Etika v šoli: Skupaj se učimo, da skupaj živimo stran 25 Samopoškodbe pri mladostnikih V žarišču: Iz ljubezni do domovine Vzgoja Revija za učitelje, vzgojitelje in staršeseptember 2017Letnik XIX/3  številka 75cena 4,95 eur Koledar je primeren za načrtovanje dejavnosti v šolskem letu. Zaradi svojega formata je zelo priročen. Cena: 5,50 € (+ poštnina). Informacije in naročila: http://www.dkps.si, 01/43 83 987 ali dkps.seminarji@gmail.com Žepni koledar Vzgoja 2017/18 Uvodnik Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 3 Ljubezen Silvo Šinkovec, D. J., dr. ped. znanosti, psiholog, defektolog in teolog, je predavatelj, terapevt, voditelj več seminarjev, šol za starše in duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in direktor Inštituta Franca Pedička. Dolgoletni sodelavec Unesca in soavtor dokumenta Učenje: skriti zaklad, dr. Rober- to Carneiro iz Lizbone, je v pogovoru za Vzgojo dejal, da se tam, kjer je ljubezen, vsak dan dogajajo čudeži. To misel smo uporabljali pri podelitvi priznanj staršem, ki so tri leta obiskovali šolo za starše. To misel velikokrat ponovim na svojih preda- vanjih. Verjamem, da ljubezen res vsak dan dela čudeže. Če ljubezni ne bi bilo, bi vse utonilo v prah in umazanijo, v surovost in brezbrižnost, v podivjani egoizem in ato- mizacijo posameznikov, kajti Ljubezen je glavno gonilo sveta. Ko sem delal raziskavo o vrednotah v osnovnih šolah, mi je ena od ravnateljic pri- povedovala, kako si je želela, da bi bila lju- bezen med vrednotami v vzgojnem načrtu. Toda kjer koli je predlagala, da bi jo uvrstili na seznam, se je vedno na koncu ljubezen znašla na robu papirja. Ni bila izbrana med vrednote, ki so zapisane v vzgojni načrt. Ne na tej ne na drugih šolah. Učitelji, starši in učenci ljubezni niso želeli ali niso upali za- pisati v vzgojni načrt. Ko sem na Kongresnem trgu prisostvoval odprtju spomenika žrtvam vseh vojn, pa je predsednik republike Borut Pahor izgovoril besedo ljubezen. Govor je zaključil: »Skozi več kot dva tisoč let človeške civilizacije in kulture svetijo Antigonine besede: 'Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu.' To je spomenik taki ljubezni.« Govoru pa je dal naslov Ljubezen, ne sovraštvo. Ko sva se po- govarjala z Ljudmilo Novak, ki sem jo tisto popoldne srečal na Kongresnem trgu in jo povabil k sodelovanju za našo revijo, je de- jala, da bi tudi ona izbrala besedo ljubezen, ker verjame vanjo, toda za mnoge je še ve- dno premočna, razumeli bi jo drugače. Ve- sel sem, da se je v besednjaku politikov po- javila beseda ljubezen. In upam, da bo sčasoma tudi kakšna šola našla pogum in jo uvrstila v svoj izbor vrednot. »Ljubezen je v središču vseh stvari,« je vzkliknila terapevtka, avtorica knjige Inteli- gentna čustva. Vsako čustvo sporoča dolo- čeno informacijo. Strah nas opozarja na ogroženost, jeza na konflikt, žalost na izgu- bo, krivda na napačno ravnanje, sram na prestopljeno mejo dostojnosti, ljubezen pa na brezpogojno vrednost. Kdor čuti, da je vreden ljubezni, ima v sebi občutek, da je vreden. Občutka vrednosti nam ne dajejo toliko telesni izgled, šolski uspeh, poklicna uspešnost, medalje na tekmovanjih, razna priznanja za dosežke ali denar. Občutek vrednosti otrok doživlja, ko čuti, da je lju- bljen. Vrednost je v vsakem človeku, zato ker smo ljudje. Vsak človek je svet. Občutek vrednosti pa se oblikuje ob stiku z vredno- stjo. Najbolj jasno se ta občutek oblikuje, ko čutimo, da smo ljubljeni. V času študija specialne pedagogike, ko smo razmišljali o otrocih in mladostnikih z motnjami vedenja in osebnosti, smo ugota- vljali, da je glavni vzrok za motnje pomanj- kljiva izkušnja ljubezni. Danes, po štiride- setih letih študija in izkušenj, nisem našel boljšega odgovora. Temeljno zdravilo za motnje vedenja in osebnosti je ljubezen. Sovraštvo, nespoštovanje drugega, stalno primerjanje in poniževanje drugih je mote- če vedenje. To ni zdravo vedenje in izhaja iz motenj osebnosti. Otroci in odrasli potre- bujemo pravo mero varnosti in ljubezni. Spravo v narodu zato vidim v smeri ljube- zni. Jezus pravi v evangeliju: »Ljubite svoje sovražnike.« Ne misli na toplo čustvo, ki naj ga nekdo goji do človeka, preko katerega doživlja sovraštvo. Jezus ve, da je sovraštvo delo temnih sil. Zato se njegovo povabilo spremeni v: »Molite za svoje nasprotnike.« Molitev povečuje svetost in ta je zdravilo za ranjeno osebo. Človek, ki je zašel v svet te- me, potrebuje luč, ki ga razsvetli, potrebuje molitev, ki ga zavaruje, potrebuje svetost, ki ga osvobodi, potrebuje ljubezen, ki ga oz- dravi. Kjer je ljubezen, se vsak dan dogajajo čudeži. VZGOJA 75 Revija za učitelje, vzgojitelje in starše september 2017, leto XIX/3 Ustanovitelja in izdajatelja Društvo katoliških pedagogov Slovenije in Družba Jezusova Svet revije mag. Ivan Bresciani mag. Albert Bačar dr. Viljem Lovše Jože Mlakar Marjan Peneš dr. Andrej Perko dr. Peter Svetina Marija Šušteršič Marija Žabjek Odgovorni urednik dr. Silvo Šinkovec Uredniški odbor Erika Ašič dr. Dejan Hozjan dr. Petra Javrh dr. Jana Kalin dr. Vanja Kiswarday dr. Franci M. Kolenec mag. Magda Burger Naslov uredništva Vzgoja, Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana 01/43-83-983 revija.vzgoja@gmail.com silvo.sinkovec@rkc.si http://www.revija-vzgoja.si ID za DDV SI64231160 Transakcijski račun SI56 6100 0000 9750 496 odprt pri Delavski hranilnici d.d. Oblikovanje in prelom Tiskarna Oman, Kranj Tisk Grafi s trade d.o.o. Lektoriranje Barbara Rodošek Revija Vzgoja izhaja štirikrat letno. Cena izvoda v letu 2017 je 4,95 €. Naročnina za naročnike v Sloveniji je 19,80 € (tujina 34 €). DDV in poštnina sta všteta v ceno. Odpoved naročnine sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. Navodila za pisanje prispevkov lahko dobite na uredništvu ali na spletni strani. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Natisnjenih 1700 izvodov. ISSN: 1580-0482 Revijo sofi nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Ljubezen do domovine … Dobro je, da učencem podajamo različ- na strokovna znanja, da jih tako opremimo za življenje, saj po končanem formalnem izobraževanju ne bodo vsi fiziki, matema- tiki, šoferji, trgovci … Bodo pa vsi bolj ali manj aktivni državljani; kakšna bo naša država, bo odvisno od naše ljubezni do do- movine, zato jih moramo opremiti tudi s to ljubeznijo. … Vzgoja za vrednote v javni šoli … V okviru vzgojno-izobraževalnega proce- sa bi morale vrednote predstavljati ključni element učnega procesa, kjer se sodelujoči zavedajo vpliva, ki ga ima javna šola na ne- posredno prenašanje in oblikovanje vrednot pri učencih. Vzgoje za vrednote pri tem ne moremo prepustiti naključju … Vaš dijak sem – me poznate? … Poklicani smo, da ga sprejmemo takega, kot je – z bolečino, ranjenostjo, osamljeno- stjo, notranjo praznino, ki jo kaže na različne načine. Poklicani smo, da v njem poiščemo dobre, svetle plati in smo mu v oporo. Da mu pokažemo, da je kot človek vreden spoštova- nja – tako z naše strani kot s strani celotne razredne skupnosti. … Uničujoči vplivi elektronskih naprav … Otroci se razvijajo, učijo in pridobivajo iz- kušnje skozi gibalne, plesne, besedne in misel- ne igre. Ker pa vse več časa preživijo v družbi zaslonov, se ne znajo več igrati. Tak način življenja vpliva na procese razvoja otroških možganov, zato so otroci manj sposobni cilj- no orientiranega učenja, manj so vztrajni in manj samostojni. … Prostovoljno delo – bogato z izkušnjami … Izkušnja prostovoljnega dela je več kot le izkušnja učenja ali pridobivanja spretnosti. Je občutek povezanosti z uporabnikom in skupnostjo. Možnost prispevati k spremem- bi, na videz majhni, a v resnici ogromni za nekoga, ki potrebuje našo pomoč, podporo ali pogovor. Prostovoljci radi omenjajo poseben žar in energijo, ki se prenašata v odnosu pro- stovoljec – uporabnik. … 14 21 27 33 43 Uvodnik 3 Silvo Šinkovec: Ljubezen V žarišču: Iz ljubezni do domovine 5 Borut Pahor: Ljubezen, ne sovraštvo 6 Stanislav Zore: Molitev odpuščanja 6 Franc Pediček: De profundis 8 Vilma Brodnik: Spodbujanje pripadnosti slovenski državi v šolah 10 Urška Rožman: Domovinska vzgoja v vrtcu 12 Dragica Šteh: Spoštovanje ni dovolj 14 Branka Roškar: Ljubezen do domovine 16 Dragica Motik: Domovina daje moč in razpoznavnost Naš pogovor 18 Silvo Šinkovec: Ljudmila Novak: Demokratično kulturo ustvarjamo vsi Biti vzgojitelj 21 Jerneja Žnidaršič: Vzgoja za vrednote v javni šoli Duhovna izkušnja 23 Janez Poljanšek: Naša resnična in lažna podoba Razredništvo in vzgojni načrt 25 Lidija Balažic: Samopoškodbe pri mladostnikih 27 Rihard Režek: Vaš dijak sem – me poznate? Etika v šoli 28 Mateja Centa: Skupaj se učimo, da skupaj živimo Starši 31 Marica Kralj: Razporejanje časa 33 Nastja Praprotnik: Uničujoči vplivi elektronskih naprav 35 Neža Miklič: Storilci nasilja nad otroki s pomočjo spleta Vzgojna področja 37 Milček Komelj: Trpka posvečenost domovinske ljubezni 39 Jana Lampe: Z delom do dostojnega življenja 41 Bernarda Podlipnik: Pomen mednarodnih izmenjav pri celostni vzgoji dijakov Prostovoljno delo 43 Iva Željko: Prostovoljno delo – bogato z izkušnjami Izkušnje 45 Vladka Štrucl: Ličkanje koruze v vrtcu 46 Milena Golob: Advent na OŠ Korena 46 Majda Kovačič Cimperman: 200 let javne šole v Sodražici 48 Nova spoznanja 49 Prebrali smo 50 Iz življenja DKPS 52 Napovedni koledar 54 Summary do domovineIz ljubezni Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 5 Objavljamo slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na slovesnosti ob odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani, 13. 7. 2017. Ljubezen, ne sovraštvo Spoštovani svojci žrtev, drage Slovenke in Slovenci doma in pov- sod po svetu, spoštovane državljanke in državljani, ekscelence, gospe in gospodje. Slovenski narod se je z ustanovitvijo lastne države vzpostavil kot nacija. Z odkritjem osrednjega državnega spomenika vsem žr- tvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam se zdaj vzpostavlja kot zrela nacija. Dobiva- mo osrednji prostor skupnega spominjanja. Narod, nacijo, zrelo nacijo konstituirajo skupni spomini. Kakršni smo, smo zaradi naših spominov. Ne gre za to, da so enaki, enotni ali celo isti. So pa skupni. Zdaj stoji- mo na ramenih teh spominov in se skupaj oziramo naprej. Gospe in gospodje. Zdi se, kot da je slovenski narod zgodovi- na močno in surovo preizkušala, ali je na- posled dorasel, da skrbi zase in skupaj z drugimi za sodoben svet. Nad nas se je spravljala tujčeva roka, prizanesla si nista niti brata Slovenca. Pot v nacionalno in politično svobodo je bila dolga, prepojena z odtekajočim ži- vljenjskim sokom in grenkimi žalostnimi solzami. Ob njej so na eni ali drugi strani poti ali pa pozabljeno daleč od nje ostaja- le žrtve. Zdaj smo odmeve vseh njihovih trpečih duš končno simbolno poklicali k zadošče- nju, pokoju in spokoju na skupnem me- stu. In zdi se mi, kot bi od njih slišal docela is- kren apel – nikoli več vojne, nikoli več bratomorne vojne. Kot bi odzvanjali Pre- šernovi verzi. »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo.« Gospe in gospodje. Potemtakem ta spomenik vabi vse nas, vse Slovenke in Slovence, k pomiritvi in spravi. Postavljen je v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov. Na: • žrtve prve svetovne vojne, • borce za severno mejo in koroške borce, • borke in borce uporni- škega TIGR-a, • padle borke in borce narodnoosvobodilne- ga boja, • žrtve revolucionarne- ga in protirevolucio- narnega nasilja, • žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter • žrtve vojne za obram- bo samostojnosti Re- publike Slovenije v le- tu 1991. Prizadeval si bom, da bi bilo to nekje ob spomeni- ku tudi zapisano. Čeprav bo ta osrednji dr- žavni spomenik najprej spominjal na vse žrtve in mrtve, bo v metaforičnem smislu pravzaprav nago- varjal vse žive, ki bomo postali pred njim. Nagovarjal nas bo k sožitju, razu- mevanju, odpuščanju, sodelovanju, miru in spravi. Znotraj našega naroda in z drugimi. Spomenik vabi k refleksiji, k razmišlja- nju. Nihče ni dolžan, da sprejme vabilo. Vsak naj ravna po svoji vesti in svobo- dno. Tudi glede tega spomenika in njegovih sporočil. Pravico jih ima razumeti po svoje. Vendar se mi zdi, da obstaja neka metafizična, globoko človeška dolžnost, da nihče nikogar ne sovraži. Ali če si glede tega pomagamo s Kocbe- kom – sveta jeza je razumljiva in celo nujna. Toda hkrati Kocbek opozori, »da bi bilo dobro, ko bi bilo med nami manj sovraštva, tega gluhega in v zemljo zabi- tega nagona«. Gospe in gospodje. Strašno sem ponosen, da sem Slovenec. Ne zato, ker bi čutil večvrednost v pri- merjavi z drugimi narodi, marveč zato, ker ne čutim absolutno nikakršne manj- vrednosti. Brez strahu zdaj moj narod, nacija, ki ji pripadam, na ramenih preteklosti svobo- dno in zavzeto gleda izzive prihodnosti. Obstali bomo, ker se navzlic vsemu kre- ganju ne sovražimo. Našim otrokom bo to strašno čustvo pri- hranjeno. Vzgajani bodo za sožitje, spo- štovanje in sodelovanje. Skozi več kot dva tisoč let človeške civili- zacije i n kulture svetijo Antigonine bese- de: »Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu.« To je spomenik ljubezni. Vir • Pridobljeno 23. 8. 2017 s http://www.up-rs.si/up-rs/uprs. nsf/objave/D2FB2A48C140B6F7C125815C005D947C?O penDocument. Foto: Silvo Šinkovec do domovineIz ljubezni 6 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Molitev odpuščanja V četrtek, 13. julija 2017, je bil na Kon- gresnem trgu v Ljubljani odprt spome- nik vsem žrtvam vojn in z vojnami po- vezanim žrtvam. Ob koncu slovesnosti je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference, molil za žrtve: Vsemogočni večni Bog, stojimo na kraju, ki ga hočemo doživljati kot spom in in opomin na divjanje nasilja skozi čase naše zgodovine. To nasilje je ljudem jemalo ži- vljenja. Umirali so na bojiščih in po mori- ščih, po gozdovih in po taboriščih, po kra- ških breznih in po strelskih jarkih. Ti, naš Bog, si gospodar živih in mrtvih; z besedo kesanja Te prosimo odpuščanja za vse smrti, ki so jih drug drugemu povzročili ljudje. Ker si do vseh usmiljen, Te ponižno prosimo, naj vsi, za katere Ti izrekamo svoje molitve, zaradi Tvoje dobrote dosežejo odpušča- nje svojih grehov, se srečni veselijo nad Teboj in Te hvalijo brez konca. Slovenske- mu narodu pa nakloni spravo in mir, da se takšno nasilje ne bo nikoli več ponovi- lo. Po Kristusu, Gospodu našem. Vir • Pridobljeno 23. 8. 2017 s http://katoliska-cerkev.si/nad- skof-zore-molil-za-zrtve-ob-otvoritvi-spomenika-v-lju- bljani-2017. De profundis Franc Pediček (1922–2008), dr. pedagogike, je poučeval psihološko-pedagoške predmete in fi lozofi jo na različnih gimnazijah v Ljubljani, Visoki šoli za telesno kulturo, Akademiji za glasbo, Akademiji za likovno umetnost ter na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je ‘oče šolskega svetovalnega dela’. Od leta 1968 dalje je bil raziskovalec na Pedagoškem inštitutu. Zavzemal se je za vzgojo v funkciji človeka in ne družbe, zato je moral odstopiti z mesta direktorja Pedagoškega inštituta (1971) in se povsem umakniti iz javnega življenja. Nato je prejel nagrado mesta Ljubljana (1993), odlikovanje zlati red za zasluge (2005) ter priznanje za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju s strani Ministrstva za šolstvo in šport RS (2007). Njegova bibliografi ja obsega več kot štiristo enot. Ob nekem obisku mi je dr. Pediček pripo- vedoval, kako je nastajal njegov avtobio- grafski spis V močniku revolucije. Ob kon- cu je zapisal De profundis (Iz globočin), za katerega je rekel, da ga je roka kar sama pi- sala, nekje iz notranjosti so prihajale bese- de in se zapisale. Ob tem je nastala še moli- tev. Zdi se mi, da je te besede vredno brati ob sporočilu odprtja spomenika vsem žr- tvam vojn, ob prizadevanju za narodno spravo. Če vemo, da jih je napisal človek, ki je »najprej izgubil svobodno domovino, re- kli so 'gnilo Jugoslavijo'«, potem »bežal iz krvoločnega rajha k dobrikajoči se rim- ski volkulji«, potem so se mu »zgodili Turjak, Kočevje, Vetrinj, Teharje s svoji- mi lažmi, prevarami, izdajami in pobo- ji«, zatem je bil »vržen v vozlavi balkan- ski jugosocializem in jugokomunizem« in se končno »radostil in grel na soncu osvobajajočega evropskega in domače- ga demokratizma«, so njegove besede še bolj sporočilne. Svoje pričevanje zaklju- či: »Bogu hvala za vsa ta vznemirljiva bi- vanjska popotovanja!« Silvo Šinkovec Kriki Iz najglobljega tolmuna razsovražene in od- puščajoče zavesti kričim k vam, pokojne duše vseh naših padlih in pobitih partiza- nov in vseh naših padlih in pobitih domo- brancev, ohranite misli, duše in srca naše- mu rodu, da ne bo verjel v kar naprej ponavljane neresnice iz našega medvojski- nega časa in dogajanja v njem! Te neresnice so: • na Slovenskem ni bilo med vojno nobe- ne komunistično vódene socialistične revolucije, torej ni bilo nobene drža- vljanske vojne, temveč le dobročudni in visoko etični partizanski narodnoosvo- bodilni upor in boj; • vsi tisti, ki so padli v medvojnih revolu- cijskih likvidacijah, so bili sodelavci oku- patorja, torej zavrženi izdajalci naroda; • revolucionarna partizanska stran je bila brez zgodovinskega madeža skrivnega in taktičnega sodelovanja z okupatorji; • protipartizanska stran je bila svojevoljni in navdušeni idejno-ideološki, socialni, kulturni in vojaški kolaborant z zlom fa- šizma in nacizma, revolucionarna parti- zanska stran pa nikakršen sodelavec enako zavrženega zla enaindvajsetega stoletja, to je sovjetskega komunizma; • revolucionarna stran ni nikoli in v ničemer politično inkriminirano izrabi- la največje eksistenčne stiske okupira- nega naroda za svoje politične, socialne in oblastnopolaščevalne cilje; • narodnoosvobodilni upor in boj nista nikoli bila zasežena in polaščena s stra- ni komunistično vodene partizanske strani, torej nista bila nikoli in v niče- mer izdana z odpravo idejno-ideolo- škega pluralizma, družbenourejevalne demokracije, nasilno uvedenega enou- mja in diktature proletariata; • partizanska stran je bila od vsega začet- ka vojne navdušena in pripadna zaveznica zahodne družbene demokra- tičnosti in razvoja ter pravil zahodnega kapitalističnega tržnega sveta, torej ni- koli sovjetsko socialističnega; • domobranci so se med vojno bojevali le za vrednote Boga in vere ter za njuno idejnost, nazorskost in življenjsko ure- sničevalnost; • protirevolucijska stran se je bojevala v vojnem času in prostoru za svobodno večmišljenjskost, socialno pravičnost in enakost ter bratstvo med malimi lju- dmi; • domobranski strani je šlo ves čas do domovineIz ljubezni Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 7 državljanske vojne za globinsko osvoba- janje našega človeka od zla izkoriščanja in manipuliranja s strani družbene mo- či in oblasti; • protirevolucionarna stran si ni nakopa- la na svojo zgodovinsko vest nikakršne- ga bratomorja, proti temu se je želela bojevati in ga ustavljati; • voditelji protirevolucijske strani gotovo niso v ničemer šli predaleč v podrejanju svojih ljudi okupatorjevi oblasti in moči; • domobranska stran ni nikoli naslavljala na partizanstvo zanikovalskih stališč in je neutrudno iskala vsa mogoča dialo- ška stičišča za skupen boj proti okupa- torju; • domobranstvo s svojim idejno-ideolo- škim in vrednostno-etičnim izključeva- njem ni prilivalo gorečega olja na sovra- žnost in zavrženost do nasprotno misleče in bojujoče se strani; • vodeča sestava domobranstva ni pušča- la svojih ljudi v popolni neobveščenosti o širših domačih in svetovnih mednaro- dnih dogajanjih glede medvojne igre in protiigre ljudstev ter sveta; • protirevolucijska stran ni v vojskujoče se in politično polje vnašala stališč vere in Cerkve ter ni z njimi manipulirala med svojimi neobveščenimi in neoza- veščenimi ljudmi ter jih tako ni spremi- njala v objekte vojnih in povojnih do- godkov ter nesreč; • domobranska stran ni do zadnjega tre- nutka izdajala in varala svojega moštva, kakor je njo varala in jo izdajala naspro- tna, maščevanja in genocida žejna stran. V slutenjskem šumotu vaših šepetajočih pregibov, o naše dobrotne pokojne duše partizanov in domobrancev, vas slišim v sr- cu in duši takole: »Vas, ki ste bili kakorkoli vpleteni, neposre- dno z bojevanjem ali posredno z vojnopro- pagandnimi oblivi, v dogajanja in zla med- vojskinega časa, bomo pustili pri miru, da do kraja iztrpite svoja življenja v divjem medse- bojnem sovraštvu in v svojih neizčrpnih in nizkotnih lažeh o naši izdani in žalostni, ne- priznani in onkrajno zavrženi smrti! A za mladi rod, vam obljubljamo, bomo po- skrbeli, da bo zvedel in spoznal vso stu- denčno čisto resnico o prevari in bratomor- ju vojnega časa, o nasilni ugasitvi naših upa polnih življenj in naših vriskajočih sanj ...« Pokojne duše vseh naših padlih in pobitih partizanov in vseh naših padlih in po- bitih domobran- cev, tisočkrat vam hvala za ta vaš bo- gati obet resnice in pravice, na katere- ga žejno čakamo že več kot polovico stoletja. Z vero v to vašo obljubo se ve- selimo dobrotnega in milostnega sni- denja z vami! Vaš rešnji obet naj ostane živ in za ve- dno izklican med nami in vami! Vir • Pediček, Franc (2010): Razklani čas. Celje: Celj- ska Mohorjeva družba, str. 613–615. Molitev: O, Gospod odpuščanja Domine absolvendi, ozri se na svojo živo snet in ji spreglej, da se je dala ujeti v divje šape dveh od treh najbolj krvoločnih idejno-ideoloških in politično-družbenih zveri dvajsetega stoletja! Ti dve sta namreč s svojim besnim laježem in klanjem izničili v svojih dveh velikih in kulturnih narodih vso goethejevsko lepoto mišljenja in dantejevsko duhovno globokost. Vzeli sta svobodnost in bivanjskost mnogim nedolžnim ljudem. Pahnili sta jih na ostre meje biološkega in zgodovinskega izničenja po krvavih zaporih in taboriščih smrti. Milostno se ozri na ta moj iskreni kes! Bil sem boječnež in previdnež. Skrival sem se v Tvojih prijaznih zatokih in varnih zavetrjih. Pri tem in s tem sem stal ob strani preživetvenega odpora in boja svojih ljudi po domovini, krvi in duši. Bal sem se orožja, smrti in pobojev. Odpusti me v spokoju moje izmirjene vesti in v obilju svojih odpuščajočih milosti! Obenem se Ti zahvaljujem, ker si mi pomagal, da me ni premotila tretja idejno-ideološka in politično-družbena divjad medvojskinega časa, ki je z laježem in klanjem v svojem velikem in dušno mehkem narodu uničila tolstojansko pobožjenost vsega. V ječah in gulagih je izpila kri in dih milijonom svojih ljudi. Pri tem je govorila, da jim prinaša mir, napredek, svobodo, srečo in vso zemeljsko nebeškost. Odpusti v miru iz »do-bivanja« vse tiste moje brate in sestre, ki jih je zbegala ta zmotnjava, da bodo slednjič uvideli, v kakšni temni oblasti so bili v poteku svojega boja v medvojskinem času. Hvala Ti, Gospod, za Tvoj blagohotni amen ob obeh teh mojih ponižnih prošnjah! Vir • Pediček, Franc (2010): Razklani čas. Celje: Celjska Mohorjeva družba, str. 629–630. Foto: Benedikt Lavrih do domovineIz ljubezni 8 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 S plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti slovenske države, z njeno dejansko osamosvojitvijo, mednarodnim priznanjem ter vključitvijo v mednarodne integracije (Evropska unija, OVSE, OZN, NATO idr.) so Slovenci z večinsko voljo izrazili pravico do samoodločbe. Udejanjena samoodločba za samostojno in neodvisno slovensko državo pa je predstavljala pogoj za uresničevanje ostalih človekovih pravic in mednarodno sodelovanje. Samostojna in neodvisna slovenska država bi tako morala biti močan povezovalni element in skupna vrednota slovenskega naroda, za katero vzgaja in izobražuje tudi šola. Spodbujanje pripadnosti slovenski državi v šolah Vilma Brodnik, dr. znanosti s področja zgodovinskih ved, je pedagoška svetovalka za zgodovino na Zavodu RS za šolstvo ter docentka didaktike zgodovine na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Samostojna slovenska država Slovenska država je odraz plebiscitne odlo- čitve slovenskih državljanov, saj je na plebi- scitu 23. 12. 1990 na vprašanje »Ali naj Re- publika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« za samostojnost in ne- odvisnost glasovalo 88,5 % volilnih upravi- čencev (1.289.369 državljanov) pri 93,4 % volilni udeležbi. Na plebiscitu je bila tako z veliko večino izražena ena temeljnih člove- ških pravic, to je pravica slovenskega naro- da do samostojne slovenske države. Kmalu po plebiscitu je slovenska skupščina spreje- la ustavno in drugo zakonodajo ter ukrepe, ki so 25. 6. 1991 omogočili izvedbo osamo- svojitve in razglasitev samostojne sloven- ske države. Temelji slovenske državnosti so bili uzakonjeni v temeljnem državnem do- kumentu, ustavi Republike Slovenije iz leta 1992 (Čepič, 2005: 1296–1367). Ustava kot temelj slovenske državnosti Značilnosti slovenske države in glavne okvire življenja v njej določa slovenska ustava. Z ustavo so podrobneje dolo- čeni povezovalni elementi in vrednote slovenskega naroda. Ustava tako opredeli Sloveni- jo kot demokratično republi- ko, pravno in socialno državo. Oblast, ki je deljena na zako- nodajno, izvršilno in sodno, pa državljanke in državljani izvršujejo neposredno na vo- litvah. Z ustavo so opredeljene temeljne človekove pravice in svoboščine, posebej še pravice avtohtonih italijanske in madžar- ske narodne skupnosti ter slovenske naro- dne manjšine v zamejstvu, v ustavi je zapi- sana skrb za izseljence in zdomce, za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarjanje možnosti za skla- den civilizacijski in kulturni razvoj Sloveni- je. Med temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami še zlasti izpostavljamo enakost pred zakonom in svobodo govora ter številne druge osebne svoboščine (Usta- va Republike Slovenije, 1992: 10‒62). Rupel piše o vezivu, ki naj bi povezovalo slovensko družbo in izhaja iz plebiscitne odločitve za samostojno in neodvisno drža- vo ter iz ustave, ki je uzakonila vrednote, kot so: »politična odločitev o samostojnosti in neodvisnosti, človekove pravice in svo- boščine, samoodločba, narodna samobi- tnost in zgodovinski boj za narodno osvo- boditev« (Rupel, 2017: 28‒29). Ocenjuje pa tudi, da družba razpada, saj delu družbe ve- zivo iz časov osamosvojitve ne pomeni več vrednot (Rupel, 2017: 27‒29). K takšnemu stanju so poleg zunanjih dejavnikov (fi- nančna in gospodarska kriza po letu 2007, nemirni Bližnji vzhod, begunsko-migrant- ska kriza po letu 2015 idr.) pripomogle tudi razmere v Sloveniji, ki so odraz večstoletne tuje nadoblasti in posledično pomanjkanja slovenske državniške in demokratične tra- dicije. V nadaljevanju predstavljamo, kako bi lahko z vzgojo in izobraževanjem premo- stili primanjkljaj državniške in demokratič- ne tradicije. Vloga šole Vpogled v skupne cilje izobraževanja, ki so zapisani v zakonih o osnovni šoli, gimna- zijah ter poklicnem in strokovnem izobra- ževanju, poda jasno zavezanost k vzgoji za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izhajajo iz evropske tradicije, ter kakovo- stna izhodišča, ki se nanašajo na spodbuja- nje pripadnosti slovenski državi in demo- kratičnemu družbenemu delovanju. K neposrednemu utrjevanju slovenske dr- žavnosti naj bi vodili zlasti cilji, ki se na- našajo na spodbujanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti ter o zgo- dovini Slovencev. Tako na utrjevanje Foto: Petra Duhannoy do domovineIz ljubezni Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 9 slovenske državnosti kot na pridobivanje demokratičnih izkušenj pa se nanašajo cilji o dejavnem vključevanju v demokratično družbo, in sicer z odgovornim in spoštlji- vim odnosom do sebe in soljudi, različnih kultur, sprejemanjem drugačnosti in med- sebojno strpnostjo in miroljubnim soži- tjem, varovanjem in spoštovanjem člove- kovih pravic in svoboščin, varovanjem in ohranjanjem naravne in kulturne dedišči- ne, varovanjem pravic in odgovornosti člo- veka in državljana ter vzpostavljanjem svo- bodne, demokratične in socialno pravične države (Zakon o osnovni šoli, 2016; Zakon o gimnazijah, 2007; Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 2006). Podrobneje so skupni cilji izobraževanja iz zakonov o osnovni šoli, gimnazijah ter poklicnem in strokovnem izobraževanju opredeljeni v učnih načrtih posameznih predmetov v osnovni šoli in gimnazijah ter v katalogih znanja v poklicnem in stro- kovnem izobraževanju. Gre za kroskuri- kularne cilje, ki so vključeni v vse pred- mete, še zlasti pa v pouk zgodovine, geografije, domovinske in državljanske kulture in etike, sociologije, družboslovja, slovenščine idr. Učiteljem in učencem so na voljo številni učbeniki in različna učna gradiva za uresničevanje navedenih ciljev za utrjevanje slovenske državnosti in na- biranje demokratičnih izkušenj. Učitelji pa lahko načrtujejo in izvedejo tudi števil- ne dejavnosti za učence, v katerih učenci usvajajo vrednote, ki spodbujajo in utrju- jejo pripadnost slovenski državi. V ospredju so različne igre vlog in simulacij, izvedba različnih debatnih formatov (npr. odprta parlamentarna razprava), spodbu- janje in razvijanje veščin sodelovanja in komuniciranja, dela z viri, argumentira- nja, kritičnega mišljenja, raziskovalnega in avtentičnega učenja ipd. Učitelji se seznanijo z ustavo in temeljno šolsko zakonodajo ter s kurikularnimi dokumenti v času študija v okviru peda- goških študijskih programov ter v času opravljanja pripravništva in strokovnega izpita. Predvsem pa morajo učitelji v vre- dnote – vezivo slovenske demokratične družbe in samostojne slovenske države – verjeti tudi sami, da lahko s svojim zna- njem in zgledom vplivajo tudi na učence. Državotvorno držo se izkazuje zlasti s prizadevanji za nadaljnjo izgradnjo svobodne, sa- mostojne, de- mokratične in socialno pra- vične slovenske države. Vendar vrednote, kot so pridnost, uslu- žnost in delav- nost, ki naj bi bile skoraj pre- govorno značil- ne za Slovence, ne bodo zado- stovale. Vrednote, ki so nujne za večjo državotvornost, so tudi pogum, pripravlje- nost na tveganje, prevzemanje odgovorno- sti, predanost etiki, tudi želja po povezova- nju in dogovarjanju ne glede na ideološke in druge razlike (prim. Bučar, 2011; Bučar, 2015). Profil učencev V nekaterih tujih kurikulih imajo oprede- ljen tudi t. i. profil učencev, ki ga želijo dose- či v času šolanja. Tako je v kurikulu za mednarodno maturo opredeljenih deset la- stnosti, ki naj bi jih usvojili dijaki med pripravami na mednarodno maturo. Te la- stnosti oz. vrednote so vedoželjnost (rado- vednost, želja po učenju in znanju, razisko- valnih veščinah), strokovnost (raziskovanje konceptov, idej in vprašanj lokalnega in glo- balnega pomena), veščine kritičnega mišlje- nja (rešujejo kompleksne probleme in spre- jemajo etične odločitve), komunikativnost (razumejo in izražajo ideje, delujejo učinko- vito, samostojno ali v sodelovanju v skupi- ni), načelnost (delujejo z močnim občut- kom poštenosti, pravičnosti, spoštujejo dostojanstvo posameznika, skupin in sku- pnosti, prevzemajo odgovornost za svoja dejanja in spremljajoče posledice), dovze- tnost (razumejo in cenijo lastno kulturo in zgodovino, odprti so za druge kulture, upo- števajo različne vidike in rastejo iz lastnih iz- kušenj), skrbnost (izkazujejo empatijo in spoštovanje), pripravljenost tvegati (v ne- znane situacije vstopajo s predvidevanjem, neodvisno raziščejo nove vloge, ideje in strategije, so pogumni in artikulirani ter za- govarjajo svoja stališča in prepričanja), urav- noteženost (intelektualno, fizično in čustve- no ravnotežje za osebno blagostanje in blaginjo drugih), razmišljanje o sebi (razmi- šljajo o učenju, ocenijo svoje prednosti in omejitve, načrtujejo nadaljnje učenje in osebni razvoj) (What is an IB education, 2013: 5). Izpostavili bi zlasti načelnost s pra- vičnostjo, poštenostjo, spoštovanjem soljudi in skupin, prevzemanjem odgovornosti in posledic za svoja dejanja in pripravljenost za pogumno tveganje, ki jih v slovenskih kuri- kularnih dokumentih ni zaslediti, sta pa ze- lo pomembni lastnosti ljudi, ki upravljajo/ vodijo uspešna podjetja in uspešne države. Obe vrednoti bi morda kazalo pri bodočih posodobitvah kurikularnih dokumentov za- pisati v učne cilje ali pa dodatno opredeliti profil učencev z lastnostmi oz. vrednotami, ki naj bi jih usvojili med izobraževanjem, pri čemer bi bili še posebej pozorni na državo- tvorne. Državotvorno in profesionalno držo pa bi okrepil tudi skupni državni etični ko- deks učiteljev in učencev, v katerem bi bilo še posebej poudarjeno prizadevanje za skupne vrednote, ki bi prispevale k povezovanju slo- venske družbe in države ne glede na razlike in siceršnja razhajanja. Viri • Bučar, France (2011): Čas velikih sprememb. Radovljica: Di- dakta. • Bučar, France (2015): Prelom, do katerega ni prišlo. Ljublja- na: Cankarjeva založba. • Čepič, Zdenko (2005): Slovo od Jugoslavije in osamosvoji- tev Slovenije 1990‒1992. V: Slovenska novejša zgodovina 2. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega prizna- nja Republike Slovenije 1848‒1992. Ljubljana: Mladinska knjiga, Inštitut za novejšo zgodovino, str. 1283‒1379. • Ustava Republike Slovenije (2005). Ljubljana: Mladinska knjiga. • Rupel, Dimitrij (2017): Železo in žamet ali od kulture do dr- žave. Ljubljana: Cankarjeva založba. • What is an IB education? (2013). International Baccalaureat Organisation (UK) Ltd. • Zakon o gimnazijah. Uradni list RS št. 1/2007. • Zakon o osnovni šoli. Uradni list RS št. 81/2006, št. 102/2007, št. 107/2010, št. 87/2011, št. 40/2012, št. 63/2013 in št. 46/2016. • Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Uradni list RS št. 76/2006. Foto: AJ do domovineIz ljubezni 10 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Domovinska vzgoja je izjemno pomemben sestavni del otrokove celostne vzgoje, ki naj otroke spremlja v najzgodnejšem obdobju, v času šolanja in tudi kasneje. Domovinska vzgoja ni omejena samo na poznavanje simbolov in nekaj podatkov o Sloveniji, ampak zajema veliko področij in možnosti za vzgojo otrok. Pri podajanju vsebin domovinske vzgoje je zelo pomemben vzgojiteljev pozitiven odnos do domovine. Domovinska vzgoja v vrtcu Urška Rožman, dipl. vzgoj. predšolskih otrok, je 13. leto vzgojiteljica v Vrtcu Čebelica. V svoje delo vnaša nekatere elemente koncepta reggio. Kurikulum in domovinska zavest V kurikulumu za vrtce je med globalnimi cilji nekaj takšnih, ki spodbujajo in krepijo državljansko zavest. V ustanovah, ki izvaja- jo program predšolske vzgoje, naj bi domo- vinsko zavest otrokom krepili tako, da se jim omogoči stik s slovenskim knjižnim je- zikom in kulturo lastnega naroda. Slovenski jezik naj bi otroci dojeli kot temelj identite- te slovenskega naroda. Otroci naj bi najprej spoznali običaje okolja, v katerem živijo (vključno z narečjem), nato pa kulturo la- stnega naroda. Ob seznanjanju s kulturo la- stnega naroda je treba otroke seznanjati tu- di z medkulturnimi razlikami. Otroci morajo doživeti vrtec kot okolje, v katerem imajo vsi enake možnosti za vklju- čevanje v dejavnosti, kjer obstajata spošto- vanje drugačnosti in medsebojna strpnost. V vrtcu morajo otroci pridobiti prve kon- kretne izkušnje uresničevanja temeljnih človekovih pravic in demokratičnih načel. Otroci morajo spoznati, kako je zgrajena družba, seznaniti se morajo s posameznimi poklici in z njihovo vlogo za uspešno delo- vanje družbe (npr. policija, gasilci). Vzgoji- telji imajo možnost, da pri otrocih krepijo državljansko zavest tudi s praznovanjem državnih praznikov. V načrtovanje, organi- ziranje in izvajanje proslav lahko aktivno vključijo tudi otroke (Podobnik, 2016: 17, 18). Otrok v vrtcu pridobi možnosti, da se se- znani s kulturo kraja, v katerem živi, z ži- vljenjskimi navadami in tradicijo domače- ga kraja, kasneje spoznava kulturo države, nacionalno tradicijo, prav pa je tudi, da smo vzgojitelji dovolj senzibilni, da znamo otrokom približati druge kulture in nava- de, da bodo otroci spoznavali in razumeli podobnosti in razlike med posameznimi kulturami. Zgodnje obdobje je namreč ti- sto, ki je najbolj ugodno za to, da otrok razvije pozitivno identiteto in kulturno za- vedanje. Vpliv vzgojiteljevega zgleda Eden od načinov krepitve narodne zavesti je vpliv vzgojiteljevega zgleda. O moči vzgojiteljevega oz. učiteljevega zgleda je bilo veliko napisanega že v 19. stoletju. Že Slomšek pravi: »Ena sama beseda učitelja, ki o narodnih rečeh pohvalno govori, več izda, kakor pozneje vse čitanje naših časni- kov in knjig.« Torej otroci vzgojitelju zau- pajo, ker verjamejo v njegovo znanje, spo- štujejo ga kot osebo, zaradi njegovih dejanj, zato je zelo pomemben njegov od- nos do domovine (Podobnik, 2016). Zato je naše poslanstvo, da poleg podajanja izo- braževalnih vsebin otroke vzgajamo v smi- slu ozaveščanja in ponotranjenja različnih vrednot. Med njimi je prav gotovo tudi po- zitiven in spoštljiv odnos do doma, domo- vine in države. Vzgojitelj naj bo aktiven državljan, naj bo domoljub. »Naša država je utemeljena na izjemnih dosežkih naših prednikov, na vrednotah, ki so zapisane v naši državni himni, kot so spoštovanje drugih narodov, pomoč pri reševanju ra- znih vprašanj in zavezanost k nenasilju. Vrednote, ki so vedno aktualne in jih dru- gi premalo spoštujejo. Zato bi bilo prav, da smo ponosni nase in na svoje dosežke! In takšno razumevanje je prav vzgajati pri mladih. To so člani naše družbe, ki bodo v kratkem prevzemali našo vlogo in bili tisti, od katerih je odvisna tudi prihodnost slo- venskega naroda« (Prebilič, 2014: 6). Vzgojitelj naj goji čustvo domoljubja, ki ne tekmuje z drugimi čustvi in jih nikoli ne prezira, prav s tem pa si zagotavlja lastno veljavo in verodostojnost. Čeprav govori- mo o čustvu, ne smemo pozabiti, da mora imeti vzgojitelj tudi znanje o lastni domo- vini: o njeni zgodovini, značilnostih in po- sebnostih, ki oblikujejo narodno edinstve- nost, o dosežkih njenih prebivalcev na različnih področjih, kulturni in naravni dediščini, pomenu ohranjanja narodne tradicije. Vse to naj vzgojitelj zaobjame pri svojem delu z otroki, saj je zaradi vsega na- štetega slovenski narod obstal in uresničil tisočletne sanje o samostojni slovenski dr- žavi. Da bi lahko čim bolje uresničili cilj – vzgajati naše mlade v zveste državljane in ponosne domoljube – morajo imeti vzgoji- telji osnovno znanje o Slovencih, Sloveniji in nastanku samostojne slovenske države. Foto: Nataša Pezdir do domovineIz ljubezni Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 11 Vzgojitelj naj goji čustvo domoljubja, ki ne tekmuje z drugimi čustvi in jih nikoli ne prezira, prav s tem pa si zagotavlja lastno veljavo in verodostojnost. Samo znanje pa ni dovolj, pomembna sta empatija in narodni ponos ob sočasnem zavedanju, da v Sloveniji živijo tudi pripa- dniki drugih narodov, ki jim Slovenija po- meni najmanj državo, v kateri prebivajo, morda pa tudi dom in celo domovino (Prebilič, 2014: 8). Domoljubje se napaja v občutku pripadnosti, zato pri otrocih raz- vijamo narodno zavest, ki je pomemben del posameznikove identitete. Zelo po- membno je, da ničesar ne vsiljujemo, saj bi s tem rušili otrokovo osebnostno integrite- to. Vzgojitelj naj otrokom ponudi dejavno- sti, ki v sebi nosijo sporočilo domovine, pri tem pa je bistvenega pomena, da preseže zgolj podajanje snovi in otroka povabi k aktivnemu sodelovanju. Otroci – dejavni državljani Otroci niso državljani 'na čakanju' – naj bo- do dejavni že sedaj! Naj bodo dejavni člani lokalne skupnosti in sploh akterji, ki s svo- jim delovanjem bistveno vplivajo na podo- bo tega sveta. Otroci so po svojih močeh že v predšolskem obdobju zmožni kritično presojati in v svojem razmišljanju, delova- nju spreminjati svet. Postavljanje ciljev dr- žavljanstva, domovinstva v prihodnost v zameno za cilje, usmerjene v sedanjost, lah- ko zlahka obrne vso našo pozornost v to, kar naj otroci šele postanejo, da bodo nekoč dobri državljani. Koncepti, kot so participa- cija, aktivno državljanstvo, pedagogika po- slušanja, prinašajo zaupanje v otrokove po- tenciale in spoštovanje otroka. Torej otroštvo ni zgolj vmesna postaja v Otroci primerjajo fotografi je našega kraja nekoč in danes ter ugotavljajo spremembe (foto: arhiv Urške Rožman) odraslost, pač pa so otroci že zgodaj lahko pomembni sogovorniki odraslih. Prav je, da bi njihovo mnenje vzgojitelji in drugi odrasli slišali in upoštevali (Turnšek). Če bo otrok imel spodbudno okolje doma, v vrtcu pa dobrega vzgojitelja, ki bo znal otroku približati domovino kot vrednoto, bodo re- zultati dobri. Viri • Kranjc, Simona (2001): Družba. V: Robi Kroflič idr.: Otrok v vrtcu – priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzor- ja. • Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in Zavod RS za šolstvo. • Podobnik, Uroš (2016): Patriotizem v vrtcu. Diplomska nalo- ga. Ljubljana: UL PEF. • Prebilič, Vladimir (2014): Aktivno državljanstvo in domovina. Priročnik za učitelje srednjih šol za proslavitev slovenskih držav- nih praznikov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 5–8. • Rustja, Erika (2013): Državljanska vzgoja: cilji, vsebina in di- daktični pristopi. V: Tanja Taštanoska (ur.): Nacionalna konfe- renca Socialna in državljanska odgovornost. Ljubljana: Mini- strstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, str. 15–21. • Turnšek, Nada (2009): Vrtec – prostor aktivnega demokratične- ga državljanstva, interno gradivo. Ljubljana: Pedagoška fakul- teta. do domovineIz ljubezni 12 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Domovinska vzgoja v šoli? Razprave o pomenu in potrebnosti sprave v slovenskem narodu? Poudarjanje vrednot sožitja, spoštovanja in sodelovanja? Videti je, kot da so te teme predvsem krasna teoretična kulisa zgodbe, ki ji v sodobni šoli bolj potiho kot na glas rečemo – vzgoja. Spoštovanje ni dovolj Dragica Šteh je učiteljica matematike na OŠ Stična. Ima 13 let izkušenj s poučevanjem na srednji šoli ter 3 leta na osnovni šoli. Spoštovanje je temelj Osnovna šola ima v letnem delovnem načr- tu kar nekaj priložnosti za spodbujanje do- movinske zavesti, za spoznavanje in ohra- njanje kulturne dediščine našega naroda in tudi za umeščanje Slovenije in narodne za- vesti v širši, evropski in svetovni okvir. Iz neznanega razloga pa vsebinam in še bolj njihovim izvedbam primanjkuje potrebne živosti, entuziazma, resnične pripadnosti, morda celo potrditve, da se kot družba sploh zavedamo pomembnosti domovin- skih vrednot. A preden zaidem v tako mi- kavno analiziranje tujih dvorišč in modro- vanje v smislu zgoraj omenjene krasne teoretične kulise, naj se postavim tja, kamor sodim in kjer sem – za kateder. Tja, od ko- der človeški in učiteljski pogled vsak dan seže do otrok, učencev, katerih zvedavost, predanost, želja po napredovanju in čude- nje so zapisani v genih. Postavim se tja, kjer se morajo moje in njihove misli srečati v si- nergiji skupnega iskanja rešitev; moje do- slednosti, strokovnosti, prepričljivosti in njihove pripravljenosti, vztrajnosti in zau- panja. Ne, ne govorim samo o matematiki, ki jo poučujem. In ne govorim o razrednih urah, ki dajejo ugodna izhodišča za pogo- vore še o čem drugem kot o ulomkih, od- stotkih in središču očrtane krožnice. Govo- rim o tem, da so vsaka učiteljeva beseda, vsako dejanje, celo vsaka kretnja svojevr- sten impulz, signal, ki daje namig in navdih za razumevanje ter delovanje teh, ki sedijo nasproti. Torej, ko govorimo o domovinski vzgoji, spoštovanju narodnih vrednot, o domoljub- nih čustvih, spoštovanje ne zadošča. Čeprav bomo, ne glede na to, s katere strani se loti- mo te teme, za temelj postavili spoštovanje, brez dvoma to ni dovolj. Spoštujem namreč lahko tudi iz varne razdalje, s tako imenova- no kritično distanco, ki lahko hitro zraste in se dotakne tanke meje z vzvišenostjo. Od tu do zavijanja z očmi in vihanja nosu, ki ga predvsem pri naših najstnikih opazimo ob recitiranju domoljubnih pe- smi ali naštevanju pomemb- nih datumov slovenske zgodo- vine, je le še en majhen, droben korak. Korak, ki z opravičilom (ali bolje rečeno izgovorom) v smislu, pustimo preteklost, glejmo naprej, v prihodnost, mimogrede pohodi drobne cvetlice spominov, dragocene mejnike v razvoju in celo zgo- dovinske odločitve. Spoštova- nje je drža. Je odločitev za lepo slovensko besedo, za kulturno vedenje, ki ne išče družbenega aplavza in vzklikov navduše- nja. Spoštovanje je osnova, te- melj, prvi kamen v gradnji is- krenega, pristnega, močnega in aktivnega odnosa do domo- vine. Na Prešernovi domačiji S šestošolci smo imeli kulturni dan na Gorenjskem. Pomla- dni dan, ki ga je od vrha do tal zakrival deževen oblak in v katerem so se izpod dežnikov videli le sijoči, rahlo navihani obrazi, nas je najprej peljal do rojstne hiše našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Gotovo veste, da smo učitelji ob kulturnih dnevih in ekspedicijah izven razreda vedno rahlo nervozni. Razmišljamo precej podob- no, kot razmišljajo in se vedejo starši, ko pe- ljejo svoje otroke na obisk k sorodnikom ali prijateljem. Vožnja do cilja je navadno Foto: arhiv Dragice Šteh do domovineIz ljubezni Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 13 Spoštovanje je drža. Je odločitev za lepo slovensko besedo, za kulturno vedenje, ki ne išče družbenega aplavza in vzklikov navdušenja. pospremljena s številnimi napotki, opozo- rili in pojasnjevanjem, ki pa se konec kon- cev izkažejo za precej nesmiselne in celo odveč. Ko smo prispeli do Vrbe in smo skozi ko- prene oblakov najprej zagledali cerkev sv. Marka, potem pesnikov kip in nazadnje še njegovo rojstno hišo, so se učenci brez po- sebnega poziva uglasili v povsem drugačen ritem. Po starih stopnicah smo stopili v kmečko izbo, kjer se ustavi čas. Sprejela nas je vodička, ki je umirjeno, v lepi, besedno bogati slovenščini prosto pripovedovala in naštevala številne podatke, zgodovinska dejstva, letnice, skrbno izbrane verze in mi- sli. Vsake toliko časa je s pogledom pobo- žala stare stene, njena beseda se je kot ne- žen pajčolan dotaknila starih slik, bogkovega kota, dragocenih pisem in starih predmetov. Spoštovanje v najlepšem mo- žnem pomenu. In živ odnos, ki je dihal iz besed, iz subtil- nih kretenj, iz trenutkov tiši- ne, namenjenih temu, da se vsebina povedanega dotakne srca. V teh besedah ni bilo ni- ti enega navodila ali napotka; nobenega očitka, nobenega sevanja pretiravanja ali nau- čenosti. Šestošolci niso le utihnili, ko je govorila. Obne- meli so in sledili njenim kre- tnjam, pogledom, se z njo ču- dili, plaho in sramežljivo recitirali verze, ki jih vsi zna- mo, potem pa iz trenutka v trenutek bolj sodelovali, dvi- gali roke, spraševali, se objeli čez rame in zapeli eno lepo slovensko. Ob spoštovanju so rasli navdušenje, gorečnost, zvestoba. Do tu je pot še razmeroma enostavna. Saj imamo vendar radi naš edinstven, nepono- vljiv, od Boga podarjen in od sveta občudovan košček raja pod Trigla- vom. In v našem narodnem značaju ne manjka gorečnosti in vztrajnosti. Kje se po- tem zatakne? Da bi sijali Naj z metlo izpred svojega katedra sežem še na levo in desno. Le toliko, da ugoto- vim, kako sta nekdanji ponos in narodno zavest zamenjala mlačna povprečnost in stapljanje v veliko globalno družbo, ki si je za najpomembnejša cilja zadala udobje in ugodje. No, sem že nazaj, pred katedrom. Opogu- mljena z zgledom vodičke na Prešernovi domačiji, še pod vtisom Jurčičevih Tiho- tapcev, ki so jih letos odigrali v letnem gle- dališču na Muljavi, oborožena z otroško preprostimi in življenjsko uporabnimi verzi ljubega Toneta Pavčka in trdno odločena, da bodo moje besede in dejanja odražala ukoreninjenost v to našo deželo. Da bo ve- selje, ki ga čutim ob jasni, sočni slovenski besedi, našlo pot do teh, ki od nas pričaku- jejo, da bomo sijali in ne sevali. Tudi med ulomki, odstotki in središčem očrtane kro- žnice. In že vem, da se bodo vmes spogle- dovali, se nasmihali in na skrivaj kaj narisa- li v svoje matematične zvezke. A vem tudi to, da se lahko skupaj, počasi in vztrajno znebimo malodušja, primerjanja z drugimi in družbene mlačnosti. Zaupam, da lahko z njihovo zgodovinsko neobremenjenostjo in spodbujanjem lastnega razmišljanja prese- žemo delitve na leve in desne, severne in južne, na podeželske in mestne, na nadarje- ne in tiste z dodatno strokovno pomočjo. In da lahko prav v različnosti najdemo navdih za nove uspehe. Uspeh pa – to je že druga zgodba. Pozdravljam vas s spoštovanjem in z upa- njem, da bo novo šolsko leto dihalo z vre- dnotami, ob katerih postajamo boljši, prija- znejši in bolj modri. Spoštovanje je drža. Je odločitev za lepo slovensko besedo, za kulturno vedenje, ki ne išče družbenega aplavza in vzklikov navdušenja. Vem tudi, da se lahko skupaj, počasi in vztrajno znebimo malodušja, primerjanja z drugimi in družbene mlačnosti. Foto: Peter Prebil do domovineIz ljubezni 14 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Dobro je, da učencem podajamo različne vrste strokovnega znanja, da jih strokovno opremimo za življenje, a po končanem formalnem izobraževanju ne bodo vsi fiziki, matematiki, šoferji, trgovci … Bodo pa vsi bolj ali manj aktivni državljani; kakšna bo naša država, bo odvisno od naše ljubezni do domovine, zato jih moramo opremiti tudi s to ljubeznijo. Ljubezen do domovine Branka Roškar, prof. geografi je in teologije, je učiteljica geografi je na OŠ Radlje ob Dravi. Domoljubje V zadnjih letih se veliko pogovarjamo ali poslušamo o beguncih, migrantih, prebe- žnikih, tujcih … Med ljudi se je naselilo kar precej strahu in nezaupanja. Zakaj strah? Kaj nam bodo storili? Mediji so sprva večinoma poročali o mu- slimanskih beguncih in ne afganistanskih, sirskih ali iraških. Zanimivo. Njihova opre- delitev je bila verska in ne etnična. Predsta- vljeni so bili kot ljudje z značajem: vedo, kdo so, kaj je njihova vera, kakšne so njiho- ve navade, kaj se od njih pričakuje, pozna- jo svoje korenine, kateremu narodu pripa- dajo in kakšen je njihov cilj. Ali lahko za Slovence kot narod trdimo enako? Pomanjkljivi odgovori se kažejo v premajhnem zavedanju lastnih korenin. Imamo jih v dolgi skupni zgodovini, boga- tem narodnem izročilu, pa naj bo to pe- sem, ples, pisana beseda, domača obrt, običaji, vera. Slovenci imamo svoj obraz: imamo svoj jezik, svojo državo, narodne simbole, imamo velike ljudi, ki so svetu da- li bogato znanje. Zygmund Bauman je zapisal, da življenje brez identitete v sodobnem človeku rojeva strah in tesnobo. Prav ta problem pripadnosti in narodne identitete opazimo, če se le malo sprehodi- mo po spletu in preberemo kakšen ko- mentar v forumih, ki se odprejo pod član- ki na temo domoljubja. Še posebej se opazi nepoznavanje pojma domoljubje, ki ga ve- čina povezuje s političnim delovanjem in strankarsko pripadnostjo, kar je sicer nujni sestavni del države. Slovar slovenskega knjižnega jezika domo- ljubje predstavi kot ljubezen do domovine, torej do dežele, v kateri se je nekdo rodil ali pa v njej prebiva. Država pa je organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast, je za- pisano v SSKJ. O domoljubju bi se lahko veliko naučili od izseljencev ali naših zamejcev. Kako to, da tam nekje na drugi celini, nekaj tisoč kilo- metrov stran tretji, četrti rod potomcev še vedno ve za rodno Slovenijo? Zanimive so besede Slovenke, ki se je v Avstralijo prese- lila leta 1952: »Nam je dala Avstralija ži- vljenje, nam je dala kruh in ji moramo biti hvaležni za to. Zato, ker smo imeli priliko in vsi smo imeli pravice. Jaz rada rečem, da sem ponosna Avstralka, v srcu pa nosim Slovenijo. Imam dve domovini. Tiste ne moreš zbrisati, v kateri si bil rojen. Tisti, ki lahko to napravi, je pravi korenjak. Jaz tega ne bi mogla napraviti. Ampak zdaj živimo tukaj in je naša druga domovina« (Toplak, 2011: 77). Skozi njene oči lahko razumemo domoljubje vseh tistih učencev priseljen- cev, ki so bolj ali manj prostovoljno zapu- stili svojo domovino in sedijo v naših učil- nicah. Miro Haček izpostavi štiri lastnosti, ki naj bi jih imel nekdo, ki je domoljuben: • strpnost: osnovna vrednota, na kateri naj bi temeljila strpnost do drugega, je samospoštovanje; • narodni ponos: samozavesten in prepri- čan o svoji enkratnosti; • ozaveščenost: poznavanje sebe in lastne zgodovine omogoča, da je človek naro- dno ponosen; • spravljenost: domoljubje temelji na na- rodni kohezivnosti. Kdo je odgovoren? V literaturi zasledimo, da domoljubje ni prirojeno, temveč privzgojeno. Torej, kdo je odgovoren, da bodo odraščajoči mladi gojili pozitivna čustva do domovine? Starši so kot primarni vzgojitelji tisti, ki otroku lahko da- jo največ. Zelo hitro v ta proces vstopi tudi šola in učitelji s svojim odnosom do domo- vine, ki ga kažemo predvsem z vzgledom. Pomembno vlogo naj bi v osnovni šoli imela tudi državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Na urniku je v 7. in 8. razredu, in to enkrat tedensko, torej v vsem osnovnošol- skem izobraževanju skupaj 70 ur. Najmanj med vsemi obveznimi predmeti?! Veliko učiteljev opaža podoben problem in veliko jih je, ki se trudijo učencem približati domovino z različnimi dejavnostmi in pro- jekti. Ali ni cilj celotnega vzgojno-izobraže- valnega sistema, da iz sistema izstopijo sa- mostojni in odgovorni ljudje, ki se zavedajo svojih korenin, ki vedo, kaj in kdo so, ko pa se na domačem pragu pojavi tujec, se ga ne ustrašijo, temveč mu izkažejo gostoljubje ter se mu s ponosom predstavijo? Učitelji geografije, zgodovine, slovenščine in še kateri se zdimo poklicani za to nalogo. Na primer: »Pri pouku geografije učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, ob- čutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do naravne in kulturne dedišči- ne. Tako pripravljamo in usposabljamo mladega človeka za aktivno in odgovorno državljanstvo na lokalni, nacionalni in pla- netarni ravni. Spoznavanje vrednot, ljudi in družbe doma in po svetu prispeva k razu- mevanju med narodi in spoštovanju različ- nosti. Te cilje pri pouku geografije Zygmund Bauman je zapisal, da življenje brez identitete v sodobnem človeku rojeva strah in tesnobo. do domovineIz ljubezni Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 15 razvijamo s tesnim navezovanjem na druge predmete, še posebej slovenščine in tujih je- zikov, zgodovine ter državljanske vzgoje in etike« (Geografija, 2011: 4). A domoljubje ni samo skrb družboslovnih predmetov, kot so geografija, zgodovina, državljanska in domovinska vzgoja ter eti- ka, slovenščina, ampak je to skrb in odgo- vornost vseh delavcev na šoli. Projekt na OŠ Radlje ob Dravi Vzroki, da smo se na OŠ Radlje ob Dravi od- ločili, da domoljubje uvedemo kot projekt, ki bo učence vzgajal v ljubečem odnosu do domovine ter jih navajal na odgovornost, spoštovanje in samostojnost, so bili: mlačen odnos do slovenskega jezika, do lastne do- movine, do lastnega naroda, nespoštljiv od- nos do narodnih simbolov … Veliko negati- vizma izvira iz medijev, ki jih mladi vzamejo kot nosilce verodostojne resnice. Tuji učenci nam s svojim ljubečim odno- som do lastne domovine nenehno nasta- vljajo ogledalo. Cilji, ki jim sledimo pri izvajanju projekta, so naslednji: • vzljubiti domovino in biti ponosen nanjo; • okrepiti svojo narodno pripadnost, na- rodno identiteto, saj je človek brez iden- titete kot človek brez hrbtenice – ne mo- re hoditi; • pogled usmeriti v prihodnost in se učiti iz zgodovine; • znotraj multikulturnosti, ki je danes dejstvo, najti svoje mesto; • ponotranjiti vrednote, kot so spoštova- nje, ljubezen, sožitje, strpnost, ponos; • razvijati mladostnikovo zdravo samo- zavest in samospoštovanje. Med številnimi predlogi smo jih v prete- klem šolskem letu izbrali le nekaj in spre- mljali odziv učencev. Izpostavili smo tudi dejavnosti in projekte, ki že potekajo na šo- li in sledijo zastavljenim ciljem: folklorna skupina; prepevanje večinoma slovenskih pesmi v pevskem zboru ter skupno prepe- vanje le-teh na proslavah, prav tako sku- pno prepevanje himne; prostovoljstvo – pomoč in obiski ostarelih, zbiranje oblačil, igrač; medsebojna pomoč sošolcem; skrb za zavržene živali; tradicionalni slovenski zajtrk; dnevi dejavnosti, namenjeni spo- znavanju domačih obrti in običajev; spre- jem prvošolcev v šolsko skupnost; skrb za čisto in urejeno okolje; sodelovanje na tek- movanjih, kjer je poudarjeno spoznavanje domače kulinarike ter naravne in kulturne dediščine domačega kraja. V letošnjem letu smo dodali še naslednje dejavnosti: • Izbira predstavnika razreda: izbiro smo izvedli v okviru razrednih ur v obliki pravih volitev. Ker se je dejavnost pred- stavila že predhodno uro, so nekateri učenci pripravili tudi program. Tričlan- ska komisija je volitve vodila po proto- kolu, ki velja za prave volitve, in na kon- cu razglasila predstavnika. Dejavnost se je izvajala v drugi in tretji triadi. Cilj te dejavnosti je bil, da učenci ponotranjijo pomembnost volitev, kjer vsak glas šte- je, in da to ni samo njihova pravica, am- pak je to dolžnost vsakega člana sku- pnosti. • Kviz o Sloveniji. Vsak ponedeljek je bilo po šolskem radiu učencem zastavljeno vprašanje, na katerega so odgovarjali do določene ure. Odgovore so zapisovali na pripravljene lističe. Težavnost kviza je bila primerna za učence od prvega do devetega razreda. Najboljši učenci so se udeležili nagradnega izleta. Cilj te de- javnosti je bil povečati zanimanje za do- movino. • Izbor najlepše napisane himne smo izpe- ljali skupaj s projektom bralne pismeno- sti. Učenci so v okviru razredne ure pre- pisali himno. Nagrajena sta bila najboljši učenec in učenka iz vsake triade. Podelila se je tudi posebna nagrada za izvirnost. Najboljše smo razglasili na proslavi ob kulturnem prazniku, nagra- jene izdelke smo tudi razstavili. Cilj te dejavnosti je bil izpostaviti himno kot narodni simbol ter hkrati utrjevati po- men lepopisa med mladimi. • Pisanje pesmi o domovini, ki so jih učen- ci predstavili na proslavi ob dnevu sa- mostojnosti in enotnosti. Cilj je bil, da učenci razmišljajo o domovini. • Izobraževalna ekskurzija za učitelje, na kateri naj bi učitelji obnovili znanje o domovini, o njenem nastanku. Opremiti se z ljubeznijo do domovine Učenci so pri vseh dejavnostih zelo radi sodelovali, tako da bomo v prihodnjem le- tu z njimi nadaljevali in dodali še kakšno. Na primer: spoznavanje domačega nare- čja, pogovor z znanim Slovencem/Sloven- ko o domovini, povezava s šolo v zamej- stvu, kjer se učijo tudi slovensko … Naj na koncu dodam. Dobro je, da učen- cem podajamo različna strokovna zna- nja, da jih tako opremimo za življenje, saj po končanem formalnem izobraževanju ne bodo vsi fiziki, matematiki, šoferji, tr- govci … Bodo pa vsi bolj ali manj aktivni državlja- ni; kakšna bo naša država, bo odvisno od naše ljubezni do domovine, zato jih mo- ramo opremiti tudi s to ljubeznijo. Literatura in viri • Toplak, Kristina (2011): Domoljubje in Slovenci po svetu. V: Ugrabljena ljubezen. Ljubljana: Založba ZRC, str. 77. • Haček, Miro: Vloga, pomen in razumevanje aktivnega drža- vljanstva in domoljubja med mladimi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 1. 8. 2017 s spletne strani: http://www. zrss.si/projektiess/gradiva/add/Vloga_pomen_in_razumeva- nje_ADD_med_mladimi_Ha%C4%8Dek.pdf • Predmetnik osnovne šole. Pridobljeno 1. 8. 2017 s spletne strani: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/devetletka/predmetniki/Predmetnik_OS.pdf • Geografija, Učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šol- stvo in šport, Zavod RS za šolstvo, str. 4. Pisanje himne (foto: arhiv Branke Roškar) Volitve v razredu – preštevanje glasov (foto: arhiv Branke Roškar) do domovineIz ljubezni 16 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 V članku bom na kratko predstavila delo učitelja dopolnilnega pouka slovenščine (v nadaljevanju DPS), ki si za hrvaško-slovensko mejo, točneje v Čabru, Tršću, Prezidu, Buzetu, Pulju in na Reki, prizadeva med Slovenci in njihovimi potomci ohranjati zavedanje, da so del slovenske skupnosti in širšega slovenskega kulturnega prostora, da se s slovenstvom identificirajo in ga ohranjajo. Učitelji učence DPS ozaveščamo tudi o pomenu sožitja in enakopravnem vrednotenju prvin slovenskega in hrvaškega kulturnega izročila. Domovina daje moč in razpoznavnost Dragica Motik, prof. zgodovine, je bila pet let učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Nemčiji, nato veliko let višja svetovalka za dopolnilni pouk slovenščine v tujini na Zavodu RS za šolstvo, od šolskega leta 2010 do 2017 pa je ponovno poučevala dopolnilni pouk slovenščine v Čabru, Tršću, Prezidu, Buzetu, Pulju in na Reki. Ob dejavnostih pri DPS in med njim sem učencem razgrinjala zgodovinske mejnike, dogodke in posamezne osebnosti, ki so nas v zgodovini povezovali in nam dajali po- gum. Učence DPS sem ozaveščala o pome- nu spoznanih dogodkov, mejnikov in posa- meznikov, ki so bili in so še naši »svetilniki«, ki jih ne smemo spregledati. Saj vemo, kaj se zgodi z ladjo, ki na svoji poti spregleda svetilnik. Dopolnilni pouk slovenščine v tujini je oblika domovinske vzgoje Poučevanje DPS na Hrvaškem organizira in financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ta pouk omogočajo Usta- va Republike Slovenije, krovni Zakon o od- nosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, šolska zakonodaja Republike Slovenije1 in predpisi posamezne države, v kateri pouk poteka. DPS je prostovoljna in za učence brezplačna dejavnost. Obiskujejo ga lahko predšolski otroci, osnovnošolski učenci, dijaki ter odrasli Slovenci in njihovi potomci. Pouk je običajno organiziran v popoldanskem času, traja od 3 do 5 ur te- densko, izvaja pa se v javni šoli ali v dru- štvenih prostorih slovenskih skupnosti. Učni načrt za dopolnilni pouk slovenščine2 Temeljni cilji DPS so opredeljeni v Učnem načrtu za dopolnilni pouk slovenščine z otroki slovenske narodnosti, ki živijo v tuji- ni. Pripravil ga je Zavod RS za šolstvo. Med najpomembnejšimi jezikovnimi cilji so pri- dobivanje osnovnega besedišča za sporazu- mevanje v slovenskem jeziku v vsakdanjih situacijah, bogatenje in utrjevanje besedi- šča, razvijanje in poglabljanje sporazume- valnih zmožnosti, pridobivanje osnov slo- venskega knjižnega jezika ter spoznavanje najpomembnejših pisateljev in drugih veli- kanov slovenske besede. Poleg jezikovnih sledimo tudi drugim ci- ljem. Učenci spoznavajo prvine slovenske- ga kulturnega izročila v besedi, sliki, glasbi, pa tudi plesnem gibu, spoznavajo geograf- ske, zgodovinske in etnološke prvine Slove- nije in slovenskega naroda. Učence ozave- ščamo ter v njih zbujamo željo in potrebo po ohranjanju slovenščine in kulturnega iz- ročila ter stikov z vrstniki v Sloveniji, krepi- mo vezi med njimi in spodbujamo pozitiv- no vrednotenje slovenskega jezika in kulture v 'družbi' drugih jezikov in kultur. Vse to naj bi prispevalo k potrebi po ohra- njanju posameznikove in narodne samobi- tnosti, h krepitvi domoljubja oz. pripadno- sti slovenskemu narodu in kulturi. Učiteljeva vloga je ključna Učiteljeva vloga pri spodbujanju slovenstva med udeleženci DPS v tujini je zelo po- membna. Da bi bil kos ciljem iz učnega na- črta, morata Zavod RS za šolstvo oz. Mini- strstvo za izobraževanje, znanost in šport skrbeti za stalno strokovno usposabljanje učiteljev, ti pa morajo skrbno izbirati vsebi- ne in primerne metodično-didaktične po- stopke, s katerimi zbujajo zanimanje učen- cev za aktivno sodelovanje pri pouku. Tudi učiteljeva naravnanost do obravnavanih vsebin ni zanemarljiva. Od njega je odvi- sno, katere zgodovinske, geografske in soci- alno-kulturološke vsebine bo izbral in s po- močjo katerih metod jih bo posredoval, da bo to starosti in spoznavnim zmožnostim posameznikov primerno in hkrati zanimi- vo. Učenci pri pouku in dejavnostih ob njem spoznavajo prvine slovenske kulture na različnih področjih in iz različnih zgo- dovinskih obdobij. V pogovoru v skupinah in z učiteljem vrednotijo posamezne do- godke, osebnosti in mejnike, kaj so ti nekoč pomenili, kako se je ob njih zbudila in utr- jevala zavest o pripadnosti jeziku in sloven- stvu, spoznavajo svoje korenine, zavedo se, od kod prihajajo. Pridobljena spoznanja Dragica Motik z učenci peče prekmursko gibanico v Čabru l. 2013 (foto: arhiv Dragice Motik) do domovineIz ljubezni Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 17 »Ko si otroka dvignil me na rame, o bog, sem videl dlje kot z vrha gore, poti v neskončnost prvikrat zaslutil in skozte, skozi tvoje korenine precejal se, močan in čist, vse globlje in globlje, vse do samega izvira vseh davnih prednikov.« Ciril Zlobec, Vonj po prednikih ponotranjajo in se z njimi istovetijo, vzljubi- jo slovensko kulturo in Slovenijo. Učitelji se nemalokrat sprašujemo, kaj naj bi še storili, da bi mladim pomagali, da bi za- čutili domoljubje ter željo in potrebo po po- vezanosti slovenskega naroda, kakšen je naš odnos do domovine, kaj lahko naredimo v okolju, kaj pa v šoli, za kaj so (so)odgovorni drugi, denimo starši, ožje in širše okolje. Tu- di sama sem si postavljala navedena vpraša- nja, se poglabljala v učence in njihove starše ter iskala vsebine, s katerimi bi pritegnila njihovo pozornost. Tukaj bom naštela le ne- katere dejavnosti, ki sem jih uspešno udeja- njila z učenci osnovnošolske in srednješol- ske starosti ter z odraslimi udeleženci DPS. Pri vseh dejavnostih so učenci, ponekod tu- di njihovi starši, aktivno sodelovali. • Pripravljala sem scenarije za nastope učencev na kulturnih prireditvah (mi- klavževanje, predbožične in prednovo- letne prireditve, dan kulture, zaključne šolske prireditve ipd.). Uprizarjali smo življenje in delo pomembnih osebnosti v slovenski zgodovini (Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, France Preše- ren, Simon Gregorčič …), legende (Aj- dovska deklica, čarovnice na Cerkni- škem jezeru, Zlatorog), priredbe del slovenskih literatov (Butalci so šli po vi- no, Zvezdica Zaspanka, Sapramiška, So- vica Oka) ipd. • Učence sem vsako šolsko leto večkrat peljala na ogled kulturnih predstav v Ljubljano (lutkovne predstave za naj- mlajše, dramske in operne predstave v Drami, Operi in Cankarjevem domu). • V mesecu pred dnevom kulture smo spoznavali prejemnike Prešernovih na- grad in nagrad Prešernovega sklada (brali njihova dela, poslušali nagrajene skladbe, si ogledali nagrajene filme, ilu- stracije, z nekaterimi nagrajenci smo se osebno srečali in si dopisovali v sloven- ščini). • Kuhali smo slovenske tradicionalne jedi in pekli sladice ter vse to povezovali s prazno- vanji slovenskih tradi- cionalnih praznikov. • Pripravljali smo raz- stave s celostnimi predstavitvami delo- vanja DPS v določe- nem kraju. • Vsako šolsko leto smo odšli na dve strokovni ekskurziji v Slovenijo. Na vsako ekskur- zijo smo se aktivno pripravljali. Učenci in odrasli udeleženci DPS so bili v avto- busu in v obiskanih krajih aktivni 'vo- dniki'. Tako so se poglobili v vsebino in si izboljševali pomnjenje. • Pri pouku smo spoznavali slovenske pi- satelje in obiskali njihove rojstne kraje (Primož Trubar, Simon Gregorčič, Fran Levstik, Josip Jurčič, France Prešeren, Ivan Cankar). Ob spoznavanju pisatelja Ivana Cankarja smo si ogledali predsta- vo Kralj na Betajnovi v ljubljanski Dra- mi. • Ustvarjali smo šolsko glasilo, ki je zdru- žilo učence in odrasle iz vseh krajev, v katerih je potekal DPS. Ob različnih dejavnostih pri pouku in med njim učitelji poskušamo dvigniti otroke in mladostnike v spoznavanju in spoznanju ter zavedanju višje, da bi ti lahko stvari vi- deli širše in globlje, jih primerjali in vredno- tili in jih zagledali do korenin, kot je zapisal Ciril Zlobec. Sodelovanje s starši Vse dejavnosti pri DPS in med njim je možno dosegati le v sodelovanju s starši. Staršem sem predlagala, da svoje otroke spodbujajo pri učenju slovenščine, naj sa- mi pokažejo zanimanje zanjo, naj otro- kom berejo pravljice in zgodbe v sloven- ščini, jim pripovedujejo o krajih in pomembnih osebah v krajih, od koder prihajajo njihovi predniki, naj otroke spodbujajo k uporabi novih slovenskih besed, naj z njimi poslušajo ali pojejo slo- venske otroške in ljudske pesmi, obiskuje- jo kulturne prireditve v slovenskih dru- štvih ali pa predstave v slovenskih gledališčih, naj se z otroki udeležujejo šol- skih ekskurzij v Slovenijo ali pa jih sami popeljejo v Slovenijo ipd. Radi imamo to, kar nam daje moč in razpoznavnost S čim se ljudje lahko identificiramo? Zago- tovo z znanimi prijetnimi dogodki in z osebnostmi oz. s tistim, kar nam daje moč, nas opogumlja in nam pomaga skozi življenje. Če nečesa ne poznamo dobro, tega ne mo- remo vzljubiti, se s tem ne moremo istove- titi. Ko stvari, osebnosti, dogodke poglo- bljeno spoznamo, ko razumemo , kaj in zakaj je bilo tako, kot je bilo, ko stvari glo- blje spoznamo, se lahko odločamo in re- čemo: »To sem jaz, tu so moje korenine, s tem se lahko poistovetim, tja sodim, to je moj dom, to je moja domovina, v to smer grem.« Opombe 1 6. člen Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM). Pridobljeno 11. 8. 2017 s https:// www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=20064 3&stevilka=1836. 2 Pridobljeno 11. 8. 2017 s http://www.zrss.si/slovenscina/gradi- va/Ucninacrtzdomci.pdf in s http://www.zrss.si/pdf/Ucni- -nacrt-dopolnilni-pouk-slovenscine.pdf. »Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih zadobili, skrbno smo ga dolžni hraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti.« A. M. Slomšek: Tri pridige o jeziku – Svoj jezik je treba spoštovati (III. pridiga) Učenci iz Buzeta, Čabra in z Reke na strokovni ekskurziji na gradu Bogenšperk leta 2015 (foto: arhiv Dragice Motik) pogovorNaš 18 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Z go. Ljudmilo Novak sva se srečala na Kongresnem trgu, ob odprtju spomenika, posvečenega slovenski spravi in vsem umrlim v različnih vojnah. Vsaka vojna za seboj pusti opustošenje, je poseben čas, ko si ljudje dovolimo marsikaj, česar si sicer ne bi. Vojna je delo zla, je zlo delo. Kako hitro se poberemo po takem opustošenju, pa je izraz duhovne moči neke družbe. Želim si, da bi se naš narod še naprej uspešno pobiral po groznem razdejanju, ki ga je pustila zadnja vojna. Prihodnost je v sodelovanju. V tej perspektivi sem pričel pogovor z našo sogovornico, ki jo dobro poznamo: ga. Ljudmila Novak je učiteljica, profesorica, županja, evropska poslanka, več mandatov poslanka v državnem zboru, predsednica stranke, medijska osebnost, sedaj pa tudi kandidatka za predsednico Republike Slovenije. Prava sogovornica za pogovor o domovini. Demokratično kulturo ustvarjamo vsi Naš pogovor: Ljudmila Novak Silvo Šinkovec, D. J., dr. ped. znanosti, psiholog, defektolog in teolog, je predavatelj, terapevt, voditelj več seminarjev, šol za starše in duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in direktor Inštituta Franca Pedička. V četrtek, 13. julija 2017, je bil na Kongresnem trgu odprt spomenik žrtvam vseh vojn. Kako ocenjujete to gesto države? Menim, da je postavitev spomenika korak naprej v procesu sprave na Slovenskem. Po- membno je, da ta spomenik žrtev ne deli na naše in vaše, pač pa priznava, da smo bili Slo- venci žrtev različnih vojn, ideologij, revoluci- je in drugih grozljivih dejanj proti človeštvu. Slovesnosti ob odkritju spomenika sem se udeležila zato, ker želim, da slovenski narod napreduje v prizadevanju za spravo, k čemur smo doprinesli tudi krščanski demokrati s sprejemom Zakona o prikritih vojnih grobi- ščih in pokopu žrtev. Zaradi svetosti življenja je treba vse pokojne dostojno pokopati. To je splošna civilizacijska norma, ki vzpostavlja pravi odnos do žrtev iz preteklosti in vsem živečim omogoča normalno sobivanje. Predsednik Pahor je v svojem govoru omenil pomen »sožitja, spoštovanja in sodelovanja«. Pozdravljam vsa dobronamerna prizadeva- nja, ki vodijo k spravi, dialogu, mirnemu sobivanju in sožitju vseh slovenskih drža- vljanov. Stopicanje na mestu ali vrtenje ve- dno v istem miselnem krogu ter medseboj- no obtoževanje nas ne vodijo v lepšo prihodnost. Tudi sama si želim, da bi v Slo- veniji zmagovalo vse tisto, kar prihaja od dobrega Duha. Svoje delo pa morajo vero- dostojno opraviti tudi zgodovinarji, šola in druge ustanove. Samo resnica nas lahko osvobaja in razbremenjeni preteklosti bo- mo lažje gradili lepšo skupno prihodnost. Katere so vaše tri ključne besede, ki bi bile lahko temeljne vrednote naše domovine, tri smernice, ki bi zbliževale ljudi različnih prepričanj? Družina, domovina, spoštovanje (če je lju- bezen za nekatere premočna beseda in uto- pija). V družini prejmemo in podarimo največ ljubezni ter se pripravljamo na sa- mostojno življenje. V domovini nam je po- navadi tekla zibelka, tam je dom staršev. Človeka zaznamujejo njena kultura, jezik, vrednote; nanjo nas vežejo spomini in po njej hrepenimo, če živimo v tujini. Ponosni smo na korenine svojih staršev in na lepoto slovenske domovine. Medsebojno spošto- vanje, prijateljstvo in ljubezen nas osrečuje- jo in nam omogočajo lepše življenje v zako- nu, družini, družbi in službi. Nadškof Zore je v molitvi za vse padle in ubite izrekel besede: »Slovenskemu narodu pa nakloni spravo in mir, da se takšno nasilje ne bo nikoli več ponovilo.« Veseli me, da je bil k blagoslovu spomenika povabljen tudi gospod nadškof in da je to povabilo sprejel, zmolil ob spomeniku za vse žrtve ter tako nakazal tudi smer prese- ganja delitev in zamer iz preteklosti. Pri- sotnih je bilo tudi nekaj duhovnikov, re- dovnikov in redovnic. Vojne so polne grozodejstva. Človeško ravnanje lahko po- stane pod različnimi pritiski grozljivo, ne- človeško, zločinsko. To pusti posledice in rane pri žrtvah in njihovih svojcih, še večje ter težko ozdravljive rane pa pri tistih, ki so grozodejstva storili, najsi to priznajo in ob- žalujejo ali pa skrivajo, prikrivajo sebi in drugim. Šele resnica, odpuščanje, kesanje in obžalovanje človeka osvobodijo peklen- skih muk krivde. Kdor je to zmogel, se je rešil in verjetno tudi odrešil. Kdor je to po- tlačil v sebi in zanikal, je velikokrat otrdel, otrpnil, nemalokrat pa si tudi vzel življenje. Zato je potrebno, da se razkrije vsa resnica bratomorne vojne, revolucionarnih med- vojnih in povojnih pobojev ter nas osvobo- di kot narod, ki si je zaradi tujih ideologij, človeškega napuha, pohlepa in želje po nadvladi prizadejal veliko gorja. In – enako kot je nadškof molil za vse, potrebujemo take molivce, ki bodo molili za vse. pogovorNaš Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 19 Kako doživljate kronično razdeljenost ljudi na različne strani? Ljudje so vedno različno razmišljali in še bo- do. Različnost v pogledih pa nikoli ne sme biti potuha za nasilna dejanja. Vojni čas je ljudi potisnil v nasilje, vojna ga je legitimira- la, kar je povzročilo mnoge rane in bolečine. Ljudje so se znašli na različnih straneh, odvi- sno od mnogih okoliščin, dogodkov, regij- skih značilnosti, verskega prepričanja in tudi osebnostnih lastnosti. Tisti, ki so se ob koncu vojne znašli na strani 'zmagovalcev', so imeli ob komunističnem prevzemu oblasti največ materialnih in kariernih koristi. Zaradi se- bičnih koristi so tudi mnogi verni ljudje po vojni podpirali komunistično oblast. Ljudje pa, ki so se uprli komunističnemu nasilju, so bili zaznamovani, zasramovani, poniževani. Še posebej izpostavljeni so bili sorodniki ubi- tih ali od komunistične oblasti preganjanih ljudi. To je povzročilo mnoge rane in boleči- ne. Kljub odpuščanju storilcem se ob krivič- nem obtoževanju in izkrivljanju resnice rane vedno znova odprejo. Nekateri politiki na obeh polih pa to ranjenost in razdeljenost iz- koriščajo za dosego svojih političnih ciljev. Tako pod krinko »prizadevanja za resnico« izrabljajo bolečino ljudi in znova spodbujajo k nezadovoljstvu in delitvi. Njihova politična moč se hrani z delitvijo, zato izkoristijo vsa- ko priložnost, da ohranjajo tlečo iskro ne- zaupanja in delitve pri življenju. Cilj demo- kracije pa je pustiti svobodo razmišljanja in opredeljevanja ter spoštovanje vsakega člo- veka. Kaj bi pomagalo pri ustvarjanju pogojev na Slovenskem, da se bratomorna vojna in nasilje ne bi nikoli več ponovila? Najpomembnejša sta vzgoja za vrednote ter osebni prispevek vsakega izmed nas. Vse pa se začne pri vzgoji v družini, nadaljuje v šo- li, javnem življenju in v medijih. Več kot je osveščenih posameznikov in zdravih dru- žin, bolj zdrava je družba. Ne pomaga nam, če s prstom kažemo na druge, česa niso sto- rili, pač pa se moramo vprašati, kaj smo sto- rili mi, jaz, da bi bila ta družba bolj zdrava. Žal ljudje ne izkoristimo vseh svojih duhov- nih in intelektualnih potencialov. Preveč- krat smo ravnodušni do družbenega in po- litičnega dogajanja, namesto da bi ga sami sooblikovali. Po- gosto tudi 'jamra- mo' in se pritožu- jemo, da stvari ne gredo v pravo smer, hkrati pa ne storimo veliko, da bi se bolj angažira- li za uveljavitev naših vrednot. Ali se potem sploh lahko čudimo, če gre svet v drugo smer, kot si želi- mo? Želim si, da bi bilo več dejavnih državljanov, ki so- ustvarjajo zdrave odnose v državi. Več kot je takšnih, manj je prostora za nasilneže, pre- varante in zdra- harje. Žal človeštvu ne ka- že najbolje. Število konfliktov v svetu se povečuje, terori- zem je prisoten vsak dan. Namesto manj nasi- lja in manj lačnih ljudi jih je žal vedno več, kar je odraz egoizma in razkroja temeljnih moral- nih in etičnih vrednot, ki so oblikovale demo- kratično Evropo in slovenski narod. V Sloveni- ji nam manjka optimizma in zadovoljstva. Naloga nas politikov pa je, da se zavzemamo za resnico, poštenost, pravičnost, medsebojno spoštovanje in za družino. Biti moramo odgo- vorni do sočloveka, domovine in stvarstva. Prepoznavati moramo tudi lažne preroke in lažne 'vrednote', ki družbe ne vodijo v pravo smer. Katere so temeljne vrednote demokracije? Spoštovanje vsakega človeka, dialog, ustvar- jalnost in podjetnost, svoboda govora in iz- ražanja stališč, verska svoboda, svobodne in poštene volitve. Pravica, da voliš in si izvo- ljen. Zelo pomembno je pravično in pošte- no delovanje vseh vej oblasti, zakonodajne, izvršne in sodne. Za vse državljane enake izhodiščne možnosti, kot so pravica do izo- braževanja, zdravstva, dela, ustvarjanja. Spoštovanje osebne lastnine ter temeljnih etičnih in moralnih vrednot. Zelo po- membna je tudi solidarnost do tistih, ki po- trebujejo našo pomoč in pomoč države. Bili ste tudi profesorica na srednji šoli. Kakšno držo naj ima slovenski učitelj, da bo v svojem profesio- nalnem življenju državotvoren, učitelj demokratičnega sobivanja? Učitelj ni le posredovalec znanja, pač pa tu- di pravih vrednot. Poleg tega, da je dobro strokovno podkovan, mora učitelj veliko delati tudi 'na sebi'. Šele ko je učitelj sam notranje umirjen, ko razume in spoštuje sebe, lahko ta mir, ljubezen in spoštovanje daje tudi svojim učencem, dijakom in štu- dentom. Meni so pri pedagoškem delu naj- bolj pomagale duhovne vaje, molitev in prizadevanje, da bi videla v vsakem človeku božjega otroka. Poleg dobrega posredova- nja znanja, jasne razlage in ravno prave mere zahtevnosti pa učitelj učence najbolj prepriča s svojo osebnostjo in zgledom, tudi v odnosu do države. Večina Slovencev je ponosna na lepote naše domovine. Učitelj mora še posebej gojiti pogovorNaš 20 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 ljubezen do našega jezika, literature, znan- stvenih, športnih in drugih dosežkov, po- znati mora zgodovino svojega naroda in dr- žave. Zavedati se mora, da so za urejeno življenje potrebni tudi država in njeni pod- sistemi. Politika odloča o mnogih stvareh v našem življenju, zato moramo mlade spod- bujati k zavedanju, da je vsak od nas do ne- ke mere soodgovoren za prihodnost skupne hiše. Volitve so praznik demokracije, ki ga proslavljamo z odgovorno izbiro na voli- tvah oziroma s tem, da tudi sami aktivno sodelujemo na njih. Učitelj uči mlade, kako naj postanejo dejavni, odgovorni in pono- sni državljani. Vrniva se k državnim simbolom. Kakšen odnos imamo do svojih simbolov? Mnogi navijači ponosno vihtijo slovenske zastave ob športnih dogodkih, medtem ko ob državnih praznikih zastavo izobesijo le redki. Kdor je jezen na politiko in politike, ni treba, da je jezen še na državo, ki smo si jo končno izborili. Želim si, da bi cenili svo- jo državo in ta občutek izražali tudi z upo- rabo zastave, grba in himne. Starši svojim otrokom prvi vzpostavljajo odnos do države. Za domoljubje pa mora vzgajati tudi šola na vseh ravneh. Šole ima- jo na leto vsaj dve čudoviti priložnosti, ko lahko učencem pripovedujejo našo zgodbo, to je ob dveh največjih državnih praznikih: ob dnevu državnosti in dnevu samostojno- sti in enotnosti. Učenci morajo vedeti, kaj je slovenski narod ohranilo na zemljevidu sveta in kaj pomeni danes samostojna in neodvisna slovenska država. Mlade mora- mo vzgajati k takšnemu ravnanju, da bomo ohranili svojo samostojnost tudi v priho- dnosti, v času globalizacije in digitalne de- mence, ki bo prizadela tudi odnos do naro- da in slovenskega jezika. Vladi ste dali pobudo, da bi država vsem mladoporočencem podarila slovensko zastavo. Zakaj se vam zdi, da bi bilo to dobro? Že štirinajst let sem pooblaščena za skle- panje civilnih porok. Na sestanku vseh pooblaščencev in matičarjev UE Domža- le smo obžalovali, ker so občine ukinile priložnostna darilca za mladoporočence. Mladoporočenci začenjajo novo skupno pot v novem domu, zato bi jih podarjena slovenska zastava (kot identifikacijski simbol države) morda le spodbudila k ve- čjemu domoljubju in tudi k izobešanju slovenske zastave. To pobudo sem naslo- vila na Vlado Republike Slovenije in pred kratkim prejela odgovor, da temu predlo- gu ne nasprotujejo in da bodo razmislili o primernem darilu. To bi lahko bila drob- na gesta države, spodbuda, da bi se vsi počutili bolj ponosni v svoji domovini, saj vemo, da so simboli pomembni. Ko ste bili v Evropskem parlamentu, ste delovali v Odboru za kulturo, izobraževanje, mladino, medije in šport. Eden od vaših uspešnejših projektov je bil tudi Europass. Kot slovenska poslanska v Evropskem par- lamentu sem bila članica Evropske ljudske stranke, ki me je določila za glavno poro- čevalko parlamenta za novi skupni sveženj dokumentov z imenom Europass. Tako me je doletela pomembna naloga in čast, saj sem bila prva slovenska poslanka poro- čevalka, kar je najpomembnejša naloga vsakega evropskega poslanca. Najbolj se je uveljavil obrazec za življenjepis Europass, ki ga uporabljajo v državah članicah EU študenti, iskalci dela oziroma vsi tisti, ki želijo s pomočjo tega enotnega obrazca posredovati svoj življenjepis. Junija letos je EP sporočil, da je Europass uporabilo že več kot 60 milijonov ljudi in je eden od najuspešnejših, najpogosteje uporabljenih in najcenejših skupnih projektov EU. Do- kument bodo v prihodnjih mesecih poso- dobili, da bo njegova uporaba še bolj do- stopna in učinkovita, kar bo pripomoglo k večji mobilnosti znotraj EU. Vesela sem, da sem bila tudi sama del tega uspešnega projekta. Naša identiteta je tudi evropska, kakšen je sedaj odnos do Evrope? Slovenija je evropska država, zato smo zaznamovani z evropsko identiteto, kul- turo. Iz grške filozofije, rimskega prava, krščanske kulture in razsvetljenstva so zrasla načela demokracije, politična or- ganiziranost, način našega obnašanja in bontona, pojmovanje človeka in družine. Ljudje iz iste regije ali države imajo ena- ko ali podobno govorico, ki se je obliko- vala skozi stoletja in tisočletja ter zapisa- la v pravila, slovnice in pravopise. Vse to velja tudi za slovenski narod. Naša iden- titeta se je oblikovala tudi ob srečevanju z drugimi narodi in kulturami. Evropska zveza je nastala na ruševinah druge sve- tovne vojne, ko so veliki državni vodite- lji, nemški kancler Konrad Adenauer, francoski zunanji minister Robert Schu- man, italijanski ministrski predsednik Alcide de Gasperi, vsi so bili krščanski demokrati, spoznali, da je treba prema- gati sovraštvo in zamere iz preteklosti ter skupaj graditi novo prihodnost. Če ve- mo, koliko hudega so evropski narodi za- radi nasilnih ideologij in nespametnih ter samopašnih diktatorjev prizadejali drug drugemu, odločitev za sodelovanje in odpuščanje nikakor ni bila lahka nalo- ga, kot se nam morda zdi danes. Pomisli- mo samo na razdeljenost našega naroda več kot sedemdeset let po vojni. Toda Evropa je zmogla. Zaradi odločnih in vi- zionarskih voditeljev z jasnimi vrednota- mi se je pobrala in s sodelovanjem zacve- tela ter ustvarila največjo blaginjo za večino svojih narodov in ljudi. V času globalizacije postaja svet še bolj preple- ten, povezan in soodvisen, ob tem pa ves čas poteka tudi huda tekma, ki ji pravimo konkurenčnost. Prepričana sem, da so povezanost, mirno reševanje sporov in sodelovanje v EU še vedno nujno potreb- ni za ohranitev miru in nadaljnji razvoj. Upravljanje te raznolike kompozicije je seveda zelo zahtevna naloga. Razpustitev tega skupnega upravljanja pa lahko vodi v nove spore, tudi v kaos in vnovično za- piranje meja. Tega si ne želimo, ker bi s tem vsi izgubili. Poleg tega pa Evropo ča- kajo še mnogi drugi izzivi, kot so migra- cije, staranje prebivalstva, terorizem … Zato je za vse evropske države, tudi za Slovenijo, EU nujno potrebna, čeprav ni idealna skupnost. Z zmanjšanjem odveč- ne birokracije in bolj enotnim nastopa- njem navzven, poglabljanjem zavedanja o temeljnih skupnih vrednotah, ki dajejo Evropi svojsko identiteto v globalnem svetu, lahko spet postane močna, uspe- šna in najbolj demokratična skupnost na svetu. vzgojiteljBiti Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 21 Vrednote imajo pomembno vlogo, saj vodijo in usmerjajo naše razmišljanje, interese in dejanja. Na ravni vzgojno-izobraževalnega procesa je ključno uresničevanje vrednot, pri čemer je treba učencem omogočiti izkušnje in doživetja, ki jim bodo v pomoč pri oblikovanju in ponotranjenju temeljnih vrednot. Vzgoja za vrednote v javni šoli Jerneja Žnidaršič, dr., je asistentka za področje glasbene vsebine in praktikum na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na Oddelku za predšolsko vzgojo. Vzgoja je v okviru javnega šolstva v zgodovi- ni spodbudila veliko kritik in razprav. Kljub nekaterim poskusom, da bi vzgojo umaknili iz šole, se je izkazalo, da je ta pomemben in hkrati neločljiv del izobraževanja. Na to je opozoril že John Dewey (1933), ki je trdil, da tudi če vzgoja ni eksplicitno izražena v obliki poučevanja, še vedno nudi moralno okolje, ki ga je poimenoval »skriti kurikulum«. Uči- telji tako v procesu poučevanja vzgajajo, če- prav se velikokrat tega sploh ne zavedajo, kar hkrati onemogoča obveščenost učencev (tu- di staršev) o zadanih ciljih vzgoje. S tem se poveča nevarnost »vsiljevanja vedenjskih vzorcev, vrednot, prepričanj«, kar lahko pri- vede do »ideološke manipulacije in indoktri- nacije« (Kroflič in Peček Čuk, 2009: 14). Da bi prikrito ideološko vzgojno delovanje lah- ko preprečili, je bistveno, da se vzgoje zave- damo in jo načrtujemo (prav tam). Vrednote v vzgojnem načrtu Načrtovanje vzgoje ureja vzgojni načrt1, ki je v slovenskih osnovnih šolah v veljavi od leta 2009 dalje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn- -F, 2007) določa, da z »vzgojnim načrtom šola določi načine doseganja in uresničeva- nja ciljev in vrednot iz 2. člena tega zakona, ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzaje- mnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega na- črta.« Kot določa zakon, uresničevanje vre- dnot predstavlja enega izmed temeljnih elementov vzgoje. Pri tem se zastavlja vpra- šanje, katere vrednote2 so tiste, ki bi jih bilo smiselno vključiti v vzgojno-izobraževalni proces. Danes namreč obstaja več različnih svetovnih nazorov in vrednostnih sistemov, ki na nek način onemogočajo grajenje na določenem partikular- nem vrednostnem siste- mu (Kodelja, 2007). Tako naj bi v vzgojno-iz- obraževalnem procesu upoštevali vrednote, o katerih se lahko vsi stri- njamo oziroma jih deli- mo – ne glede na verske, politične in socialne raz- like (Snook, 2007). Slo- venski Zakon o osnov- nih šolah (ZOsn-F, 2007) kot takšne opre- deli »obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije; spoštova- nje in sodelovanje za sprejemanje drugač- nosti in medsebojno strpnost, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svobo- ščin«. Pri tem se izpostavlja problematika, ali je sploh mogoče zapisati seznam nekih uni- verzalnih, obče sprejetih vrednot. Zecha (2007) poudari, da lahko znotraj raznovr- stnih tradicij, pravnih norm in moralnih zakonitosti različnih človeških kultur od- krijemo osnovne vrednote, ki predstavljajo trdne elemente vsake kulture (npr. človeško življenje). Nasprotno Heid (1990: 218) trdi, da »niti človeško življenje ni obravnavano kot neoporečna moralna vrednota«. Čeprav večina kultur verbalno podpira zapoved »Ne ubijaj!«, hkrati obstaja kar nekaj izjem, pri katerih se ubijanje upravičuje oziroma zagovarja (samoobramba, smrtna kazen, sprejeti stranski učinki napredka tehnologi- je – promet, ubijanje po ukazu – vojaki v vojnem stanju, umiranje zaradi slabo orga- nizirane družbe ter neustreznih političnih in ekonomskih pogojev). Heid (1990) tako meni, da lahko vrednost človeškega življe- nja izgine in je le relativna glede na dano družbeno situacijo. Medveš (2007) se nada- lje sprašuje, ali je v postmoderni družbi sploh mogoče definirati moralni kodeks oziroma ali lahko govorimo o splošno spre- jetem kodeksu (npr. človekove pravice), glede na to, da vrsta socialnih okolij diskri- minira in izključuje določene (manjšinske) kulture in vrednote. Kovač Šebart in Krek (2009) menita, da so razprave o vredno- tnem okviru in občečloveških vrednotah v javni šoli nujne in legitimne, saj odpirajo poti k refleksiji, vendar pa dvomi in vpraša- nja o občečloveških vrednotah ne morejo biti izgovor, da se v javnih šolah izognemo koncipiranju temeljnega okvira vrednot (prav tam). Polemike o vrednotah se na- mreč večinoma nanašajo na odrasle ljudi, ki predstavljajo (bolj ali manj) odgovorna bi- tja, v šoli pa imamo seveda opravka z učen- ci, ki so šele na poti, da to postanejo. Pri tem je seveda jasno, da pri poskusih definiranja seznama temeljnih vrednot v okviru vzgoj- nega načrta ta sam po sebi ne zagotavlja vzgojnih učinkov. Prav tako se zastavlja vprašanje, kako je vrednote mogoče naju- činkoviteje uresničevati v okviru vzgojno- -izobraževalnega procesa. Snook (2007) Foto: Matej Hozjan vzgojiteljBiti 22 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Kljub nekaterim poskusom, da bi vzgojo umaknili iz šole, se je izkazalo, da je ta pomemben in hkrati neločljiv del izobraževanja. govori o nujnosti diskutiranja o vrednotah, podobno Kohlberg (1976) v okviru moral- nega razvoja zagovarja diskusijo o moralnih dilemah, Gogala (1936 v: Kroflič, 2002: 53) pa predpostavi, da »vzgoja ni niti dresura/ discipliniranje niti preprosto posredovanje kulturnih dobrin, ampak se odvija le takrat, ko otroku oziroma mladostniku omogoči- mo pristno doživetje«. Nadalje so Raths, Harmin in Simon (1966) iskali rešitev v »pojasnjevanju« vrednot (ang. Values Clarification), pri čemer je ključno, kako vrednote predstaviti učencem. Pri tem vsebina vrednot ni pomembna, saj se učitelj ne osredotoča na prenašanje dolo- čenega seznama vrednot, ampak na sam proces vrednotenja. Navedeni pristop je po- leg izjemnega zanimanja izzval tudi veliko kritik (Lockwood, 1978; Boyd in Bogdan, 1984; Aspin, 2007; Lipe, 2009). Tako na pri- mer Aspin (2007) poudari, da je pojasnjeva- nje vrednot nujen del pri vzgoji za vrednote, vendar nas pripelje le do polovice poti. Uči- telj bi moral učencem pomagati razvijati tu- di dispozicije, ki bodo v pomoč pri udeja- njanju določenih vrednot. Velikokrat vrednote namreč služijo kot »milo za pranje vesti«, torej so le besedno izražene, pri če- mer se redko uresničujejo tudi v dejanjih (Pečjak, 1999). Herman (1997: 154) nadalje opozarja, da »moramo biti pozorni na to, kako, kdaj in zakaj izberemo določen pri- stop pri zavzemanju za različne vrednote in katere želimo posredovati«. Vloga učitelja Pri tem imajo pomembno vlogo učitelji, ki naj bi vrednote pred- stavljali kot diskutabilne (Kroflič in Peček Čuk, 2009), učence spodbujali k moralnemu razsoja- nju (Medveš, 1991) ter vzgajali z močjo osebne avtoritete, pedago- škega erosa in medosebnega stika (Gogala, 1936 v: Kroflič, 2002). Po mnenju Medveša (2007: 20) je ključna kritična refleksija vzgoj- nega ravnanja vsakega učitelja, ki naj bi na podlagi »sistema vre- dnot in pravil, ustreznosti pogojev delovanja ter upoštevanja posebnosti otroka (zlasti njegove razvojne stopnje in sociokulturnega ozadja)« vedno znova kritično presojal in preverjal lastno ravnanje. Hkrati se moramo zavedati šole kot ustanove, ki ima velikokrat močnejši vpliv kot učiteljeva dejanja v razre- du. Snook (2007) poudarja, da je šola sama po sebi vzgled za vrednote in da je hkrati so- odgovorna, da se bodo učenci, ki so ji bili za- upani, razvili v kritične državljane. Avtor tu- di opozarja na sprejemanje potrošniških vrednot v šolah (npr. reklamiranje določe- nih znamk v šoli, nagrajevanje za trud s ku- poni določenih produktov itd.), kar učence navaja na nekritično sprejemanje potrošni- štva. V okviru vzgojno-izobraževalnega procesa bi morale vrednote predstavljati ključni ele- ment učnega procesa, kjer se sodelujoči za- vedajo vpliva, ki ga ima javna šola na nepo- sredno prenašanje in oblikovanje vrednot pri učencih. Vzgoje za vrednote pri tem ne moremo prepustiti naključju, temveč jo moramo ustrezno in premišljeno imple- mentirati v učni proces in delovanje šole kot ustanove. Učenci bodo tako lahko raz- vijali in ponotranjili vrednote, ki jih bodo vodile po poti do sočutnih, strpnih, kritič- nih in ustvarjalnih posameznikov. Literatura • Aspin, David N. (2007): The ontology of values and values education. V: Aspin, David N.; Chapman, Judith D. (ur.): Va- lues, education and lifelong learning. Dordrecht, NL: Springer, str. 27–47. • Boyd, Dwight; Bogdan, Deanne (1984): 'Something' clarified, nothing of 'value': A rhetorical critique of values clarification. V: Educational Theory. Letnik 34, št. 3, str. 287–300. • Dewey, John (1933): How we think. Boston: Houghton Mifflin. • Heid, Helmut (1990): Über einige theoretische und em- pirische Voraussetzungen der Werterzichung. V: Zenner, Maria (ur.): Fachdidaktik zwischen Fachdisziplin und Er- ziehungswissenschaft. Bochum, DE: Brockmeyer, str. 215–228. • Herman, Willam E. (1997): Values acquisition: Some critical distinctions and implications. V: Journal of Humanistic Educa- tion and Development. Letnik 35, str. 146–155. • Kodelja, Zdenko (2007): Problemi vzgoje v obdobju plura- lizma vrednot. V: Anthropos. Letnik 1–2, št. 205–206, str. 139–151. • Kohlberg, Lawrence (1976): Moral stages and moralization: The cognitive-developmental approach. V: Lickona, Thomas (ur.): Moral development and behaviour: Theory, research and social issues. New york, NY: Holt, Reinhart & Winston, str. 31–53. • Kovač Šebart, Mojca; Krek, Janez (2009): Vzgojna zasnova jav- ne šole. Ljubljana: Center za študij edukacijskih strategij, Peda- goška fakulteta. • Kovač Šebart, Mojca; Krek, Janez; Vogrinc, Janez (2006): O vzgojni zasnovi v javnih osnovnih šolah – kaj pokažejo em- pirični podatki. V: Sodobna pedagogika. Letnik 57, št. 5, str. 22–44. • Kroflič, Robi (2002): Vstop v kurikularne teorije: Izbrani pe- dagoški spisi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šol- stvo. • Kroflič, Robi; Peček Čuk, Mojca (2009): Zakaj morajo imeti tudi poklicne in strokovne šole svoj vzgojni koncept? V: Kro- flič, Robi; Klarič, Tina; Peček Čuk, Mojca (ur.): Ali poklicne in strokovne šole potrebujejo vzgojni koncept? Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje, str. 13–25. • Lipe, David (2009): A critical analysis of values clarifiation. Montgomery, AL: Apologetics Press. • Lockwood, Alan. L. (1978): The effects of values clarification and moral development Curricula on school-age subject: A critical review of recent research. V: Review of Educational Re- search. Letnik 48, št. 3, str. 325–364. • Medveš, Zdenko (1991): Pedagoška etika in koncept vzgoje. V: Sodobna pedagogika. Letnik 42, št. 3–4, str. 101–117. • Medveš, Zdenko (2007): Vzgojni koncept med vrednotno ma- trico in moralno samopodobo. V: Sodobna pedagogika. Letnik 58 (posebna izdaja), št. 124, str. 6–29. • Musek, Janek (2000): Nova psihološka teorija vrednot. Ljublja- na: Inštitut za psihologijo osebnosti: Educy. • Pečjak, Vid (1999): Vrednote kot milo za pranje vesti. V: Raz- gledi. Letnik 5, št. 1132, str. 8–9. • Raths, Luis; Harmin, Merril; Simon, Sidney (1966): Values and Teaching. Columbus, OH: Charles E. Merrill. • Snook, Ivan (2007): Values education in context. V: Aspin, Da- vid N.; Chapman, Judith D. (ur.): Values, education and lifelong learning. Dordrecht, NL: Springer, str. 80–92. • Zecha, Gerhard (2007): Opening the road to values educati- on. V: Aspin David N.; Chapman Judith D. (ur.): Values, education and lifelong learning. Dordrecht, NL: Springer, str. 48–60. • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (2007): št. 001-22-126/7. Pridobljeno s spletne strani http:// www.uradni-list.si/1/content?id=83068. Opombe 1 V literaturi različni avtorji poleg poimenovanja »vzgojni načrt« uporabljajo še poimenovanji »vzgojna zasnova« (Kovač Še- bart, Krek in Vogrinc, 2006) in »vzgojni koncept« (Medveš, 1991; Kroflič in Peček Čuk, 2009). 2 Musek (2000: 9) opredeli vrednote v okviru motivacijskih ci- ljev in vodil in sicer so vrednote »posplošena in relativno traj- na pojmovanja o ciljih in pojavih, ki jih visoko cenimo, ki se nanašajo na široke kategorije podrejenih objektov in odnosov in ki usmerjajo naše interese in naše vedenje kot življenjska vodila«. V okviru vzgojno-izobraževalnega procesa bi morale vrednote predstavljati ključni element učnega procesa, kjer se sodelujoči zavedajo vpliva, ki ga ima javna šola na neposredno prenašanje in oblikovanje vrednot pri učencih. Foto: Marko Hrovat izkušnjaDuhovna Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 23 Temeljno vprašanje v duhovnem življenju je, koliko življenja je v meni. Ne to, koliko molim in se postim, koliko dobr ih del na- redim ali koliko kreposti si pridobim, tem- več koliko okušam življenje. »Jaz sem pri- šel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju,« pravi Jezus (Jn 10,10). A pogosto opažamo, pri sebi in pri drugih, da je v nas nekaj, kar blokira življenje, da ne more ra- sti in se razcveteti. Nekaj, kar v nas duši in ubija življenje. Ta 'nekaj' je povezan z la- žno, negativno podobo, ki jo imamo o se- bi. Da bi mogli odkriti to lažno podobo o sebi, najprej poglejmo, kakšna je naša re- snična podoba. Naša resnična podoba Ustvarjen sem po »podobi in podobnosti Boga«, to je moja resnična istovetnost, moj resnični jaz. Nič mi ni treba storiti za to, da bi bil Božja podoba. Takšnega me je Bog že ustvaril. To svojo bogopodobnost lahko le odkrijem in se je veselim, ker ni odvisna od mojih kreposti ali kakršnega koli prizade- vanja, da bi bil dober. Tudi zlo, ki me zade- va ali ki ga delam sam, mi je ne more vzeti ali izbrisati. Ko jo vzamem za svojo, ko se v njej zakoreninim, sem sposoben živeti svo- je življenje in ga posredovati drugim. Biti Božja podoba pomeni biti ljubljen in spre- jet. »Bog nas je prvi vzljubil,« piše apostol Janez (1 Jn 4,19). On me kliče po imenu in mi pravi, da sem njegov, šepeta mi, da sem drag v njegovih očeh, spoštovan in me ljubi (prim. Iz 43,1–7). Ljubi me in se me veseli: »Kakor se ženin veseli neveste, tako se tebe Naša resnična in lažna podoba Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost!« /…/ Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. (1 Mz 1,26–27) Kača pa je rekla ženi: »Nikakor ne bosta umrla! V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z drevesa, odprle oči in bi postala kakor Bog ...« (1 Mz 3,4–5) Janez Poljanšek, D. J., mag. teologije, deluje v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani. Je voditelj duhovnih vaj in podobnih programov, ki pomagajo udeležencem vstopati v lastno srce in odkrivati njegovo bogastvo. veseli tvoj Bog« (Iz 62,5). S takšnimi in po- dobnimi izrazi Bog po preroku tolaži in pri- teguje k sebi svoje v babilonskem suženj- stvu izmučeno in potrto ljudstvo, svojo nevesto. Njej, ki se doživlja in prepoznava v imenu Zapuščena in Osamljena, Bog daje novo ime: Pri njej je moja radost in Omože- na. Večkrat pozorno prisluhnimo tem bese- dam, ki so namenjene vsakemu izmed nas. Še bolj nam je našo bogopodobnost in lju- bljenost razodel Oče po svojem Sinu. Tako smo mu dragoceni, da je Jezus dal svoje ži- vljenje za nas. V njegovih očeh smo vredni ljubezni, in to ljubezni do smrti. Nekaj tre- nutkov zavestno okušajmo, kaj nam Oče razodeva po svojem Sinu: Bog me ljubi, ker v tej ljubezni najde svoje veselje … Bog me ljubi, ker v meni vidi svojo podobo … Bog ne pričakuje ničesar v zameno, on le hrepe- ni, da bi jaz izkusil in sprejel njegovo ljube- zen. Naša lažna podoba Temeljno zagotovilo, ki ga je Bog izrekel o vsakem izmed nas, je to, da smo ustvarjeni po njegovi podobi in od njega neizmerno ljubljeni. To je korenina in temelj moje vre- dnosti in dostojanstva. Vendar sem iz neke- ga razloga to zanikal in začel gledati nase, kot da sem nihče, ničvreden, nekoristen, neprimeren … Vir tega negativnega pogle- da nase je skušnjava: »Če bosta jedla z dre- vesa, se vama bodo odprle oči in bosta po- stala kakor Bog.« Ta skušnjava je dejansko hotela reči: »Vidva nista Božja podoba.« Jej in postani – v tem je torej past. Da bi preživel, moram iz sebe narediti 'nekoga'. Izgubil sem stik s tem, kdo sem za Boga, posledično sem izgubil stik s seboj, s tem, kakršen sem v resnici. V tem je bistvo izvir- nega greha, ki ni izvirni glede na čas in zgo- dovino, temveč glede na korenino. Koreni- na vsakršne grešnosti v meni, se pravi vsega, kar blokira in uničuje življenje v meni, je v tem, da ne verjamem, da sem vreden ljube- zni. Zaradi tega »greha, ki prebiva v meni« (Rim 7,17), živim vklenjen v strahu, da ne bom sprejet in ljubljen. Tako se nenehno trudim, da bi si pridobil priznanje in spreje- tost od ljudi in od Boga. Vse svoje moči iz- gubljam v nekoristnem naporu, da bi postal nekdo, kar v resnici že sem. Ker pa je zanikanje mojega dostojanstva in vrednosti preveč ogrožajoče, sem postal slep za ta lažen, negativen pogled nase. De- jansko potrjujem negativno in zavajajočo podobo o sebi in nekje v globini verjamem vanjo, vendar sem slep in se tega ne zave- dam. Ker je to zanikanje moje vrednosti in dostojanstva tako ogrožajoče, ga vse svoje življenje skušam ovreči in spodbijati, pred seboj in pred drugimi, tako da skušam po- stati nekdo, ki je vreden in pomemben. Se pravi, da »jem prepovedan sad« in nenehno skušam postati to, kar že sem. Da pa bi mo- gel preživeti, se silovito odzovem na vsako situacijo, ki po mojem prepričanju potrjuje to mojo iluzorno negativno podobo. Ta je V njegovih očeh smo vredni ljubezni, in to ljubezni do smrti. izkušnjaDuhovna 24 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 lažna, iluzorna, a ima podobno kot vsaka iluzija ogromno moč. Življenje v obilju Kadar koli torej kot odgovor na svoje ži- vljenjske situacije na kakršen koli način uni- čujem življenje v sebi in okoli sebe, je to ja- sno znamenje, da odgovarjam na življenje iz negativne podobe, ki jo imam o sebi. Da bi mogel živeti svobodno in v polnosti, se mo- ram najprej zavedati te negativne in uničujo- če podobe. Po navadi se pojavlja v nekih no- tranjih, pogosto neslišnih glasovih, ki jih ponavljam od najzgodnejših let naprej: »Jaz sem izmeček ... jaz sem slab ... jaz sem zani- čevanja vreden ... jaz sem nekoristen ... jaz sem 'neljubljiv' (nihče me ne more imeti rad) ... Potem si moram priznati dejstvo, da sem jaz – in samo jaz – odgovoren za to ne- gativno podobo o sebi. Jaz sem odgovoren za to, da sem se poistovetil z njo (ne moji starši, okoliščine, družba, ljudje, Bog). Sam se ne morem soočiti s to odgovorno- stjo, ker je preveč ogrožajoče in strašljivo soočiti se s tem, kar sem se vse svoje življe- nje z vso svojo močjo trudil ovreči. Potre- bujem ljubeči pogled drugega/Drugega, ki mi bo dal pogum, da se soočim s to negativ- no podobo o sebi. Le s tem ljubečim pogle- dom bom odkril, da sem resnično nekdo, čeprav sem vse svoje življenje v strahu mi- slil, da nisem: »Jaz imam vrednost ... sem vreden ljubezni ... sem vreden spoštova- nja ... sem zaželen ...« Dejstvo je, da se ne bom nikoli povsem osvobodil te negativne podobe o sebi, ki je korenina vsega, kar uničuje življenje v me- ni. Toda bolj ko ponotranjim svojo resnično istovetnost in vrednost, bolj se osvobajam vzorcev svoje lažne podobe. Rast se ne do- gaja, kadar se borimo proti negativni Foto: Peter Prebil podobi (to jo le še povečuje), marveč kadar se vraščamo v svojo vrednost in dostojan- stvo. Pristna rast se dogaja s »premikom po- zornosti«, ne z »borbo proti«. Zato se je tre- ba zavedati trenutkov, kadar se ujamem v past, da na stvari odgovarjam iz svoje nega- tivne podobe o sebi. Treba je tudi rasti v za- vedanju teh vzorcev ravnanja, kadar odgo- varjam na ta način. Potem je treba ponotranjiti, hraniti in utrditi svojo lastno istovetnost in vrednost. To je naša največja odgovornost. Kadar se zavedam, da sem se ujel v past in odgovoril iz svoje lažne nega- tivne podobe, se skušam premakniti in od- govoriti iz svoje resnične podobe. To nare- dim tako, da potrdim tako resničnost življenjske situacije kakor resničnost mene samega. Ko me npr. nekdo poniža, lahko re- čem: »Ta me je ponižal (resničnost situaci- je) in jaz sem dragocen, ljubljen (resničnost mene samega).« Ta in je neprecenljiv! in vzgojni načrtRazredništvo Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 25 Moj otrok se reže! Kaj lahko naredi mladostnik sam, starš, vzgojitelj, vsak bližnji, ki zazna mladostnikovo stisko? Kaj se dogaja z mladostnikom, da si sam zadaja poškodbe? Kaj sem kot starš naredil narobe? Zakaj se to dogaja mojemu otroku? S takšnimi in drugačnimi mislimi ter pomisleki se ukvarjajo starši, ko sami ali skupaj z zaposlenimi v Vzgojnem zavodu Veržej zaznajo, da se njihov sin oz. hči reže. Samopoškodbe pri mladostnikih Lidija Balažic, univ. dipl. soc. ped., je zaposlena v Vzgojnem domu Veržej. Je tudi izvajalka DSP v OŠ Miška Kranjca Velika Polana, ima certifi kat šolskega mediatorja, sodeluje na mednarodnih simpozijih, predava staršem, z mladostniki sodeluje na likovnih razstavah. Avtoagresija je bolj razširjena, kot si upamo pomisliti. V naši ustanovi smo se zadnjih pet let izrazito ukvarjali z avtoagresivnim vede- njem. Soočali smo se z različnimi načini in razširjenostjo rezanja. Ta vzorec reševanja stisk oz. težav je šel celo tako daleč, da se je ce- la skupina identificirala kot »skupina rezačic«. Ta destruktivni način reševanja težav se po- javi pri fantih, dekletih, pri uspešnih in manj uspešnih v šoli, pri suhih ali čokatih, pri hitro ali počasi mislečih, starih dvanajst ali štirinajst let, rojenih v popolno ali eno- starševsko družino … Kaj je skupno vsem mladostnikom? Vsi upajo, da bodo s svojim vedenjskim vzorcem poklicali pomoč, da bodo imeli ob sebi iskrenega, čutečega po- slušalca, ki jih bo sprejel z vsemi čustvi, sti- skami in omejitvami. Kaj je samopoškodbeno vedenje? Samopoškodbeno vedenje je namerno po- škodovanje lastnega telesa in ni posledica ne- sreče. Posameznik se poškoduje, da bi zmanj- šal psihološko stisko. Čeprav mladostnik nima namena umreti, se lahko zgodi, da se poškoduje po vitalnih predelih telesa (na pri- mer po vratu) ali pa se rani v stanju omame (na primer pod vplivom alkohola), ki poveča otopelost. S tem narašča tveganje smrti, do katere pa pride le v redkih primerih. Ker sa- mopoškodovanje ni v skladu z družbenimi normami, je označeno kot nesprejemljivo, kar mladostnike privede do tega, da svoje ra- ne in brazgotine skrivajo. Ravnanje vključuje takšne oblike poškodovanja telesa, ki se jih po navadi lahko prekrije. Najpogostejše oblike samopoškodb: • rezanje, • povzročanje opeklin in ozeblin, • udarjanje z deli telesa (roko, glavo, no- gami ipd.) ob ostre in trde predmete, • zbadanje (z iglami, šestilom), • praskanje, preprečevanje celjenja ran, • puljenje las, • samougrizi, • namerni zlomi kosti. Značilnosti mladostnikov, ki se samopoškodujejo Taki mladostniki svoje agresivne impulze zatirajo in jih usmerjajo vase. Mnogi, ki so v preteklosti doživeli boleče izkušnje in trav- me, lahko kasneje trpijo zaradi občutka krivde, bolečih spominov, frustracij, nezno- sne napetosti, močnih občutkov jeze in be- sa ter neobvladljive potrebe po samokazno- vanju. Prežema jih občutek otopelosti, O tej temi bomo v reviji Vzgoja pisali v dveh delih. Tokrat se posvečamo obli- kam samopoškodbenega vedenja, zna- čilnostim mladostnikov in najpogostej- šim razlogom za tako vedenje. V decembrski številki bomo pisali o nači- nih pomoči mladostnikom, ki se vedejo samopoškodbeno. Foto: Benedikt Lavrih in vzgojni načrtRazredništvo 26 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 odtujenosti in nesmiselnosti življenja. Pri mnogih mladostnikih je mogoče zaslediti tudi izrazito nemoč glede učinkovitega re- ševanja problemov in pomanjkljivo zmo- žnost samonadzora ter uravnavanja čustev. V stresnih situacijah jih zlahka preplavijo depresivno stanje, občutenje praznine, sla- bo, razdražljivo počutje in nezaupanje v svoje telesne, duševne in druge sposobno- sti. Nekateri mladostniki se zaradi samopo- škodb odtujijo od prijateljev, sošolcev, zu- nanjega okolja. Zapirajo se v svoje sobe in tako ostajajo sami s svojimi stiskami, saj sa- mopoškodovanje ne ustreza normam druž- beno sprejemljivega oziroma zaželenega, kjer se poudarjata lepota in uspešnost. To- vrstno vedenje mladostnike močno stigma- tizira in pogosto odrine na rob družbe ali v osamo. Manjša skupina mladostnikov si kot odgovor na nesprejetost in nerazumevanje poišče sprejemanje in oporo v sub- kulturnih vrstniških sredinah. Kako pride do samopoškodbenega vedenja? Samopoškodbe so najpogosteje spodbujene in prežete z močnimi čustvi, kot so jeza, bes, razdraženost, razdvojenost, strah, nemoč, brezup, brezizhodnost in (samo)sovraštvo. Mladostnik lahko čuti, da je na meji eksplozije. Manjkata mu samospo- štovanje, ljubezen do samega sebe. Kasneje lahko samopoškodovanje postane globoko usidran vzorec re- ševanja notranje napetosti, kar kaže na njegov zasvojljiv značaj. Pride do neustavljive potrebe po samopoško- dovanju, ki nudi trenutno pomiritev. V trenutku samopoškodovanja mla- dostnik čuti olajšanje, zadovoljstvo in pomiritev. Bolečine pogosto ne občuti. Po samopoškodbi sledi poplava ne- prijetnih čustvenih stanj, kot so sram, jeza in bes, ker v obremenjujoči situaciji ni zmogel ravnati drugače. Razlogi za samopoškodbe so sicer raznoliki. To je lahko odraz življenjske krize, ki je po- sledica bolečih dogodkov in travm v prete- klosti. Vedno pogosteje pa predstavlja odziv mladostnikov na vsakdanje stresne dogodke in težave, značilne za obdobje odraščanja. Včasih se mladostniki poškodujejo zato, da bi se uveljavili v vrstniški skupini, vzpostavi- li stike ali utrdili prijateljske vezi. V redkih primerih se lahko razvije duh skupinskega samopoškodovanja, v katerem spodbujajo in učijo drug drugega novih metod ali tek- mujejo v številu in resnosti samopoškodb. Navajamo najpogostejše razloge, ki vodijo v samopoškodovanje (Nixon in sod., 2002: 1337). Ob razlogih so navedeni deleži vpra- šanih, ki so se opredelili za določen razlog. Skupaj je bilo v raziskavo vključenih 42 mladostnikov (N = 42): • obvladovanje depresivnega občutja 83,3 % (35), • ublažitev neznosne napetosti 73,8 % (31), • obvladovanje živčnosti/strahu 71,4 % (30), • izražanje frustracij 71,4 % (30), • izražanje jeze/maščevanja 66,7 % (28), • občutenje bolečine na drugem mestu, če je neka bolečina neznosna 61,9 % (26), • odvračanje pozornosti od neprijetnih spominov 59,5 % (25), • samokaznovanje, ker ima mladostnik ob- čutek, da je slab, ima slabe misli 50 % (21), • prekinitev samomorilnih misli/poskusa samomora 47,6 % (20), • prekinitev občutenja osamljenosti in praznine 42,9 % (18), • želja po nadzorovanju situacije 40,5 % (17), • prekinitev občutenja otopelosti/odtuji- tve 40,5 % (17), • ni določenega razloga/preprosto se zgo- di 33,3 % (14), • samokaznovanje zaradi dobrega poču- tja 26,2 % (11), • drugi razlogi 19 % (8), • sprememba telesnega videza 16,7 % (7), • želja po pozornosti ali skrbi drugih 9,5 % (4), • doživeti nekaj razburljivega 7,1 % (3), • pripadati skupini 2,4 % (1). Kako ga prepoznamo? Pogosti znaki samopoškodbenega vedenja: • nepojasnjene oz. pojasnjene poškodbe (ureznine, modrice, zlomi ipd.), • posedovanje ostrih predmetov (pogosto nošenje ostrih predmetov v peresnicah, torbah, žepih hlač, jakni ipd.), • izogibanje druženju oz. osamitev, • nošenje majic z dolgimi rokavi in dolgih hlač, četudi je vroče, • izogibanje aktivnostim, v katerih je vi- dno izpostavljena večja površina kože (kopanje; situacije, ko je treba preobleči oblačila, npr. pri športni vzgoji), • prekrivanje ran na zapestju s 'teniškimi trakovi', rutami ipd. Literatura • Kaliman, Manca; Knez, Tadeja (2009): Telo kot sredstvo sporo- čanja in premagovanja stisk mladostnikov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. • Knuf, Andreas; Tilly, Christiane (2008): Borderline: das Selb- sthilfebuch. Bonn: Balance buch + medien verlag. • Nixon, Mary K.; Cloutier, Paula F.; Aggarwal, Sanjay (2002): Affect regulation and addictive aspects of repetitive self-injury in hospitalized adolescents. Journal of the American Academy of Child & Adolescent Psychiatry 41, 11: 1333–1341. • Otroci in mladostniki s hudimi motnjami vedenja − analiza stanja. Pridobljeno 13. 3. 2012 s http://www.mddsz.gov.si/file- admin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/otroci- hude_motnje_vedenje-porocilo-20-6-11.pdf. • Vzgojni zavod Planina. Pridobljeno 24. 3. 2012 s http://www. vz-planina.si/index.php. • Žorž, Bogdan (2002): Razvajenost, rak sodobne vzgoje. Celje: Mohorjeva družba. Nekateri mladostniki se zaradi samopoškodbenega vedenja odtujijo od prijateljev, sošolcev, zunanjega okolja. Zapirajo se v svoje sobe in tako ostajajo sami s svojimi stiskami, saj samopoškodovanje ne ustreza normam družbeno sprejemljivega oziroma zaželenega, kjer se poudarjata lepota in uspešnost. Foto: Nataša Pezdir in vzgojni načrtRazredništvo Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 27 Pred časom sem spoznal fanta, poimenujmo ga Martin. Prijeten dijak, na pogled mogoče malo zadržan, mogoče celo malo preveč zadržan za svoja leta, občasno fizično, velikokrat pa miselno odsoten od pouka. Drugačen. Zanimiv. Vaš dijak sem – me poznate? Rihard Režek, mag. ekonomskih in poslovnih ved, ima naziv svetovalca, zaposlen je na srednji šoli kot profesor strokovnih predmetov in predavatelj odraslim. Ima 15 let pedagoških izkušenj, večino časa je tudi razrednik. Delal je tudi z mladimi v prevzgojnem zavodu. V prostem času je z velikim veseljem sogovornik mladostnicam in mladostnikom ter njihovim staršem na poti odraščanja.  V razredu ni imel pravega sogovornika, kot da si ne bi upal biti del nadvse prijetnega ra- zreda. Nekaj ga je težilo. Vsekakor sem ve- del, da se moram z njim srečati na štiri oči, ker to potrebuje; zato sem tudi učitelj. In nekega dne sva se srečala na stopnicah. Iz- kazala se je priložnost, priložnost za peda- goga, za človeka pa dolžnost, da pomaga, da ponudi roko. Povabil sem ga na pogovor. Na zaupen pogovor, kjer je Martin začel s pripovedovanjem svoje zgodbe. »Kako zelo me je zapeklo,« je pričel, »ko so se otroci po ulici podili za menoj. Star sem bil tri leta. Smejali so se in me spraševali, kje imam očeta. Mama samohranilka me je ob iskanju odgovora na to vprašanje sa- mo stisnila k sebi in molčala. Molk. Uh, še sedaj me duši ta objem molka. Ta nemoč. Kasneje mi je povedala, da jo je zapustil, ko je zanosila. Odšel je z drugo. Baje imam polbrata. Kmalu je tudi mamin objem izgi- nil. Našla si je nekega tipa. In jaz? Jaz sem rasel. Bil največkrat sam s seboj in s svoji- mi mislimi. Zdaj sem maturant. Verjetno mi ne bo uspelo. Sploh mi ne bo uspelo. Saj veste. Bluzim pač. Iščem se. Občasno kaj 'spoham'. No, vse prevečkrat kaj 'spoham'. Tako pozabim na vse. Pa športam tudi. Ful ful športam. Tudi s tem pozabim na vse. Šola me res mori in moram jo nekako pri- peljati do konca. Želim dokazati sebi in drugim, da zmorem. Da nisem kar en. Ampak vedno pride kaj vmes. Pred dvema tednoma sem se tako dogovoril za inštruk- cije, ki sem jih plačal z denarjem, prisluže- nim s študentskim delom. Na poti na in- štrukcije je zazvonil telefon. Oče je bil. Pojma nimam, kje je dobil mojo cifro. Vem samo, da je imel čas za kavo. Hitro kavo, je rekel. Takoj zdaj. Baje ima sitno ženo, ki ne ve zame in nerada čaka nanj. A jaz ga ča- kam že celo življenje. Je kdaj pomislil na to? V mojem življenju sva se srečala le ne- kajkrat. Obljubil je, da bo odslej drugače. Pokliče, dogovoriva se, kdaj in kje se dobi- va, a ga ni. Brez opravičila. To je moj oče. Velikokrat ga čakam, a prišel je samo pr- vič. Ni čudno, da 'poham', bluzim pred kompom, in ni čudno ...« Ob taki zgodbi ne moremo storiti veliko. Največkrat smo lahko samo ob mladostniku in ga poslušamo. Če imamo srečo, ga lahko mogoče celo razumemo. Prosim pa, da ni- koli, ko srečamo 'Martina', ne pogledamo stran, ne iščemo opravičila v prenatrpanem učnem načrtu ali v negotovosti, da ne zna- mo, da ne zmoremo, ali celo najdemo izgo- vor, da to ni naše delo. Martin čaka, Martin nas potrebuje. Če hoče- mo ali ne, tudi Martin je del našega razreda. To je dejstvo. Ne poza- bimo, da smo poklicani najprej k vzgoji, potem k izobraževanju. Tudi če se kot učitelji ne čuti- mo usposobljene za re- ševanje tovrstnih težav, vedno lahko prisluhne- mo. Martin ne bo jezen na nas, če mu ne bomo znali pomagati, tudi če ga ne bomo razumeli; posebej če mu bomo to iskreno priznali. Dej- stvo pa je, da bo Martin znova razočaran in sam, če ga bomo spre- gledali. In mladi Martin bo ostal prazen in upra- vičeno besen na svet, če bo opazil, da smo obr- nili glavo stran vsi, na katere je upravičeno računal – tudi mi, ki smo poklicani k vzgoji. Poklicani smo, da ga sprejmemo takega, kot je – z bolečino, ranjenostjo, osamljenostjo, notranjo praznino, ki jo kaže na različne na- čine. Poklicani smo, da v njem poiščemo dobre, svetle plati in smo mu v oporo. Da mu pokažemo, da je kot človek vreden spo- štovanja – tako z naše strani kot s strani ce- lotne razredne skupnosti. Ob začetku šolskega leta nam želim čim manj 'Martinov'. Če pa jih že srečamo, jim pogumno podajmo roko, ne poglejmo stran. Tudi takšni mladostniki znajo biti ze- lo hvaležni, hkrati pa so priložnost za našo osebnostno in pedagoško rast, saj krepijo naš čut za človeka. Foto: Peter Prebil v šoliEtika 28 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 V prvem prispevku o projektu Little vam predstavljamo del vsebine prosto dostopnega spletnega tečaja na temo biografskega in celostnega učenja. Za zdaj je predstavljen le del vsebine modula, k ogledu in udeležbi pa vas bomo povabili konec leta, ko bo tečaj pripravljen v celoti. Skupaj se učimo, da skupaj živimo Mateja Centa, dr., je raziskovalka in asistentka na Teološki fakulteti v Ljubljani. Sodeluje na mednarodnih projektih Ethika in Little ter kot sotrenerka v programu izpopolnjevanja za geštalt pedagogiko. Celostno učenje Celostno učenje je del širšega koncepta ce- lostnega izobraževanja. Pri celostnem uče- nju je pozornost namenjena celostnemu razvoju osebe. Takšen način učenja vklju- čuje razumske, čustvene, telesne, družbe- ne, estetske in tudi duhovne vidike osebe, in sicer tako z gledišča učečega kot učitelja. Slednji vidik je ključen pri etični vzgoji, saj omogoča vključevanje različnih pristopov k učenju. Etična vzgoja je namreč že po svoji naravi vključevalna. (Izraz etična vzgoja uporabljamo kot kratek način nana- šanja na vidike vzgoje in izobraževanja, ki so posredno ali neposredno povezani z eti- ko in vrednotami ter kot krovno ustreznico temu, kar v angleškem jeziku nastopa kot ethical education, pa tudi moral education, values education in podobno.) Celostni učitelj je odprt za uporabo različnih nači- nov poučevanja, ki jih potrebuje razvijajo- ča se oseba. To pomeni, da učitelj prepo- zna, kaj je primerna pot za poučevanje otrok in odraslih, kaj je primeren način za poučevanje v določenih zgodovinskih ali družbenih okoliščinah, kaj je boljši pristop k učenju za enega in kaj za drugega ni sprejemljivo ipd. Tako učitelj spodbudi pri učečem tudi spoštovanje lastnega življenja in življenja drugega ter ljubezen do učenja na splošno (Miller, 2000). Celostnost v okviru tega pristopa se nanaša na različne razsežnosti odnosa med posameznikom in njegovim okoljem. Te razsežnosti vključu- jejo vidik osebnega stališča, kjer se posame- znik uči in spoznava odnos s seboj, z drugi- mi in družbo, vidik skupnosti, kjer se ljudje lahko poistovetijo in povežejo ter kjer se posameznika spodbuja in uči o skrbi za drugega ter grajenju skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah, in vidik družbe, kjer se ljudje združujejo, da bi obstoječe druž- bene strukture naredili bolj človeku prija- zne. Še širše se raztezata vidik planeta, kjer se posameznik uči in skuša razumeti eko- loško soodvisnost in sobivanje, ter vidik kozmosa, ki se zopet obrne tudi k posame- zniku in vključuje tudi notranjo oz. duhov- no razsežnost človeka. Glede na zgornje poudarke celostnega učenja lahko izpostavimo tri osnovna načela celostnega izobraževanja. Prvo načelo je povezanost, ki spodbuja k pove- zovanju na vseh stopnjah in področjih učenja. To pomeni vklju- čevanje analitičnega in intuitivnega razmišljanja, povezovanje telesa in du- ha, povezovanje s sku- pnostjo, povezovanje z življenjskim okoljem in povezovanje z več notra- njimi deli človeka. Drugo načelo je vključevanje, ki zagotavlja širok razpon učnih pristopov. Drugi izraz, ki je pogosto povezan s tem načelom, je nav- zkrižni pristop k učenju. Tretje načelo je ravnovesje, ki nakazuje, da na vsaki ravni vesolja obstajajo skladne sile in energije (npr. racionalne in intuitivne), ki jih je treba prepoznavati in negovati (Miller, 2005). Biografsko učenje Biografsko učenje lahko opredelimo kot obliko učenja, ki se nanaša oziroma izhaja iz življenjske zgodbe določene osebe, določe- nega položaja oziroma okoliščin določene osebe ter se tudi širše lahko navezuje na ži- vljenje drugih. Z izrazom biografsko učenje lahko opišemo različne vidike odnosov med učenjem in biografijo. Na primer, kako lahko biografija vpliva na učne procese ali kako se lahko biografija uporablja kot način učenja. Biografsko učenje se kot pedagoška metoda uporablja tudi pri etični vzgoji, tako da uči- telj spodbuja učence, da razvijajo osebni, ču- tni jezik za lastne izkušnje. To lahko naredi na način, da spodbuja učence k udeležbi v dialogih in pripovednih dejavnostih, ki se tvorijo na osnovi osebnih pripovedi in kon- kretnih pomembnih izkušenj iz vsakdanjega življenja (Krogh Christensen, 2012). Biografsko učenje je metodična (sistematič- na) učna oblika, s katero se učimo iz lastnih izkušenj in izkušenj drugih. Lahko se izvaja v različnih kontekstih, z različnimi ciljnimi skupinami, posamično ali v skupinah in z Primer risbe živali z opisane učne dejavnosti (foto: arhiv Mateje Centa) v šoliEtika Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 29 namenom doseči različne cilje. Glavne me- tode so: refleksija, diskusija/pogovor, pripo- vedna metoda, avtobiografsko pisanje, umetniško izražanje preko risanja, igranje vlog, asociativne tehnike, projektno delo itd. Glavni cilji vseh teh metod so spodbuja- nje razmišljanja o lastnih izkušnjah in spod- bujanje želje po sodelovanju v (pristnem) dialogu z drugimi (Slana, 2011). Biografsko učenje je lahko zelo uporabna metoda pri razvoju empatije, skrbi (zase, za druge in okolje), pristnega in odprtega dialoga, sprejemanja in odgovornosti. Za- to je biografsko učenje pomembno za vzgojo za etiko in vrednote. Razumevanje s pomočjo biografskega učenja namreč omogoča obravnavo vsakdanjih izkušenj otrok, še posebej pa je tovrstno učenje do- brodošlo, kadar učenci postavljajo vpraša- nja, povezana z njihovo identiteto, njihovi- mi vrednotami in njihovim življenjskim pomenom. Geštalt pedagogika kot oblika celostnega in biografskega učenja Geštalt pedagogika je eden izmed najpogostej- ših celostnih in integrativnih vzgojno-izobra- ževalnih pristopov, ki uporablja različne metode, kot so identifikacija in projekcija, do- mišljijske vaje in vizualizacija, vaje s telesom, igranje vlog itd. Geštalt pedagogika se je razvi- la na podlagi prejšnjih oblik geštalt terapije, ge- štalt psihologije in geštalt filozofije. Njihovo skupno stališče je rast (razvoj) skozi proces iz- kustvenega učenja in načelo, ki se imenuje »tu- kaj in zdaj« (Gerjolj, 2008; Šegula, 2014). Izho- dišče geštalt pedagogike je, da ljudje že po naravi iščejo ravnovesje in da imajo zmožnosti samousmerjanja in tudi ustvarjalnega prilaga- janja življenjskim spremembam in izzivom. Z vidika geštalt pedagogike je učenje organizem- ski, samoupravljalni proces, ki vključuje celo- tnega učenca (njegovo bit) z njemu lastnimi mejami in procesi, ki so pravzaprav odzivi na dane okoliščine. Z zavedanjem, da učenje pre- sega zahteve, ki so postavljene v klasičnih učil- nicah, na podlagi geštalt pristopa učenje vedno spremljajo ustvarjalnost, iznajdljivost, novosti, izkušnje in preizkušanje (Woldt, 2009). V ta- kšnem procesu učenja je učiteljeva vloga, da z odgovornostjo spremlja dinamiko procesa po- sameznega učenca. Učitelj ob tem, ko se ob iz- vajanju različnih aktivnosti sooča z več različnimi osebnostmi in značilnostmi svojih učencev, poskuša uporabiti več človeških ču- tov (vonj, sluh, vid itd.) in uporabljati več vrst inteligenc (Gardner ali podobni pristopi). Primer praktične dejavnosti: čustva Sledi opis dejavnosti, ki je oblikovana na podlagi geštalt pedagogike. Iz tega primera lahko tudi jasno vidimo, zakaj gre za izrazi- to integrativen učni pristop, v okviru kate- rega najdemo tako gradnike celostnega kot tudi biografskega učenja. Izbrana tema te učne dejavnosti so čustva. Korak 1: uvod in začetno risanje Učence posedete v krog; sedite med njimi. Podajte jim naslednja navodila: Zamislite si žival, s katero bi se lahko poistovetili, ali pa si preprosto le zapomnite žival, ki vam prva pride na misel. Zdaj pomislite na eno super lastnost ali moč, ki jo ima ta žival. Ta super lastnost živali pomaga skozi težke čase v nje- nem življenju. Ko vsi navedejo izbrano žival in njeno su- per lastnost, podajte naslednja navodila: Vzemite voščenke in z njimi narišite žival, ki ste si jo zamišljali, na polovico papirja A3, drugo polovico lista pustite prazno. Korak 2 : izkustveno zamišljanje Učencem dajte naslednja navodila: Poiščite si prostor, ki bo miren, prijeten, sproščujoč in kjer vas drugi ne bodo motili. Sprehodite se po učilnici in se usedite tja, kjer vam je všeč. Usedite se tako, da se z nogami dotika- te tal, sedite vzravnano in roke položite na stegna. Nato preberete besedilo, učenci poslušajo (če želite, lahko ob tem predvajate sprošču- jočo glasbo): Sediš pokončno, tvoja hrbtenica je vzravna- na in noge so plosko na tleh, roke sproščeno počivajo na stegnih. Če želiš, lahko zapreš oči. Vdihni skozi nos in izdihni skozi usta. Zamisli si velik zelen travnik. Ozreš se po travniku. Zagledaš osebo in poleg nje sedi ži- val s super lastnostjo, ki si si jo zamislil/a v prvi vaji. Če stopiš bliže, opaziš, da oseba bo- ža to žival. Opaziš lahko tudi, da oseba in ži- val izražata vesela in prijetna čustva. Ali lah- ko prepoznaš, katera čustva so to? Kmalu oseba povabi žival, da gre z njo v bli- žnje gore. Hodita po prašni poti vse do visokega vzpo- na, kjer se zaženeta in tečeta vse do vrha go- re. Prispeta do vhoda v votlino. Oseba iz žepa vzame svetilko, jo prižge in vstopita. Oseba je zelo pogumna, saj ima ob sebi žival s super močjo, ki jo varuje. Skupaj raziskujeta pro- stor v votlini. Ali lahko vidiš, kaj vse vidita? Ali morda kaj visi na stenah votline? Ali kaj leži na tleh? V temi se nekaj premakne. Oseba nameri sve- tilko v smeri zvoka in opazita, da je tam jam- ska žival. Ali lahko vidiš, kakšna je ta žival? Opaziš, da sta oseba in žival s super močjo spremenili čustva. Ali lahko prepoznaš, ka- kšna čustva zdaj izražata, ko opazujeta to jamsko žival? Oseba se želi z jamsko živaljo tudi pogovarja- ti, zato se ji predstavi in predstavi tudi svojo žival. Vpraša, kako je ime jamski živali. Vpraša jo tudi, ali gre kdaj ven iz jame, kaj tukaj počne in kako se počuti tukaj. Oseba pogleda na uro in opazi, da je čas, da se z živaljo vrneta nazaj v dolino. Zahvalita se jamski živali za pogovor in zapustita votlino. Vidiš, kako tečeta nazaj v dolino in hodita po prašni poti vse do zelenega travnika. Oseba se tam zahvali svoji živali s super mo- Utrinek z delavnice za učitelje v Zadru (foto: arhiv Mateje Centa) Shema gradnikov geštalt pedagogike v šoliEtika 30 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 čjo za spremstvo. Ali lahko prepoznaš, katera čustva izražata, ko se poslavljata? Vdihni skozi nos in izdihni skozi usta, odpri oči, premakni roke in noge… in že si tukaj v učilnici. Korak 3: risanje Učencem podajte naslednja navodila za ri- sanje: Vzemite papir, na katerega ste narisali žival s super lastnostjo, in na drugo polovico z voščenkami narišite žival, ki ste jo videli v votlini. Korak 4: refleksija ob sliki Ko skupina učencev dokonča svoje slike, se vsi skupaj usedejo v krog. Izberejo prvo sli- ko oziroma se nekdo prostovoljno javi, o kateri sliki bodo razpravljali, učitelj pa jo položi na sredino kroga. Vsi v skupini dokončajo spodnje stavke ali vi- dike (a hkrati ne podajajo interpretacij!). Na- to se izbere druga slika. Če bi vam primanj- kovalo časa, lahko vzamete le eno sliko kot izhodišče ter se na ostale nanašate posredno. • Vidim … • Zanimivo, da ... • Ko pogledam sliko, se počutim ... ali Kot … (npr.: določen predmet na sliki ali del slike) občutim (čustvo) … • Naslov slike je … (učenci predlagajo na- slove, ki bi jih lahko imela ta slika; avtor slike pozorno posluša naslove). Avtor izbere enega izmed podanih predlo- gov naslovov ali poda svojega. Učitelj pova- bi učenca, da predstavi svojo sliko in naslov. Učitelj, ki vodi proces, sledi spodnjim vpra- šanjem, avtor slike in tudi vsi udeleženci pa odgovarjajo, ko so naprošeni (učitelj lahko vprašanja tudi poljubno izbere ali oblikuje nova, pomembna za pogovor, ki se odvija): Kako se je oseba počutila, ko je božala prvo žival? Katera čustva je izražala prva žival? Ali prepoznaš čustva, ki jih je izražala prva žival, v svojem življenju? Kdaj običajno čutiš ta čustva? Ali lahko pokažeš čustvo prve živali s pomo- čjo obraza? Vsak v skupini naj poizkusi po- kazati to čustvo z obrazom ali tako, da nare- di s telesom kip. Kaj ti to čustvo pove? Katero je nasprotno čustvo? Kako se je počutila ose- ba v jami z jamsko živaljo? Kakšna čustva je izražala jamska žival? Ali prepoznaš čustva, ki jih je izražala jamska žival, v svojem ži- vljenju? Kdaj se počutiš kot jamska žival? Ali lahko pokažeš čustvo jamske živali s pomočjo obraza? Vsak v skupini naj poizkusi pokaza- ti to čustvo z obrazom ali tako, da naredi s te- lesom kip. Primerjaj zdaj živali – katera ti je bolj všeč in zakaj? Ali misliš, da bi lahko ti dve živali postali prijateljici, ali pa si predsta- vljaš način, kako bi jima uspelo postati prija- teljici? Vsi v skupini lahko odgovarjajo na sledeča vprašanja: Kaj pa čustva, katera ču- stva imate rajši? Ali menite, da lahko čutite (neko čustvo, npr. veselje) ves čas? Ali ve- dno nekaj čutimo? Kdaj se pojavi čustvo oziroma kaj sproži čustvo? Kaj je po vašem mnenju čustvo? Ali se vam zdi, da nam ču- stva lahko pomagajo? Kako? Ob koncu vsi udeleženi v procesu avtorju zaželijo »(Ime) želim ti …« Ta korak je po- memben, saj udeleženci tako pokažejo hva- ležnost avtorju slike, da so lahko razpravlja- li o njegovi/njeni sliki, hkrati je to tudi potrditev in zahvala avtorju za odprtost in pripravljenost, da je govoril/a o svojih ču- stvih. Tudi avtor slike izrazi, česa si želi zase: »Želim si …« Literatura • Gerjolj, Stanko (2008): Geštaltpedagogika kot celostna peda- gogika. V: Petra Javrh (ur.): Vseživljenjsko učenje in strokovno izrazje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 139–148. • Krogh Christensen, Mette (2012): Biographical learning. V: Encyclopedia of the sciences of learning. New York: Springer, str. 457‒460. • Miller, John P. (2005): Introduction. V: Holistic learning and spirituality in education. Albany: SUNY Press, str. 1‒8. • Miller, Ron (2000): A brief introduction to holistic education. V: The encyclopaedia of informal education. http://infed.org/ mobi/a-brief-introduction-to-holistic-education/. • Slana, Urška (2011): Prisluškovanje življenju. Biografsko učenje v skupini. Ljubljana: Salve. • Šegula, Andrej (2014): Aplikativnost geštalt pedagogike v for- maciji prihodnjih redovnikov (minoritov). V: Bogoslovni ve- stnik 74 (4), str. 671–688. • Woldt, L. Ansel (2009): Gestalt pedagogy – Creativity in tea- ching. V: Gestalt Review 13 (2), str. 135‒148. Projekt Learn together to live together/Skupaj se učimo, da skupaj živimo (LITTLE*) je med- narodni projekt, v katerem sodelujemo irsko združenje šol Educate Together, Teološka fa- kulteta v Ljubljani, društvo Mala filozofija iz Hrvaške in inštitut Steps iz Italije. Glavni cilj projekta Little je okrepiti sposobnosti in veščine učiteljev za naslavljanje tem s področja eti- ke in vrednot v okviru predšolske in šolske vzgoje. Pri tem sledimo usmeritvam EU, ki spod- buja aktivno državljanstvo in gojenje skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminaci- je, spodbuja h krepitvi družbene kohezije in k nudenju pomoči mladim, da postanejo odgovorni, odprti in aktivni člani naše raznolike in vključujoče družbe. Projekt temelji na predhodnih evropskih projektih Ethos in Ethika, ki sta v prvi vrsti raz- vila učna gradiva in orodja, ki jih lahko uporabimo v osnovni šoli ali v vrtcu. Izkazalo se je, da je treba za uporabo le-teh usposobiti tudi učitelje in vzgojitelje. Tako se je razvil projekt Little. Ta se tako za razliko od predhodnih projektov ne osredotoča več toliko na učna gradiva, temveč je usmerjen v krepitev (samo)zaupanja učiteljev in njihovih veščin glede ustreznih pedagoških pristopov in metodologij za etično vzgojo. V okviru projek- ta bodo nastali: • zanimiv, povezovalen in prosto dostopen spletni tečaj o metodologijah in pedago- ških pristopih za učitelje etike in sorodnih predmetov; • vodič za učitelje, ki bo temeljil na omenjenem tečaju in bo učitelje usmerjal ter jim pomagal pri (so)ustvarjanju učnih vsebin in gradiv na temo etike v okviru različnih predmetov; • pregled stanja in nabor predlogov ukrepov, ki bo namenjen ozaveščanju odločeval- cev pri oblikovanju politik v EU, in sicer s poudarkom na tem, kako lahko vzgoja za etiko in vrednote prispeva k vključevalni pluralistični družbi. V okviru projekta smo že izvedli zanimiv in odmeven enotedenski mednarodni tečaj. To druženje v Zadru je bilo osredotočeno na učitelje in vzgojitelje iz Hrvaške, ki so lahko ves teden sodelovali v različnih dejavnostih in se seznanjali z učnimi metodami. Med dru- gim smo se ukvarjali s sokratskim dialogom, geštalt pedagogiko, filozofijo za otroke, ustvarjalnim mišljenjem, mišljenjem, osredotočenim na dizajn, s strategijami za delo z otroki glede kočljivih tem idr. Več o dogodku, projektu in morebitnem sodelovanju naj- dete na spletni strani http://ethicaleducation.eu/. * Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije in irske nacio- nalne agencije za program Erasmus+. Vsebina prispevka je izključ- na odgovornost avtorja ter v nobenem primeru ne predstavlja sta- lišč ali odgovornosti Evropske komisije. Starši Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 31 Poletje je čas počitka in sprostitve po napornem šolskem delovnem letu. Čas, ko preberemo kakšno dobro knjigo, potujemo, hodimo v hribe ali smo na morju ter na počitniškem delu. V tem času obiščemo prijatelje, sorodnike, osamljene in ostarele, ki jih lahko osrečimo s svojo prisotnostjo in lepo besedo. To je priložnost za polnjenje baterij in posvečanje stvarem, za katere nam med letom zmanjka časa. Razporejanje časa Marica Kralj, prof. kemije in biologije ter mag. industrijske farmacije, v šolstvu deluje že 10 let. Poučuje teoretični in praktični pouk na Srednji zdravstveni in kemijski šoli v Novem mestu, smer farmacevtski tehnik. Ko se poslavlja poletje ter s tem tudi poči- tniški in dopustniški čas, nastopita novo veselje in upanje. S polno mero energije bomo pričeli z delom v službi in v šoli. Spočiti in polni delovne vneme si bomo zastavili cilje, ki pa naj jih ne bo preveč, da nam med letom ne zmanjka volje in energije. Začetek šolskega leta Na začetku šolskega leta si otroci in njihovi starši postavijo različne cilje, tako glede po- uka in prisotnosti pri njem, ocen, ki naj bi jih imeli med šolskim letom, pa tudi glede obšolskih dejavnosti, kot so krožki, tečaji, športni treningi, glasbena šola in sodelova- nje v različnih društvih ter študentsko delo. Če želimo zdravega, uspešnega in srečnega otroka, je zelo pomembno, da ga naučimo, kako razporediti čas za učenje, pomoč pri gospodinjskih opravilih, sprostitev in poči- tek. Prosti čas V družinah so prisotne različne vrednote ter navade in s tem tudi preživljanje pro- stega časa. Nekateri otroci že od ranega otroštva prosti čas preživljajo sami – ob televiziji, računalniku in tablici. Drugi ga preživljajo pri aktivnostih v naravi, ob prebiranju knjig, učenju tujih jezikov, druženju s prijatelji, v športnih klubih, glasbenih šolah, pri študentskem delu ali pomagajo staršem pri gospodinjskih opravilih. Prosti čas je čas, ki ostaja po opravljenem delu, zato naj bo svobodno izbran in raz- porejen. Moral bi biti organiziran tako, da otrok ne bi dodatno obremenjeval. Preži- veti bi ga morali kakovostno; namenjen bi moral biti počitku, sprostitvi ter razvo- ju osebnosti, kar vpliva na umski in tele- sni razvoj. Ustrezno preživet prosti čas vpliva tudi na otrokovo pozitivno samo- podobo. Razporeditev prostega časa Zelo pomembna je razporeditev prostega časa in ustrezen izbor dejavnosti po številu in kakovosti. Na začetku osnovne šole mo- rajo otrokom na pomoč priskočiti starši in učitelji, ki jim svetujejo ter predstavijo raz- lične možnosti. Otrok se sam odloči, kako bo preživel prosti čas. Starši najbolje pozna- jo značajske lastnosti in sposobnosti svoje- ga otroka ter morajo biti pozorni, da ne iz- bere premalo ali preveč dejavnosti. V vsakem primeru to za otroka ne bo ustre- zno in bo lahko povzročilo kratkotrajne ali celo dolgotrajne posledice, ki lahko vplivajo na zdravstveno stanje. Dobra organizacija časa postaja vse bolj po- memben dejavnik zdravega življenja in lah- ko veliko pripomore k izboljšanju uspešno- sti in zmanjša tudi stres. Stres Stres je duševni in telesni odziv posamezni- ka na vsako spremembo, ki se ji mora prila- goditi. Nekateri spremembam hitro sledijo in se jim prilagodijo, drugi pa manj uspe- šno ali sploh ne. Znaki stresa so lahko težave z dihanjem, bo- lečine v želodcu, občutek slabosti, pogosto uriniranje, glavobol, nespečnost, zgodnje zbujanje, pozabljivost, slaba koncentracija in pomnjenje ter čustveni izbruhi. Poznamo pozitiven stres, ki spodbuja in motivira razmišljanje ter delo, in negativen stres, ki traja dlje ter neugodno vpliva na zdravje. Stres postane zdravju škodljiv takrat, ko imamo občutek, da zahteve okolja presega- jo naše zmožnosti. Naše telo se odzove na stres v obliki borbe ali bega, kar pa pogosto ni mogoče storiti. Če je obdobje stresa dalj- še in se telo ne uspe vrniti v prejšnje stanje, lahko to pripelje v kronično izčrpanost ali bolezen. Odsotnost od pouka V prejšnjem šolskem letu sem bila razre- dničarka učencem 2. letnika smeri farma- cevtski tehnik. Vsakodnevno sem se Če želimo zdravega, uspešnega in srečnega otroka, je zelo pomembno, da ga naučimo, kako razporediti čas za učenje, pomoč pri gospodinjskih opravilih, sprostitev in počitek. Prosti čas bi morali preživeti kakovostno; namenjen bi moral biti počitku, sprostitvi ter razvoju osebnosti, kar vpliva na umski in telesni razvoj. Starši 32 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 srečevala z odsotnostjo učencev od pouka zaradi različnih razlogov. Najpogosteje so opravičila napisali starši, približno 30 % opravičil je bilo od splošnega zdravnika, 5 % od različnih zdravnikov specialistov. Naj- pogosteje so starši kot opravičilo za odso- tnost od pouka za svojega otroka navedli glavobol, bolečine v trebuhu, bruhanje in diarejo, slabo počutje, utrujenost, menstru- alne bolečine in povišano telesno tempera- turo. V povprečju je učenec z opravičilom staršev neprekinjeno manjkal 3 dni. Z opra- vičilom splošnega zdravnika je učenec v povprečju neprekinjeno manjkal 7 dni za- radi angine, gripe, trebušnih viroz in nepo- jasnjenih slabosti. Opravičila zdravnikov specialistov so bila pogosto za 1 dan odso- tnosti zaradi pregledov, najpogosteje pri or- todontih, dermatologih, ortopedih in speci- alistih interne medicine, v dveh primerih pa je šlo za bolnišnično zdra- vljenje. Med razredno uro smo se z učenci pogovarjali o ra- zlogih za odsotnost od po- uka. Med dijaki, ki jim starši vedno napišejo opra- vičilo, in med tistimi, ki jih takoj pošljejo k zdravniku in ne želijo sami pisati opravičil, je potekala bur- na razprava, ki sem jo mo- rala usmerjati ter tudi umirjati. Učenci, ki jim starši ne želijo napisati opravičila, so mi zastavili vprašanje, zakaj kot razre- dnik opravičim odsotne ure. Naloga razrednika je, da opraviči izostanek od pouka, če učenec v predpi- sanem času prinese opra- vičilo. Opravičilo lahko pri krajši odsotnosti napišejo starši, pri daljši pa zdrav- nik. Razredniku ob vsako- dnevnem delu v šoli in po- poldne doma primanjkuje časa, da bi raziskoval ra- zloge za odsotnost, pro- blem je tudi v šolskem sis- temu. Če razrednik kljub opra- vičilu staršev ne bi opravi- čil manjkajočih ur, bi na- letel na vrsto težav in pritiskov tako s strani staršev kot vodstva šole in medijev. Sami učenci so prišli do ugotovitev, da veliko od- govornost pri tem nosijo starši. Učenka, ki sem jo ob zaključku šolskega le- ta nagradila za 98-odstotno prisotnost pri pouku, nam je pri razredni uri povedala, da je bila med šolskim letom tudi kdaj v stiski, se ni dobro počutila in je bila utrujena ter je prosila starša, da bi ostala doma. Starša sta ji rekla, da lahko ostane doma, ampak opravi- čila ji ne bosta napisala. Povedala je, da je Naredi si urnik, v katerem predvidi, koliko časa se bo učila, kdaj bo imela prosti čas, in poskrbi, da gre pravočasno spat, saj se zaveda, da mora zjutraj že zelo zgodaj vstati. starša za kaj takega prvič prosila v 9. razre- du osnove šole in večkrat v 1. letniku, ker ji je bilo vse zelo naporno. Žal njenim pro- šnjam nista ugodila. Povedala je, da jo je to prisililo v boljšo organizacijo časa. Naredi si urnik, v katerem predvidi, koliko časa se bo učila, kdaj bo imela prosti čas, in poskrbi, da gre pravočasno spat, saj se zaveda, da mora zjutraj že zelo zgodaj vstati in se z av- tobusom odpeljati v šolo. Ta učenka ima tu- di zelo lepe ocene in se uspešno udeležuje različnih tekmovanj. V razredu je tudi učenec, ki je imel 65-od- stotno prisotnost pri pouku. Že na začet- ku šolskega leta je manjkal 3 tedne, najprej zaradi prometne nesreče z motorjem. So- šolci so mu zbirali gradivo in ga obiskova- li na domu. Potem pa so se med šolskim letom nadaljevale nepojasnjene bolečine v želodcu, glavoboli, utrujenost in nespeč- nost. Starša sta svetovalni službi podala vlogo s prošnjo, da dijak zaradi zdravstve- nih težav pridobi možnost, da se s profe- sorji sam dogovori za datume ustnih oce- njevanj. Kljub temu se njegova odsotnost od pouka ni bistveno zmanjšala. Mama me je pogosto kontaktirala po telefonu in e-pošti ter mi poročala o njegovih teža- vah. Pogosto je manjkal tudi pri ustnem ocenjevanju, katerega datum si je izbral sam, kar je vzbudilo nejevoljo pri sošol- cih. Zaradi odsotnosti so se mu nakopiči- la pisna in ustna ocenjevanja znanja. Zgo- dilo se je tudi, da je imel isti dan pri petih predmetih ocenjevanje znanja, zato je bil dodatno v stresu. Starši, ne uslišite vsake prošnje svojega otroka po napisanem opravičilu za odso- tnost od pouka. Preverite, ali ima otrok re- sne zdravstvene težave in ga v primeru le- -teh pospremite k zdravniku. Ko je otrok le utrujen in se ne počuti dobro, mu pomagaj- te pri organizaciji časa za učenje, delo, spro- stitev in počitek. Vsako napisano opravičilo za odsotnost od pouka zaradi neutemelje- nih razlogov bo otroku prineslo kratkotraj- no veselje, naredili pa mu boste medvedjo uslugo. Otrok se bo navadil, da mu brez te- žav napišete opravičilo, in bo to vedno pri- čakoval, sicer se bodo pojavile težave in iz- siljevanje. Zavedajte se tega, da bo vaš otrok enkrat hodil v službo; kdo mu bo takrat pi- sal opravičila, ko bo treba hitro in natančno opraviti kopico dela? Uspešno šolsko leto 2017/2018! Foto: Petra Duhannoy Starši Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 33 Zagotovo nam je zaslonska tehnologija v zadnjih desetletjih močno olajšala komunikacijo. Otrok se ob ustrezni uporabi informacij s spleta lahko tudi uči, postane bolj radoveden in ustvarjalen. A da bi to dosegli, ga moramo poučiti o številnih pasteh, ki prežijo nanj ob uporabi elektronskih naprav. Uničujoči vplivi elektronskih naprav Nastja Praprotnik, prof. nemškega jezika in književnosti, prof. zgodovine, mag. inkluzije v vzgoji in izobraževanju, je vzgojiteljica v Mladinskem domu Maribor. V preteklih šestindvajsetih letih je poučevala v različnih vzgojno-varstvenih ustanovah, in sicer tako otroke kot odrasle. Otroci so najbolj ranljivi uporabniki zaslon- skih naprav, saj še niso dovolj zreli, da bi zmogli sami ustrezno presojati, koliko časa bodo prebili pred zasloni. Prav tako še niso dovolj kritični do resničnosti informacij in kakovosti vsebin, ki jih gledajo, prebirajo in poslušajo. Velikokrat se niti starši ne zaveda- jo škodljive izpostavljenosti medijsko inten- zivnemu okolju. In ne nazadnje nas mora skrbeti sama bližina elektronskih naprav za- radi škodljivega elektromagnetnega sevanja. Dandanes trditev, da se mladi učijo od sta- rejših, žal ne drži več. V dobi digitalne teh- nologije so njihov najljubši učitelj elektron- ski mediji. Alarmantna statistika in rezultati raziskav nas opozarjajo, da preži- vljanje časa pred zasloni postaja vse večji javnozdravstveni problem. Negativne psihološke spremembe in zdravstvene posledice Raba zaslonske tehnologije negativno vpliva na razvoj, zdravje in vedenje družbe. Pred tem svarijo številna poročila strokovnjakov s področja medicine in psihologije. Evrop- ski otroci in mladostniki v povprečju pred zasloni preživijo od štiri do osem ur na dan, kar je veliko več kot v družbi prijateljev in staršev. Pri njih znanstveniki opažajo t. i. se- stavljene učinke, ki sočasno učinkujejo na več področij telesnega in duševnega zdravja. Posledice na možganih Izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju digitalnih naprav zavira razvoj frontalnega dela možganov, ki je odgovoren za delovanje izvršilnih funkcij. Te uravnavajo otrokove zmožnosti delovanja, saj podpirajo ciljno usmerjeno vedenje, pozornost, koncentraci- jo, delovni spomin, zmožnost reševanja pro- blemov, zadrževanja neprimernega vedenja, sposobnost samokontrole in odloga zado- voljitve. Če so izvršilne funkcije šibke, otrok slabše socialno in kognitivno funkcionira, kar vodi v slab učni uspeh. Pri mladoletnikih, ki prekomerno deskajo po internetu, so ugotovili, da so številna po- dročja v njihovih možganih celo do 20 % manjša kot pri mladostnikih, ki niso zasvo- jeni z internetom. Dr. Spitzer ugotavlja, da se možgani pod Foto: Matej Hozjan V decembrski številki Vzgoje bomo pi- sali o zaslonski tehnologiji; o pasteh in- terneta in zasvojenosti ter vrsti pomoči. Starši 34 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Televizija v ozadju moti igro malih otrok, tudi če niso pozorni nanjo; to pa posledično vpliva na njihov kognitivni razvoj. vplivom digitalnih naprav drugače razvi- jajo, uporaba le-teh pa vodi v 'digitalno demenco', ki se kaže v motnjah spomina, koncentracije in čustveni otopelosti. Znanstveniki nevrologi so z raziskavami obsega kognitivnega razvoja mladostni- kov ugotovili, da danes 11 let star otrok zna toliko, kot je pred 30 leti znal osemle- tnik. Danes mladostniki pri 14 letih raz- mišljajo na ravni 12-letnikov izpred 30 let. Današnji najstniki so res sposobni razmi- šljati hitreje, a to razmišljanje je bolj povr- šinsko; tako kot to od njih zahteva klika- nje po tipkovnici. Vpliv na delovanje hormonskega sistema Raziskovalci so primerjali vedenje in zdravstveno stanje otrok, ki so bili izpo- stavljeni, in tistih, ki niso bili izpostavlje- ni zaslonski tehnologiji. Ugotovili so, da se je pri otrocih, ki so jim za nekaj časa vzeli mobilne telefone in računalnike, ra- ven melatonina v krvi povišala za 30 %, zato so zvečer lažje zaspali. Veliko staršev otrokom dopušča uporabo zaslonskih na- prav v otroških sobah, pri tem pa nič ne pazijo, koliko časa in katere vsebine gle- dajo otroci. Pedagogi, psihologi, zdravni- ki in drugi opozarjajo, da prisotnost zaslonske tehnologije v otroških sobah povzroča pomanjkanje in nerednost spanca, kar vodi v slabši učni uspeh. Znanstveniki dokazujejo, da imajo otroci, ki se več časa dnevno ukvarjajo z digitalni- mi napravami, nižjo vsebnost urinskega melatonina, kar vodi v prezgodnji nastop pubertete pri dekletih. Drugi razlog za zgo- dnejšo puberteto pri dekletih pa je poveča- na telesna teža, kar je povezano s sedečim načinom življenja. Fantje, ki pred zasloni preživijo dve uri ali več dnevno, so izposta- vljeni dvakrat večjemu tveganju za poviša- no raven inzulina v krvi, kar pomeni tvega- nje za nastanek srčno-žilnih bolezni ali diabetesa. Debelost Večina otrok prosti čas preživlja sede ali le- že, v družbi digitalnih aparatov. Tudi če gre- do na igrišče v družbi prijateljev, se zabava- jo drugače kot včasih. Ne igrajo se lovilca in skrivalnic, ne tekajo za žogo, ne poznajo družabnih iger na prostem, ne pohajkujejo po poljih in ne plezajo na sosedove češnje. Danes sedijo skupaj in vsak zase brskajo po raznih aplikacijah. Mladi hodijo v parih in skupinah, sedijo v lokalih in vsak zase odso- tno drsajo po telefonu. Znanstvene študije in raziskave potrjujejo, da je raba zaslonov močno povezana z de- belostjo. Ker mladi ves prosti čas preživijo ob zaslonih, imajo manj časa za obisk glas- bene šole ali treninga. To dolgoročno po- meni slabšo telesno vzdržljivost in slabšo psihično odpornost. Otroci, ki imajo televi- zijski sprejemnik v svoji sobi, so 30 % pogo- steje predebeli; ena tretjina od teh pa dobi diabetes. Motnje pozornosti Veliko otrok zaradi senzorične preobreme- nitve trpi za posledicami sindroma elek- tronskega zaslona, ki se kažejo tudi kot mo- tnje pozornosti. Zgodnjo izpostavljenost zaslonski tehnologiji lahko povežemo tudi z ADHD. Tudi pri mladostnikih gledanje za- slonov povzroča motnje pozornosti in učne težave, kar dolgoročno vodi v slab učni uspeh. Večina otrok in mladostnikov ima v spalni- ci več zaslonov, ki jih uporabljajo hkrati. Tudi če gledajo samo televizijo, neprestano preklapljajo med različnimi programi, ker ne premorejo dovolj koncentracije, da bi pogledali film ali risanko do konca. Prekla- pljati morajo med programi in se prepričati, da česa ne zamujajo. To pa je znak obsesiv- no-kompulzivne motnje. Motnja pozornosti zaradi prezgodnje in pretirane rabe elektronskih naprav se razvi- je zato, ker delo za zaslonom zahteva od uporabnika neprestane preklope pozorno- sti in zelo malo dolgotrajne pozornosti. Slabši učni uspeh Otroci se razvijajo, učijo in pridobivajo iz- kušnje skozi gibalne, plesne, besedne in mi- selne igre. Ker pa vse več časa preživijo v družbi zaslonov, se ne znajo več igrati. Tak način življenja vpliva na procese razvoja otroških možganov, zato so otroci manj sposobni ciljno orientiranega učenja, manj so vztrajni in manj samostojni. Strokovnja- ke zato skrbi, da bo dolgoročno slabša Foto: Peter Prebil Starši Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 35 Čas, ki ga družinski člani preživijo na internetu, skrajšuje ali popolnoma izničuje čas, ki bi ga sicer preživeli drug z drugim. izobraženost pripeljala do slabšega social- no-ekonomskega statusa bodoče družbe. Dr. Christakis pravi, da tudi če se otrok igra ob prižgani televiziji, to skrajša čas njegove igre in čas koncentracije med igro. Televizi- ja v ozadju moti igro malih otrok, tudi če niso pozorni nanjo; to pa posledično vpliva na njihov kognitivni razvoj. Razvoj govora in bogatitev jezika Otroci, ki preživijo več časa pred zaslonom, so bolj izpostavljeni tveganju, da se pri njih pojavi zamujanje v govornem razvoju. Ni problematično samo to, da majhni otroci gledajo zaslon, temveč da se starši z otroki manj pogovarjajo. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da starši sami v prostem času nezavedno prekomerno uporabljajo digitalne naprave. Skrb zbuja pogled na mlado mamico, ki se sprehaja po parku z malčkom v vozičku, ki neprestano čeblja. On poskuša navezati ko- munikacijo z mamo, a mama brska po tele- fonu ali pa je preveč zatopljena v telefonski pogovor s prijateljico, namesto da bi se pogovarjala z otrokom in ga učila govora, sodelovanja, mu pokazala, da je upoštevan in ljubljen. Pojav psiholoških motenj Neprestani rabi digitalnih naprav lahko pri- pišemo tudi mnoge psihološke motnje, ki se kažejo kot depresija, težave z navezanostjo, vedenjske težave, agresija, bipolarna mo- tnja, digitalna zasvojenost in tudi avtizem. Družinski prosti čas Zaslonski mediji posredno, a uspešno uni- čujejo tudi navezanost, pripadnost in em- patičnost med družinskimi člani. Prosti čas, ki je bil včasih rezerviran za druženje, je za- menjalo ukvarjanje z zasloni. Starši nimajo časa ali pa sami niso dovolj osveščeni glede rabe zaslonske tehnologije. Drugi starši mogoče nimajo dovolj starševskega občut- ka za vzgajanje svojih potomcev. Tretji mor- da nimajo možnosti ali volje zaradi težkih življenjskih izkušenj. Otroci niso navajeni na preživljanje prostega časa skupaj s starši in sorojenci, zato ne čutijo potrebe po nave- zanosti, zaupnosti, toplini in niso sposobni empatije. Čas, ki ga družinski člani preživi- jo na internetu, skrajšuje ali popolnoma iz- ničuje čas, ki bi ga sicer preživeli drug z drugim. V sodobni družbi manjka politične volje, da bi se uprli industriji medijske tehnolo- gije. Politiki se pehajo za še večjim mate- rialnim bogastvom, pri tem pa so že zdav- naj pozabili, da so naše največje bogastvo prav otroci. Zato pozivam starše in učite- lje, naj poskrbijo za svoje telesno in du- ševno dobro počutje in p očutje svojih otrok; naj se seznanijo s slabimi vplivi za- slonske tehnologije, poskrbijo za ustre- zno rabo le- te in otrokom omogočijo za- nimivo in igrivo otroštvo, mladostnikom pa zdravo, varno in samozavestno pot v odraslost. Najprej se poglobimo v pojem storilcev zlorab otrok, povzročenih s pomočjo ali uporabo spleta. Kdo so storilci? Se še spominjate, ko smo pisali o tem, da je žrtev lahko otrok, ne glede na starost, spol, socialni položaj, kulturno okolje in versko pripadnost? Enako velja za storilca – lahko je kdor koli. Ker to ne bo dovolj za zaščito, je čas, da naredimo 'domačo nalogo' in storilce bolj podrobno spoznamo. Storilci nasilja nad otroki s pomočjo spleta Neža Miklič, univ. dipl. soc. del., univ. dipl. sociologinja; dolgoletna kriminalistka, ki se je aktivno ukvarjala s preiskovanjem najrazličnejših oblik zlorab in nasilja v družini. Je avtorica preventivnega projekta Policist Beno, kaj pa zdaj?. Sedaj je predavateljica kriminalistike na Višji policijski šoli na Policijski akademiji. Uporabijo, kar je vabljivo za otroke Začnimo z razbijanjem tabujev. Prvi, še ve- dno zelo močan stereotip o storilcih je nji- hova starost. Storilci niso zgolj starejši ali ostareli posamezniki. Starejši ljudje se sicer privajajo na spletno okolje, a to počno počasi, po korakih in še vedno ne izrazito množično. Starejši storilci se bodo zato bi- stveno prej poslužili bolj 'tradicionalnih' pristopov do otroka. Uporabili bodo osebni pristop, izkoristili poznanstvo ali domač- nost z otrokom, otrokove šibke točke, nje- govo zanimanje, domišljijo in seveda njegove želje ter hotenja. Za storilce je ključ- no, da poznajo najnovejše trende, tudi igra- če, ki so ta trenutek najbolj 'in'. Pozabite na storilce, pred katerimi opozarjajo mediji, storilce, ki prežijo na otroke in jim ponujajo bombone. Postavite se za trenutek v vlogo storilca. Kaj bi ponudili, da bi neopazno in Starši 36 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Ko otrok napeljuje drugega otroka, naj naredi različna spolna dejanja pred kamero, in mu posnetke nato pošlje ali jih posreduje komu drugemu, je storilec. V prihodnji številki revije Vzgoja bo- mo pisali o spolnih zlorabah otrok; v takih situacijah je otrok razumljen le kot sredstvo za dosego cilja. brez večjega napora dosegli cilj? To ni nekaj zelo očitnega, ampak nekaj, kar si otrok že- li, vendar tega nima, ne more dobiti; vsi ostali pa to imajo. Storilci bodo otroka da- nes 'pridobili' s popularno igračko, ki se vr- ti na prstu, s pogovorom o računalniški igrici, z idejo o tem, da lahko iz njih naredi- jo medijsko zvezdo, in še bi lahko naštevali. Jutri se bodo sodobnim trendom prilagodi- li po 'kameleonsko'. Naredili bodo točno to, kar dotični otrok želi slišati ali hoče imeti. Nikoli namreč ne pozabite: storilci 'domačo nalogo' naredijo z odliko, saj je to v njiho- vem interesu. Dobra priprava z a storilce pomeni, da zlorabo uresničijo tako, da pri tem ostanejo neodkriti. Ko storilcem uspe prvič, ne odnehajo. Zlorabo želijo ponoviti. Če je le mogoče, čim prej. Storilci zlorab otrok s pomočjo spleta upo- rabljajo splet kot sredstvo za vzpostavitev stika in nadaljnjega odnosa z otrokom. Splet jim omogoča anonimnost. Omogoča jim ustvarjanje identitete, ki ni zgolj lažna, ampak je z namenom zlorabe otroku zelo dobro prilagojena. Storilci niso realni v svo- ji starosti, na spletu so lažno mladi, pribli- žno otrokovih let. Otrok namreč že ne bo komuniciral s 'starcem'; s svojim 'vrstni- kom' pa takoj. In tega bo hitro potrdil za svojega prijatelja. Storilci so mladi, tudi otroci Med storilci, uporabniki spleta, jih je veči- na starih med 30 in 45 let, kar nikakor ni presenetljivo. Gre za populacijo, ki ji je uporaba spletnega okolja 'domača'. Veliko časa preživijo na spletu, in sicer zaradi de- la, službe ali poklica in seveda zaradi oseb- nih interesov, hotenj, želja kot tudi fru- stracij in tematik, ki jih tako zelo skrivajo pred javnostjo in na začetku morda tudi pred samim seboj. Sodijo v tako imenova- no kategorijo priložnostnih storilcev ali pa v kategorijo zelo načrtnih in zavestno odločenih storilcev. Če prvi iz radovedno- sti, tudi naveličanosti ali monotonosti vsakdanjega življenja preverjajo, ali so še vedno 'mladi', in tako poskušajo 'zapelje- vati' predvsem mlade obeh spolov, drugi zavestno izkoristijo splet za to, da se z otrokom iz njim varnega okolja (lahko je to zgolj lokal z wi-fi povezavo) spoznajo, z njim vzpostavijo stik in nato vzdržujejo odnos. Vse je zgolj predpriprava na 'spletno zlorabo', kasneje lahko tudi spol- no zlorabo v realnosti. Tovrstni storilci so vešči uporabniki socialnih omrežij in na spletu preživijo ogromno časa. Njihovi morebitni sorodniki, znanci, sodelavci bodo dejali, da večino časa preživijo s teh- nologijo. Če so v službi ali kako drugače delajo, čas pred odhodom in po prihodu domov, ves svoj 'prosti čas' – popoldneve, večere in noči ter jutra – preživijo zaprti v sobi. Sorodnikom se bo npr. zdelo zelo ne- navadno, da nimajo želje in potrebe, da bi kam odšli, ni jim do nakupov, srečanj, druženja, razen seveda, ko gre za tehnolo- gijo. Tehnologije bo v njihovih sobah, ka- binetih ipd. ogromno, tudi najnovejših trendov. Pri tem že trčimo ob predpostav- ko, da so storilci lahko tudi mladi, zelo mladi posamezniki. V slovenskem prosto- ru zaporno kazen že služijo posamezniki, ki so zlorabo povzročili zelo mladi, celo mladoletni. V zaporu so že posamezniki, ki se tja sredi svojih dvajsetih let vračajo že drugič ali tretjič. Zaporne kazni so te- mu primerne, navadno so večletne. Do sedaj smo v kategoriji 'starost storil- cev' prešli s starostnikov na 'najpogostej- še storilce' in nakazali storilce v starosti od 20 do 30 let. Tem storilcem se posve- timo malce kasneje, zdaj naj nas zanima, ali je tudi otrok lahko storilec zlorabe drugega otroka s pomočjo spleta. Z otro- kom mislimo na osebo v starosti od rojstva do 18. leta. Da, lahko je. Kaj pa kazenska odgovornost? Po slovenski za- konodaji postane otrok kazensko odgo- voren, ko dopolni 14 let, torej ko še obi- skuje osnovno šolo. Pri tej starosti je otrok v vrtincu odraščanja. Splet, dru- žabna omrežja mu predstavljajo izjemno, domala najpomembnejšo vlogo v življe- nju. Splet uporablja tudi za vzpostavitev stikov z drugimi osebami, ki jih morda ne pozna. Važno jim je, da so čim bolj 'všečkani' in imajo 'množico FB-prijate- ljev'. Brez razmišljanja so pripravljeni na marsikaj in ne razmišljajo o posledicah. Da, tudi otroci so že storilci zlorab drugih otrok s pomočjo spleta. Ko otrok s svojim pametnim telefonom posname par med njunim spolnim odnosom in posnetek deli z drugimi prijatelji, je sto- rilec. Ko otrok na kakršen koli način pri- dobi fotografije ali celo posnetke svojega sošolca, sošolke, na katerih je gol ali celo počne različna spolna dejanja, in tovr- stne posnetke objavi na spletu ali jih po- sreduje kot 'trofejo' svojim znancem, je storilec. Ko otrok napeljuje drugega otro- ka, naj naredi različna spolna dejanja pred kamero, in mu posnetke nato pošlje ali jih posreduje komu drugemu, je stori- lec. Ko policija vstopi skozi vrata stano- vanj, domov in šol ter prične s poizvedo- vanjem, seznanjanjem ter preiskavo, ki zajema tudi zaseg elektronskih naprav, je šok izjemen. Če se jim je vse do takrat zdelo, da gre le za zabavo, nič resnega in 'tako ali tako to sedaj vsi to počno', prei- skava odraža, da gre – nasprotno – za ze- lo resno zadevo. Seznanitev z dejstvom, da so v vlogi storilca, obravnava s strani policije, uradni postopki, ki zajemajo tu- di policijsko zaslišanje in seznanitev s pravicami, puščajo pečat. Tudi na storil- cu. Gre za izkušnjo, ki je otrok ne bi smel imeti. Posledično se otrok – storilec soo- ča s svojo okolico in krog je sklenjen. V takšnih primerih gre za kombinacijo in preplet dveh vlog – storilca in žrtve. Poleg 'priložnostnih storilcev', ki sta jih splèt okoliščin in vabljiva narava spleta potisnila v vlogo storilca, so tudi že zelo mladi storilci (stari manj kot 20 ali sredi 20. let), ki svojo vlogo zelo dobro poznajo od samega začet- ka. To so storilci, ki z uporabo spleta zelo za- vestno in načrtno iščejo otroke ali mlado- stnike, da bi jih zlorabili. Za njih je zatorej policijska obravnava ključna. Ti storilci mo- rajo občutiti posledice svojega ravnanja, saj bodo v nasprotnem primeru takoj, ko bo mogoče, zlorabo ponovili, lahko bi dejali, da so že tudi odvisni. Policijska obravnava je zanje motnja, odvzem elektronskih naprav pa povzroči abstinenčno krizo. področjaVzgojna Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 37 Slika Janeza Bernika 29. 1. 04 je značilna podoba umetnikovega odnosa do domovine. Jedro umetnine je z medeno toploto prepojena cerkev na enako obarvani planjavi pod napetim obzorjem zemeljske krožnice, zasajeni s pokopališkimi križi, pod katerimi je ponekod razviden teman pravokotnik groba. Trpka posvečenost domovinske ljubezni Janez Bernik: 29. 1. 04, 2004 Milček Komelj, dr. znanosti in pesnik, je do upokojitve leta 2011 predaval na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakul tete v Ljubljani. Njegova bibliografi ja obsega nad 1500 objav, od tega več kot 30 knjig in vrsto katalogov. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, predsednik Slovenske matice in častni občan Novega mesta. A takega svetišča ne dojamemo kot običajno cerkev, marveč kot »ves svet«, ki »je velik tem- pelj božji« (A. M. Slomšek), s križi poseljena božja njiva pa ni običajno pokopališče, marveč simbolna podoba zemlje. Njeni grobovi zapolnjujejo celoten zemeljski planet, ker temelji človeško življenje na iz- ročilu prednikov, s simbolnimi križi pa je umetnik ob tem še izrecneje zaznamoval usodo trpeče sloven- ske domovine, ki jo nesrečno določa pred- vsem njena polprete- kla zgodovina, saj prav ta še dandanes razdva- ja Slovence. K svetišču pod vrhom slike se dviga pot, ki se tik pred njim razcepi v dvoje smeri, zato s svojo formo spominja na človeško postavo z razpetima rokama, ki z glavo sega k vhodu v cerkev; taka antropo- morfna oblika se pri Berniku ponavlja tudi na sorodnih slikah s tem motivom in lahko v gledalčevi domišljiji sproži misel na trpe- čega Kristusa, čigar glavo zaznamuje Cer- kev. Sicer pa nas že sa- ma bazilikalna fasada ekspresivno zverižene starodavne cerkve z očesom rozete nad vhodom vabi s poglo- bljenim portalom v globino svojega du- hovnega središča. področjaVzgojna 38 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Podoba cerkve je postala v Bernikovi ume- tnosti poznega obdobja zelo pogost, že ma- lone arhetipski motiv. Umetnik jo je dojel kot svetišče pod nebom, ki simbolizira ob- močja duha in duhovno domovino – pa naj bo ta povezana z zemljiščem ali stoji sama zase – in tako sporoča, da človeška domo- vina ni le na zemlji. Križi kot Berniku po- sebno ljuba znamenja in hkrati pomenljive likovne forme pa so tako simboli trpljenja kot upanja v odrešitev. Ker so umetnika posebej pritegovale po- menljive besedne igre, je rad ugledal križ celo v telesu posameznega človeka in mu je zato v hrbet zarisal »križ v križu«, križe na svojih slikah in risbah pa je ponekod vri- soval tudi v stilizirane gore, ki so tako po- stale podobne škofovskim pokrivalom; s tem je prizorišča svojih podob označeval za posvečena ali celo sveta. Že glede na to, da naj bi bila domovina človeku svéta, je svojo domovino upodabljal kot sveto de- želo, a je bila sveta zanj še toliko bolj, ker jo je človeško trpljenje posvetilo z mučeni- škimi grobovi. Krajinski obrisi horizontov za njegovimi cerkvami so ponekod tudi to- pografsko označeni kot prepoznavni kraji umetnikove domovine, tako kot na primer domača Šmarna gora, ki jo je na pričujoči sliki mogoče zaslutiti tudi v sklenjenem goratem pasu obzorja, ali Krvavec, ki je sli- karja pritegoval že s pomenljivim imenom in je zato tudi nanj postavil svojo značilno cerkev. Pomensko bogata je tudi Bernikova skriv- nostno žareča zarja nad temino obzorja, ki obliva pogorje in svetišče. V eni svojih pesmi je umetnik spregovoril o vijugah žerjavice nad zlatimi oltarji večera, na so- rodni risbi s cerkvijo in križi na nebu pa je vzdušje motiva z vrisanimi besedami označil kot grozo predvečerne svetlobe. Z dramatičnostjo kozmičnega dogajanja v posvečeni naravi je potenciral duhovno intenziteto slike podobno, kot so prehod v noč kot čas najintenzivnejšega življenjske- ga dogajanja nekoč dojemali že umetniki ekspresionisti ali kot je s svojo »panteistič- no« ožarjenostjo oživljal večerno nebo nad slovensko zemljo slikar Rihard Jako- pič. V prav posebnem razmerju do Jako- piča pa je tudi pogost Bernikov motiv bo- leče zverižene ljubljanske križevniške cerkve, ki jo je Bernik s svojim ustvarjal- nim smislom za »etimologijo« prav tako slikal s pokopališkimi križi. Slovensko pokrajino so v našem slikarstvu zavestno dojeli kot svojo intimno domovi- no že impresionisti, v Bernikovih očeh pa je njena podoba v primerjavi z njimi očitno bolj dramatična in tragična, predvsem pa še bolj zavestno posvečena. Ukoreninjena je bila v umetnikovem dojemanju medvojne in povojne zgodovine, ki v zavesti Sloven- cev zelo živo sega tudi v sodobnost in ustvarjalca, dojemljivega za nepomirljiv boj med dobrim in zlim, nikakor ni mogla pu- stiti neprizadetega, zato ima njegovo domo- vinsko slikarstvo poseben, a prav nič idili- čen pečat. Janez Bernik je bil eminenten pobornik t. i. slovenske pomladi; rojevanje države v moč- no tveganih okoliščinah je označeval z uso- do Slovenske Guernike (tako je naslavljal študije za svoje slike) in se je ob vse bolj eshatološkem dojemanju sveta odzival tudi na duhovne posledice družbenega dogaja- nja. Na svojih risbah je snoval ironične spo- menike revoluciji, med drugim zverižen steber iz emblemov propadlega komuniz- ma ter mrtvaških kosti in lobanj, načrtoval je arhitekturne osnutke za spravno kapelico v Kočevskem rogu z zvonovi na veter, sicer pa je na svojih slikah svete pokrajine s sveti- šči in obrednimi jezeri ponekod dopolnje- val tudi z obeliski, s svojih podstavkov str- mečimi v nebo. Bernik je od sodobnih slovenskih slikarjev najbolj cenil starejše pionirje povojne mo- derne ustvarjalnosti, med njimi Gabrijela Stupico. Kot je v knjigi Duhovna zgodovina Slovencev s svojim celovitim dojemanjem ustvarjalnosti opredelil Janko Kos, so ti umetniki z negacijo »komunistične vere v preurejanje sveta« stali »na ravni sočasne duhovne usode slovenstva«; med mlajšimi slikarji pa je isti premišljevalec tak položaj upravičeno pripisal prav Janezu Berniku, tako zaradi njegovih skrivnostnih znamenj »neke pozabljene, vendar še zmeraj žive du- hovne tradicije, ki presega zmeraj bolj opu- stošeno praznino sodobnega časa«, kot za- radi poznejšega obrata »k dialogu z religioznimi izročili«. Janez Bernik je bil vse od svojega prodora med najvidnejše moderne umetnike naš najbolj slavljen prinašalec najnovejših ume- tnostnih smeri (med njimi t. i. letrizma z vrisanimi nerazberljivimi pismenkami, ki mi jih je pozneje razlagal tudi kot znamenje časa, ko so morali imeti ljudje zavezana usta). Bil je izrazito svetovljanski in v niče- mer domačijski, tako da so mu sprva, tako kot nekdaj impresionistom, očitali celo tuj- stvo. Hkrati pa je bil v človeških globinah vse bolj zavezan duhovnemu izročilu in vse bolj eksplicitno poln trpke domovinske lju- bezni in sklicevanja na otroštvo, ki ga je oži- vljal tudi v svoji poeziji, v kateri obuja spo- mine na materin kruh na mizi ali na vonj kadila in cerkveno zvonjenje. Vprašanja bo- ja med dobrim in zlim je v znamenju sveto- pisemskih metafor dojemal s perspektive celotnega sveta – njegov univerzalni večni romar je človeški slehernik –, ob tem pa je domovino vse bolj doživljal v njeni zgodo- vinski tragiki ter zaznaval, kot je zapisoval na slikah, grobove tudi na nebu in veroval, da je nebo tudi spodaj, torej pod zemljo. Ta- ko je človeški svet očitno dojemal kot nede- ljivo občestvo živih in mrtvih, posuto s kri- ži in prežarjeno s skrivnostno zarjo, kakršna ožarja tudi nemirno obzorje na tej duhovno nadvse vznemirljivi sliki. Taka podoba pa je pri Berniku le ena izmed mnogih sorodnih (a mu je bila posebej ljuba), kajti umetnik je neprestano ustvarjal, kot bi v svoji samoti izrisoval življenjski dnevnik; zato so postali »naslovi« njegovih slik največkrat kar gole datumske označbe. Slika 29. 1. 04 je izraz umetnikovega docela ponotranjenega pogleda, ki osmišlja našo tragično zgodovino z eshatološkim zre- njem, v izhodišču podobno, kot jo je med prvo svetovno vojno osmišljal Ivan Cankar, ki si je dopovedoval, da ni bilo nobeno tr- pljenje zaman, in zastonj čakal na svetlobo nove zarje. Umetniška sugestivnost take podobe temelji na duhovni prepričljivosti likovnega izraza – ekspresivni skrivenčeno- sti oblik, mehko naplastenem »inkarnatu« živo razbrazdanih barvnih nanosov, ze- meljski zamolklosti in onstranski prežarje- nosti kolorita ter pomenski odprtosti nasli- kanih znamenj. Vse to vnaša z umetnikovo pristno duhovno energijo v sliko izrazito mistično razsežnost. V siju njene svetlobe se dviga Bernikovo svetišče nad križi kot iz- razno krčevit, že kar razbolen privid in hkrati kot brezčasen sakralni spomenik, povzdignjen v večplastno oznanilo, ki ga občutljivi umetnik kot puščavniški sveče- nik izgovarja izrazito lapidarno, a sunkovito intenzivno, iz svojih najglobljih čustev in uvidov. področjaVzgojna Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 39 Slovenska karitas od leta 2010 dalje izvaja dobrodelno akcijo in program Z delom do dostojnega življenja, ki je s pomočjo mesečnega darovanja Slovencev namenjena podpori staršem iz revnih družin v Afriki, Albaniji in na Šrilanki, da z lastnim delom lahko preživijo svojo družino – imajo za hrano, zdravila in šolanje otrok. Od lani preko akcije glede na potrebe podpiramo tudi delo učiteljev in zdravnikov na misijonih v Afriki. Z delom do dostojnega življenja Jana Lampe, prof. geografi je in sociologije, v Slovenski karitas dela na področju mednarodne razvojne in humanitarne pomoči ter globalnega učenja (priprava didaktičnih gradiv in izobraževanj za učitelje ter delavnic za mlade). Pomoč družinam Akcija poteka v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in sestrami domačinkami v po- sameznih državah v Afriki in Albaniji ter sodelavci lokalne Karitas na Šrilanki. V osmih letih je obrodila res lepe sadove; omogočila je preživetje in bolj dostojno ži- vljenje najbolj ubogim družinam v teh dr- žavah. Vključeni starši iz revnih podežel- skih krajev, kjer se večinoma preživljajo s poljedelstvom, starši, ki živijo v mestih, niso imeli nič ali pa zelo malo možnosti za delo in zaslužek. Misijonarji in drugi sodelavci za vključitev v program izbirajo vedno naj- revnejše družine, kot so družine, kjer je ma- ti ostala sama s številnimi otroki, kjer je kdo bolan, so otroci podhranjeni, nimajo lastne zemlje, so brezposelni ipd. Na misijonih v Afriki in Albaniji starši po- magajo v zdravstvenih centrih, šolah pri či- ščenju, urejanju okolice, obdelovanju vrtov, pri oskrbi onemoglih ter drugem delu za skupno dobro. Za delo prejemajo plačilo 1 oz. 2 EUR na dan, včasih tudi v hrani, nepo- srednem plačilu šolnine ipd., kar je dovolj za lažje preživetje v teh krajih. Na Šrilanki, kjer sodelujemo z lokalno Karitas, pa revne družine prejmejo enoletno podporo za za- gon obrti, kot je npr. reja živali, šivanje, go- jenje zelenjave ... Lani je preko te akcije materialno pomoč, ki so jo starši zaslužili z lastnim delom, pre- jemalo redno ali občasno 300 najrevnejših družin v Afriki (24 EUR mesečno) ter 14 brezposelnih mater v Albaniji (48 EUR mesečno). S pomočjo 30 EUR na mesec pri zagonu družinske obrti pa se je posta- vilo na noge 9 družin na Šrilanki. Ta denar je bil dovolj za hrano, obleke, zdravila, pla- čilo zavarovanja in šolanje otrok. Mnogi so prišli tudi do lastne zemlje, živine in bi- vališča. Poleg materialnih stisk so se ob tem rešile tudi mnoge druge socialne in duševne stiske. Z delom in zaslužkom so bile nekatere ženske rešene pred prostitu- cijo, moški in ženske pred odvisnostjo od alkohola, tistim, ki so psihično zboleli za- radi revščine, ker niso mogli dati jesti svo- jim otrokom, se je izboljšalo njihovo sta- nje, starejši so manj osamljeni. Vključeni starši, oboleli za aidsom, pa so bolj samo- zavestni, ker se počutijo vredne, ker so do- bili delo ... Mnoge družine so se že po nekaj letih re- dnega dela in zaslužka postavile na lastne noge. Le-te so misijonarji zamenjali z no- vimi revnimi družinami. Za nas, sodelav- ce Karitas in misijonarje, ni večje sreče, kot da revni družini pomagamo, da lahko dostojneje živi. In vse to je možno samo z dobroto že 514 slovenskih družin oz. daro- valcev, ki z mesečnim darom podpirajo te revne družine ali delo zdravstvenega de- lavca, učitelja na misijonih v Afriki. Lani smo na prošnjo misijonarjev začeli s pod- poro za delo enega zdravnika v Burundiju, učiteljice v Ruandi in vzgojiteljice na Ma- dagaskarju. Izkušnje govorijo V nadaljevanju predstavljam nekaj pozi- tivnih zgodb v posameznih državah in mi- sijonih. Najprej nekaj besed o družinah na različ- nih misijonih v Afriki. O delu staršev iz 30 revnih družin na misijonu v Mukungu v Ruandi je misijonarka s. Vesna Hiti dejala: »Ljudje napredujejo in so ponosni, ker lah- ko z lastnimi napori dosegajo človeško do- stojanstvo. Nič več ne prosjačijo. Hkrati je to delo velik blagoslov za skupno blaginjo. Ze- lo smo hvaležni dobrotnikom iz Slovenije.« Žena po imenu Perut, ki je v Mukungu vključena v program, je dejala: »Ostala sem brez moža. Prej sem morala biti prostitutka, da sem preživela. Sedaj pa sem dobila delo pri sestrah in sem zelo vesela, ker s tem lah- ko preživim svojih 6 otrok.« Claudina, mati 5 otrok, pa je dejala: »Imam 5 otrok. Mož že dobri dve leti dela pri sestrah na misijonu. S plačilom za delo lahko plačamo šolnino, zdravstveno zavarovanje in kupimo hrano. Kupili smo tudi kozo in obnovili hišo, stre- ho. Življenje se nam je spremenilo.« V kraju Musango v Ruandi, kjer deluje s. Anka Bur- ger, imajo v delo vključenih 10 družin. Di- smas, ki dela tam, je povedal: »Skrbim za svoja starejša starša ter mlajše brate in področjaVzgojna 40 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 sestre. Prej sem bil psihično zelo bolan, sedaj redno jemljem zdravila. Lahko delam, spim in dobro se počutim. Lahko sem kupil 2 pra- šička, za vse družinske člane lahko plačam zdravstveno zavarovanje …« V glavnem mestu Ruande, Kigaliju, kjer je življenje dražje kot na podeželju, se je 13 žena nauči- lo izdelovanja tekočega mila in krem, ki jih prodajo za dodaten zaslužek. V Bujumburi v Burundiju, kjer 7 staršev pomaga pri delih v centru za invalidne otroke, ki ga vodijo usmiljenke, je žena po imenu Perpetua deja- la: »Ostala sem brez moža. Moji otroci hodi- jo v 6., 4., 2. in 1. razred. Zelo sem vesela, da lahko delam pri sestrah. Zaslužim za hrano in šolske potrebščine za otroke.« V Rwisabi- ju v Burundiju, kjer so lani z delom pomaga- li 92 družinam, so sestre vključile v delo tudi starejše žene, ki so na misijon prihajale s prošnjo za hrano. Sedaj dvakrat tedensko skupaj pletejo košare. S prodajo zaslužijo. Počutijo se koristne in niso več osamljene. Dobijo topel obrok in hrano za domov. V Kiguhu v Burundiju, kjer deluje s. Bogdana Kavčič, so lani vključili v delo 12 najrevnej- ših žena, ki so pomagale pri urejanju novega misijona in z delom nadaljujejo. Najele so tudi zemljo in kupile koze za gnoj. Med se- boj si pomagajo. Imajo skupen sklad, v kate- rega vse nekaj prispevajo in enakovredno iz njega prejmejo večjo vsoto, da se razvijejo. Na misijonu v Safi v Centralnoafriški repu- bliki, kjer imajo sestre zdravstveni center in vrtec, je delo dobilo 10 revnih staršev. Se- stre jih učijo tudi varčevanja tistega, kar za- služijo. Sestra Teodozija je dejala: »Te dru- žine so bile prej vse zelo revne. Sedaj vidim napredek. Lepo so oblečeni, čisti, imajo svojo hišo, imajo za hrano.« Na Madagaskarju v krajih Manambondro, Vangaindranu spremljajo 31 revnih družin. Misijonar Jani Mesec je dejal: »Žene, ki rade delajo skupaj, so vesele, da lahko z delom preživijo svoje otroke. Imenujejo se 'družine od Karitas'. V vasi niso več manjvredne, am- pak postajajo celo zgled drugim. Otroci ho- dijo v šolo, niso več lačni, nekaterim smo pomagali zgraditi hiško. Tega ne bi dosegle brez pomoči iz Slovenije. Verjetno marsika- teri od teh žena in njihovih otrok danes ne bi bil več med živimi zaradi podhranjenosti in bolezni. Veliko človeških življenj ste rešili, hkrati pa odpirate prihodnost mladim in otrokom pri nas.« V Ampitafi na Madaga- skarju pomagajo starši iz 12 družin. Janez Krmelj pravi: »Delo na misijonu in zaslužek je pomagal prvi skupini naših družin, da so se izkopale iz bede in prišle do lastne zemlje, bivališča. Večletna pomoč pri plačanem de- lu jim je omogočila samostojnost, povrnilo se jim je dostojanstvo.« V Albaniji na misijonu v Gramshu, kjer de- luje s. Vida Gerkman, 14 brezposelnih žen- sk opravlja različna dela. Sestram pomagajo pri pripravi kosila ter učni pomoči za revne otroke, pri obdelovanju vrta, urejanju oko- lice in čiščenju hiše. V slabem vremenu ple- tejo nogavice za ostarele in otroke, ki priha- jajo iskat rabljeno obleko. Pomagajo tudi bolnim in ostarelim na domu ter drugim revnim družinam. Na Šrilanki v Kurunegali smo v sodelova- nju z lokalno Karitas lani pomagali 9 rev- nim družinam, da so s pomočjo mikrofi- nanciranja razvile neko obrt. Starši so začeli z gojenjem gob, izdelavo natikačev, s pripra- vo in prodajo prigrizkov, šivanjem, rejo ko- koši ter prodajo jajc in mesa, gojenjem in prodajo zelenjave, po- sušenih rib itd. Kupili so stroje in druge pri- pomočke, ki jih po- trebujejo za razvoj de- javnosti. Neka žena Suwarna si je npr. ku- pila kolo, s katerim lahko po oddaljenih krajih prodaja zašita oblačila. Direktor Ka- ritasa je dejal: »Starši se zares trudijo, da bi se postavili na noge ter svojim otrokom omogočili preživetje in lepšo prihodnost s šolanjem. Hvala vsem, ki jim pri tem pomagate.« Od lani s pomočjo mesečnih darov iz Slo- venije na misijonih v Afriki podpiramo tu- di mesečno plačilo 150 EUR za redno delo zdravnika Angela, ki opravlja specialistič- ne preglede v zdravstvenem centru in po- rodnišnici v odročnem podeželskem kraju Ruzo v Burundiju. Prej je bilo treba zah- tevnejše primere voziti v 2 uri oddaljeno bolnišnico. V misijonski osnovni šoli v Ki- galiju v Ruandi, ki jo vodijo sestre usmi- ljenke, s 110 EUR podpiramo mesečno plačilo za delo učiteljice Séraphine, v vrtcu v Ampitafa na Madagaskarju pa z 80 EUR delo vzgojiteljice Raharinirine. To je velika pomoč tem misijonom, ki morajo pedago- ge večinoma plačevati sami, ker revni star- ši ne zmorejo plačevati šolnine za svoje otroke. »Na misijonskih šolah otroci dobi- jo dobro vzgojo in izobrazbo ter tudi mali- co, česar v javnih šolah, ki so pogosto pre- natrpane, tudi z do 100 učenci v razredu, ne dobijo.« Povabljeni ste tudi vi Pozitivnih zgodb je že veliko, veliko pa jih še vedno potrebuje našo pomoč, zato z ak- cijo nadaljujemo tudi letos. K pomoči nas vabijo misijonarka s. Bogdana Kavčič v Bu- rundiju, sestre v Eritreji, s. Vida Gerkman v Albaniji ter Karitas na Šrilanki, kjer so šte- vilne revne družine potrebne pomoči. Rev- na družina na afriškem podeželju potrebuje dodatnih 24 EUR, v mestu pa 48 EUR, v Al- baniji 50 EUR in na Šrilanki 30 EUR na me- sec, da ima dovolj hrane, dostop do zdravil in šolskih potrebščin za otroke. Nadaljujemo tudi z zbiranjem mesečnega daru za plačilo učitelja, vzgojitelja, zdravni- ka ali zdravstvenega delavca, za kar meseč- no potrebujejo med 70 in 150 EUR. Za mesečni dar za pomoč revnim druži- nam ali osebju na misijonih se lahko odlo- čite preko trajnika ali položnice in Sloven- ska karitas vam bo poslala kratek opis družine, učitelja ali zdravstvenega delav- ca, ki se preživlja s plačilom za delo za skupno dobro, ki ste ga vi omogočili. Zgi- banka za pridružitev akciji je priložena tej številki revije Vzgoja. Več informacij: www.karitas.si, 01 300 50 60 ali jana.lam- pe@karitas.si. Že vnaprej iz srca hvala za vašo pomoč! Matere obdelujejo vrt (foto: arhiv Karitas) področjaVzgojna Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 41 Poslanstvo Zavoda sv. Stanislava je: »Iz vere, upanja in ljubezni v dialogu s svetom ustvarjati pogoje za celovito osebnostno rast posameznika v skupnosti, da bi živel v polnosti in sooblikoval boljši svet.« Izhaja- mo iz načela, da je v središču naše vzgoje otrok kot celostna osebnost v svoji telesni, čustveni, intelektualni, družbeni, moralni in duhovni razsežnosti, zato se trudimo, da pouk in ostale dejavnosti spodbujajo rast osebne identitete posameznega učenca. Pri tem imajo glede na naše več kot dvajsetle- tne izkušnje pomembno vlogo tudi medna- rodne izmenjave, saj se v njihovem procesu intenzivno prepletajo tako usvajanje znanja kot tudi utrjevanje veščin in vrednot. Na Škofijski klasični gimnaziji smo v leto- šnjem avgustu zaključili triletni Erasmus+ projekt Art Nouveau – Art Renouveau, v ka- terem so naši dijaki ne samo spoznavali ob- dobje secesije pri nas in v različnih evropskih deželah ter odkrivali kulturnozgodovinske Pomen mednarodnih izmenjav pri celostni vzgoji dijakov Erasmus+ projekt Art Nouveau – Art Renouveau 2014–2017 Ugotavljamo, da so pri mednarodnem sodelovanju izpostavlje ni številni izzivi za vzgojno-izobraževalne procese: spoznati sebe in svoje življenje kot nekaj dragocenega in vrednega, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, razvoj različnih vrst inteligentnosti, etično vrednotenje, ustvarjalnost, inovativnost ter socialne veščine, mreženje in komunikacija. Bernarda Podlipnik, mag. literarnih ved, je profesorica slovenščine in umetnostne zgodovine na Škofi jski klasični gimnaziji ter vodja razstavnih dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava (Galerija Staneta Kregarja). povezave, temveč so tudi umetniško ustvar- jali, prijateljevali s sovrstniki iz tujine, bogati- li znanje tujih jezikov, krepili številne social- ne veščine in komunikacijske spretnosti. Prijavitelj projekta je bila šola Wellington iz mesteca Ayr na Škotskem, poleg nje in naše gimnazije pa so sodelovale še štiri partnerske šole: Mallinckrodt-Gymnasium iz Dort- munda (Nemčija), Institut Saint-Dominique iz Mortefontaina (Francija), Colegiul Natio- nal Constantin Cantacuzino iz Targovista (Romunija) in Sredno obshtoobrazovatelno uchilishte Emilyan Stanev iz Velikega Tarno- va (Bolgarija). V projektu smo z dijaki raziskovali ume- tnostno obdobje v letih 1890–1910, t. i. se- cesijo, ki je zaznamovala tako arhitekturo, slikarstvo, kiparstvo kot uporabno ume- tnost, notranjo opremo, nakit, knjižno oblikovanje itd., poleg tega pa je predsta- vljala odziv na tradicionalno in uveljavlje- no umetnost 19. stoletja. Dijaki so ob raziskovanju in spoznavanju umetnosti svojega domačega okolja v času secesije in primerjavah z značilnostmi tega obdobja v drugih deželah – ob celotedenskih izme- njavah na vsaki partnerski šoli – tudi sami ustvarjali na različnih umetnostnih podro- čjih z uporabo sodobnih materialov in me- dijev. Naše medsebojno druženje na izme- njavah se je prepletalo s spoznavanjem šolskih sistemov, kulturnega in verskega okolja, tradicije določene dežele, predvsem pa z odkrivanjem obdobja Art Nouveau, deželnimi specifikami in skupnimi slogov- nimi značilnostmi, z ustvarjalnimi delavni- cami (npr. oblikovanje stekla, nakita, gra- fične tehnike, modeliranje, foto- in videodelavnice idr.), ogledi kulturnih spo- menikov na ekskurzijah in še s kakšno po- sebno dejavnostjo, ki jo je pripravila posa- mezna gostiteljska šola – med temi je bil zagotovo nekaj posebnega »flash mob« ob Beethovnovi Odi radosti na pariškem trgu Trocadero pri Eifflovem stolpu. Odzivi, dnevniški zapisi in izdelki dijakov so nam vseskozi potrjevali, da se mladi veselijo iz- menjav, novih prijateljev, izkušenj in Logotip izmenjave v Ljubljani, avtorica Lučka Žagar, 4. č (foto: arhiv Bernarde Podlipnik) področjaVzgojna 42 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 spoznavanja kulturnih raznolikosti in po- dobnosti dežel, ki smo jih odkrivali. Dijakinja Maruša je po izmenjavi na Škot- skem zapisala: »Škotsko smo doživeli v vsej njeni polnosti, saj smo jo začutili tudi skozi oči naših vrstnikov, ki tam prebivajo. Ne na- zadnje smo spoznali tudi rutino in življenj- ski utrip naših vrstnikov. Na Škotsko smo sicer prišli že s predznanjem o obdobju Art Nouveau, a smo tam izvedeli še mnogo več o arhitekturi, ustvarjalcih tistega obdobja in značilnostih. Še bolj pomembno pa je, da smo si vse skupaj ogledali in se v ustvarja- nju preizkusili tudi sami. Morda je kdo med raznolikimi delavnicami odkril kakšen nov talent ali dobil kopico idej, kaj lahko naredi še doma. Ostajajo pa več kot spomini in no- va spoznanja. Ostajajo tudi prijateljstva. Med tednom smo si nabrali mnogo po- znanstev iz različnih delov Evrope, saj smo spoznali naše vrstnike iz kar petih držav in se še bolje spoznali s svojimi sošolci.« Za našo gimnazijo pa je bila zagotovo naj- bolj zanimiva in kreativna izkušnja organi- zacija izmenjave na naši šoli, ki je potekala konec januarja 2016, ko smo teden dni go- stili 65 dijakov in profesorjev s petih par- tnerskih šol. Poleg izčrpnega odkrivanja se- cesijske Ljubljane ob pomoči maturantov umetnostne zgodovine so na ekskurziji na Kras in Primorsko spoznali tudi delček jamskih bogastev in nekaj kulturnih ter na- ravnih znamenitosti ob obali. Za njih so bi- le organizirane različne delavnice, v katerih so lahko prišli do izraza njihovi umetniški talenti, saj so se delavnice vrtele predvsem okrog arhitekture, slikanja, grafičnega obli- kovanja, oblikovanja vsakdanjih predmetov in nakita, nekaj posebnega pa je bila delav- nica t. i. žive umetnosti, pri kateri so v labo- ratoriju slikali z bakterijami – z rastjo bak- terij, ki so jih nanesli, se je razvijala tudi končna slika; dijaki so spoznali, da človek nikoli ne more imeti popol- nega nadzora nad obliko končnega izdelka – kar mu doda prijeten ele- ment presenečenja in ostaja vir člo- veškega čudenja. Po zaključni prireditvi in razstavi iz- delkov, ki so jih oblikovali v delavni- cah, pa je sledil še zabavni večer, vr- hunec katerega so bili nacionalni plesi vseh šestih držav: dijaki posa- meznih držav so tako poskušali nau- čiti ostale, kako se zapleše njihov tra- dicionalni ples, in po začetni zadržanosti je bila nad polko kmalu navdušena celotna dvorana. Dijaki- nja Manca je o svoji izkušnji dejala: »Izmenjave so odlična priložnost za odkrivanje različnih kultur in srečevanje čudovitih ljudi. Vse to in še veliko več smo lahko neposredno doživeli v tednu, ko smo gostili sovrstnike s prijateljskih šol. Vesela sem bila kreativnega vzdušja in pozitivne energije že v pripravah na izmenjavo, predvsem pa sem hvaležna za čudovit projekt, ki smo ga sooblikovali v tednu dni v Ljubljani.« Posebej dragocena izkušnja pri organizaciji izmenjave je bila neverjetna ustvarjalna za- gnanost, ki je združila tako profesorje kot dijake in tudi nekdanje maturante naše gi- mnazije, saj so se številni prijazno odzvali in ponudili svojo pomoč pri organizaciji in izvedbi različnih delavnic. Dijaki so poskr- beli za celostno grafično podobo, pripravili fotografsko razstavo, glasbene nastope, lite- rarne delavnice in recital, slikovito predsta- vili Slovenijo in šolo, bili so vodiči na ek- skurzijah idr., predvsem pa prijazni gostitelji na svojih domovih in v dijaškem domu. Ta- ko gostujoči dijaki kot profesorji so bili nav- dušeni nad našim zavodom in utripom ži- vljenja v njem, nad dijaško ustvarjalnostjo in odprtostjo, urejenostjo šole, organizira- nostjo, predvsem pa nad gostoljubnostjo vseh – dejansko je bilo ves teden čutiti zelo prijetno razpoloženje, pripravljenost za de- lo, kreativno sodelovanje in medsebojno druženje. Zavedamo se, da imamo v zavodu res odlične prostorske in tehnične možnosti ter pogoje za tovrstne dejavnosti, a brez zaupanja in podpore vodstva zavoda ter brez tako strokovne kot osebne zavzeto- sti, pomoči in dobrohotne naklonjenosti zaposlenih in seveda brez mladostnega navdušenja, iskrivosti, neverjetnih idej ter pripravljenosti za delo naših dijakov ne bi mogli izpeljati takega projekta – ob tovr- stnih dogodkih lahko resnično doživiš, ka- ko dragocen je prispevek vsakega posame- znika. Zaradi vseh pozitivnih izkušenj in odličnih rezultatov pa z našimi prijateljskimi šolami že načrtujemo nov projekt, tokrat na temo astrofizike, h kateremu smo povabili še dve šoli, in sicer s Portugalske in Makedonije. Zavedamo se, da niso najbolj pomembni 'otipljivi' rezultati, ki se kažejo v dijaških iz- delkih iz ustvarjalnih delavnic, spletnih predstavitvah projekta, razstavah, poroči- lih, blogih, brošurah in mestnih vodnikih v različnih jezikih, ki smo jih ustvarili, ampak da v resnici šteje in ostaja predvsem tisto, kar je vsakega izmed nas osebno nagovorilo in odprlo proti drugemu. Tovrstne dejavno- sti so dragocene, če pomagajo dijakom, da preko njih odkrivajo in lažje razumejo sebe, sočloveka, svet okoli sebe – in tudi Sveto, ki ga morda samo slutijo in šele zadržano od- krivajo njegove dotike; da se zavedo ali vsaj zaslutijo, kar je v verze ujel nekdanji zavo- dar, pesnik Jože Udovič: »Več kot slutiš, no- siš v sebi, v tvoji krvi je raztopljeno zrno ne- ke čiste zvezde.« »Svet je tak, kot je bil, in vendar je čisto drugačen. Na tej strani hriba sem jaz – na oni je človek, ki mi je drag. Hrbtne strani življenja ni. Kamor se ozrem, gledam svetu v obraz.« Neža Maurer Zaključna razstava na izmenjavi v Ljubljani (foto: arhiv Bernarde Podlipnik) deloProstovoljno Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 43 Na vprašanje, komu bi priporočili prostovoljno delo, ob koncu prostovoljskega leta veliko prostovoljcev v programu Človek za druge, v katerem delujem tudi sama, odgovori, da bi ga priporočili vsem, ki si želijo novih izkušenj. Tudi sami tako delo velikokrat ocenijo kot 'pozitivno izkušnjo', 'življenjske izkušnje' ipd. Lahko bi rekli, da so ravno izkušnje tisti presežek, ki bogati tako prostovoljce kot uporabnike. Pogosto pa je želja po pridobivanju novih izkušenj tudi eden izmed razlogov, zakaj se posameznik odloči za prostovoljno delo. Prostovoljno delo – bogato z izkušnjami Iva Željko, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike, zaključuje magistrski študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V programu Človek za druge je bila 3 leta prostovoljka, od septembra 2016 pa je mentorica. Namen prostovoljnega dela Pomembno je, da prostovoljcu na začetku predstavimo, kaj prostovoljno delo sploh je in kakšen namen ima. V Zakonu o prosto- voljskem delu je prostovoljno delo definira- no kot delo, ki ga opravlja posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist po svobodni odločitvi in brez pričakovanja materialnih koristi (Gornik idr., 2007). Na spletni strani prostovoljstvo.org so o name- nu prostovoljnega dela zapisali: »Prosto- voljsko delo ima velik pomen za razvoj in za prihodnost. Prispeva k razvijanju obstoje- čih sistemov, k razvijanju vrednot solidar- nosti, k socialnemu in drugemu napredku družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti.« Prostovoljno delo pa poleg življenja uporabnikov in družbe na- sploh krepi tudi prostovoljca samega – z ži- vljenjskimi izkušnjami. Čeprav obstajajo različne oblike prostovoljnega dela, se bo- mo v članku osredotočili predvsem na for- malno obliko, kjer med prostovoljcem in uporabnikom posreduje organizacija. Or- ganizirano prostovoljstvo omogoča upo- rabnikom priti do virov pomoči, prosto- voljcem pa daje priložnost za izkušnjo prostovoljnega dela v ustanovah, do katerih bi sami težko dostopali. Motivacija in prostovoljno delo Motivacija ima izreden pomen na vseh po- dročjih življenja, saj nas žene k nadaljevanju in vztrajanju tudi takrat, ko se pojavijo ovire. Zelo pomembna je tudi pri prostovoljnem delu, saj vpliva ne le na odločitev za prosto- voljno delo, temveč tudi na vztrajanje pri njem. Iz psihologije vemo, da so osnovni vi- ri motivacije povezani s posameznikovimi potrebami. Pri prostovoljnem delu posame- znik zadovoljuje tako potrebe nižjega kot višjega reda. Potrebe po varnosti in sprejetosti lahko v veliki meri pomaga zadovoljevati orga- nizacija, tako da skrbi za dosledno slede- nje pravilom in dogovorom, odprto ko- munikacijo ter prosto izražanje skrbi, pomislekov in tegob prostovoljcev. Iz- polnjeni zunanji pogoji prostovoljcem omogočajo, da se posvetijo tistemu, za- radi česar so se tudi pridružili prosto- voljnemu delu – uporabnikom. Motiva- cija pa ni zgolj zunanja, ampak tudi notranja in izvira iz posameznika same- ga. Tukaj lahko poiščemo sam izvor oz. razlog, zakaj se prostovoljci za prosto- voljno delo sploh odločijo in ne naza- dnje pri njem tudi vztrajajo. Naši prostovoljci, ki jih vsako leto ob zaključ- ku povprašamo po razlogih za vključitev v program, različno odgovarjajo; veliko jih navaja, da si želijo pomagati, da jih prostovoljno delo veseli in si želijo po- svetiti svoj čas drugim. Pomemben dejavnik za vključevanje je tudi čas. Imamo kar nekaj izkušenj s prostovolj- ci, ki so se vključili v program v obdobju prehajanja med službami ali po upokojitvi. Zadnjih nekaj let pa prevladuje predvsem želja po pridobivanju novih izkušenj ter poglabljanju znanja. Ker je v našem pro- gramu večina prostovoljcev študentov, nas to pravzaprav ne preseneča. Prostovoljno delo je v zadnjih letih namreč postalo na- čin in sredstvo, kako z izkušnjami in novi- mi znanji podkrepiti svoj življenjepis pri is- kanju prve zaposlitve. Posamezniki si pogosto izberejo področje prostovoljstva ravno na podlagi svoje strokovne usmerje- nosti oz. smeri študija, saj z izkušnjami bo- gatijo in krepijo svojo usposobljenost za iz- brani poklic. Raznolikost področij prostovoljnega dela – raznolikost izkušenj V Sloveniji obstaja več kot 1362 prostovolj- skih organizacij, ki nudijo različna podro- čja, na katerih lahko delajo prostovoljci (Slovenska filantropija, b. d.). Bodoči pro- stovoljci lahko izbirajo med raznovrstno ponudbo, ki omogoča tudi raznolikost Zgodbe prostovoljcev pričajo, da obstaja nekaj več kot denar – pristen stik s sočlovekom, medsebojno zaupanje in spoštovanje, ki vračajo vero v osnovne človeške vrednote. deloProstovoljno 44 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Posamezniki si pogosto izberejo področje prostovoljstva ravno na podlagi svoje strokovne usmerjenosti oz. smeri študija, saj z izkušnjami bogatijo in krepijo svojo usposobljenost za izbrani poklic. izkušenj. Pri odločanju za področje prosto- voljnega dela jim pomagajo predvsem na- slednje smernice: • področje v družbi, ki je pomembno za posameznika; • ciljna skupina, s katero želijo delati (npr. otroci, mladostniki, starejši, migranti, bolniki, živali); • koliko časa so pripravljeni nameniti prostovoljnemu delu; • katera znanja in veščine imajo, da z nji- mi lahko prispevajo h kakovosti prosto- voljnega dela. Prostovoljno delo sega na različna podro- čja: socialno, športno, rekreativno, izo- braževalno, zdravstveno, kulturno, okolj- sko, turistično ter pomoč v kriznih situacijah. Tako omogoča posamezni- kom, ki se odločajo za prostovoljno delo, vključitev glede na njihove zmožnosti in interese. Tudi v programu Človek za druge, ki deluje znotraj Društva katoliških peda- gogov Slovenije, lahko prostovoljci izbi- rajo med različnimi področji dela: delo v vrtcu, učna pomoč, pomoč para- in tetraplegikom na domu, obiskovanje starejših, delo z begunci, druženje z otroki s posebnimi potrebami, pomoč na bazenu pri rehabilitaciji otrok, obi- skovanje bolnikov in delo s slepimi osebami. Zaradi različne starosti, druž- benega statusa in značilnosti uporabni- kov na omenjenih področjih so izku- šnje naših prostovoljcev res raznolike. Sama lahko (podobno kot mnogo pro- stovoljcev) potrdim, da je včasih dobro zamenjati področje prostovoljnega de- la. Drugo področje predstavlja nov iz- ziv, drugačen pristop k delu in tako širi naša obzorja. Izkušnja prostovoljnega dela nam omogoča, da se vedno znova učimo – ne le o delu samem, ampak tu- di o sebi. Kaj lahko izkušnja da prostovoljcu Prostovoljno delo temelji na delu z ljudmi, zato prostovoljci v prvi vrsti razvijajo ko- munikacijske in medosebne spretnosti. Ključen za uspeh sodelovanja uporabnika in prostovoljca je ravno kakovosten, odprt odnos med njima. Zlasti pri delu z otroki in mladostniki je treba znati postavljati meje, kadar gre za učno pomoč, pa tudi ustrezno predstaviti in razložiti učno snov. Prosto- voljci se učijo potrpežljivosti, odgovornosti, poslušanja in vodenja. Zaradi spreminjajo- čih se okoliščin in razpoloženja uporabni- kov morajo biti pri delu zelo iznajdljivi in fleksibilni. Znati se morajo vživljati v upo- rabnika, predvidevati njegove odzive in biti čuteči. Izkušnja prostovoljnega dela pa ni le iz- kušnja učenja ali pridobivanja spretnosti. Je nekaj več – občutek povezanosti z upo- rabnikom in skupnostjo. Možnost prispe- vati k spremembi, na videz majhni, a v re- snici ogromni za nekoga, ki potrebuje našo pomoč, podporo ali pogovor. Pro- stovoljci radi omenjajo poseben žar in energijo, ki se prenašata v odnosu prosto- voljec – uporabnik. Kljub temu, da vlaga- jo veliko sebe v ta odnos, vedno izposta- vijo, da od prostovoljnega dela sami dobijo veliko več, kot dajo. Včasih samo beseda ali nasmeh prostovoljca povzroči veliko spremembo. Kako zelo veliko, se pokaže v hvaležnosti uporabnika, ki je 'plačilo' in povračilo za ves trud. Na pod- lagi tedenskih srečanj se oblikujejo prisrčni, topli odnosi, ki velikokrat prera- stejo v prava prijateljstva. Veliko ljudi se sprašuje, zakaj se prosto- voljci sploh odločajo za prostovoljno de- lo. V svetu, kjer je denar pogosto na prvem mestu, si je včasih težko predsta- vljati, zakaj bi nekdo delal zastonj. Zgod- be prostovoljcev pa pričajo, da obstaja nekaj več kot denar – pristen stik s sočlo- vekom, medsebojno zaupanje in spošto- vanje, ki vračajo vero v o snovne človeške vrednote. Viri • Oblak, Alenka; Gornik, Jože (ured.) (2007): ABC prostovolj- stva: priročnik za mentorje. Ljubljana: Zavod Center za infor- miranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CN- VOS. Iva pri predstavitvi prostovoljnega dela (foto: arhiv programa Človek za druge) Foto: Marko Hrovat Izkušnje Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 45 V vasi Dragatuš vsi poznamo Društvo kmečkih žena Dragatuš. Spremljamo njihove aktivnosti na različnih prireditvah ali ob dnevu žena, ko nas nasmejejo s svojimi skeči. Tokrat pa smo jih spoznali malo drugače. Ličkanje koruze v vrtcu Vladka Štrucl,je vzgojiteljica predšolskih otrok v vrtcu pri OŠ Dragatuš. Ima naziv svetnice ter 35 let izkušenj pri delu s predšolskimi otroki. Znanje, ki ga nenehno pridobiva, vnaša v svoje delo v igralnici. Ličkanje koruze je bilo včasih kmečko opra- vilo, ki so se ga udeležili sosedje in pod ko- zolcem ličkali koruzo. Vaščani so se ob delu družili. Velikokrat je družbo popestrila tudi harmonika. To je bil del kmečkega življenja, ki je nekako utonil v pozabo. Člani Društva kmečkih žena Dragatuš se trudijo, da se stari običaji naših dedkov in babic ne pozabijo, zato so utrinek kmečkega dela predstavili tudi otrokom in staršem Enote vrtca pri OŠ Dragatuš. V popoldanskih urah se je pred vrtec pri- peljala konjska vprega s starim vozom – zapravljivčkom. Vsi smo jih radovedni do- čakali, tako odrasli kot otroci. Konj se je ustavil na šolskem igrišču in kaj hitro so ga obkrožili otroci. Radovedno so ga opazo- vali, nato so premagali strah. Njihovo ve- selje je bilo veliko, ko jim je družina Grze- tič s Tanče Gore dovolila, da so lahko sedli nanj. Otroški obrazi so žareli, ko so s konj- skega hrbta gledali starše, ki so s tal opazo- vali njihovo veselje. Vsak, ki je želel, je lah- ko zajahal konja, nekateri celo večkrat. Na konjskem hrbtu so sedeli samo otroci, če- prav bi si to želeli tudi mi, starejši. Ampak delavnica je bila organizirana za otroke, torej smo odrasli lahko le opazovali in si želeli, da bi tudi mi nekoč lahko sedli na to čudovito žival. Gospodar Grzetič je voz odpe- ljal do vrtca. Članice Društva kmečkih žena Dragatuš so se zbrale okoli voza. Oblečene so bile v krila s predpasniki, na gla- vi pa so imele rute. Tla so pokri- le z lanenima rjuhama. Povabile so otroke, da jim pomagajo pre- ložiti koruzne storže z voza na tla. Otroci so takoj priskočili na pomoč. Kmalu je bil na tleh ve- lik kup koruze. Kmečke žene so pokazale, kako se lička koruzo. »Nič težkega,« smo rekli udele- ženci jesenske delavnice in po- prijeli za delo. Kmalu je nastal kup ličkanja in kup oluščenih koruznih storžev. Starejše gospe so nam pokazale, da je lahko to staro kmečko opravilo tudi vese- lo. S koruznimi laski so si nare- dile brke in lasulje. Odrasli in otroci smo jih z nasmehom opa- zovali. Delo je bilo skoraj končano, zato je napočil čas tudi za zabavo. V zrak smo metali ličkanje. Kaj kmalu ga je bilo v zraku veliko – otroci so z njim popolnoma pre- krili eno od gospa. Medtem je naš hišnik Lojze že pekel ko- stanj. Kmalu je bil pečen, zato je bilo treba ves nered, ki je nastal ob ličkanju, pospravi- ti. Ker smo pomagali vsi, je bila koruza kaj kmalu na vozu. A ne vsa, saj se iz koruznih storžev da narediti marsikaj. Tudi igračo, ki so jo izdelali starši s pomočjo otrok. Gospodar Grzetič je konj z vozom odpeljal stran od nas. Tla so bila pometena, s klopmi smo naredili velik krog. Društvo kmečkih žena nas je pogostilo z domačim pecivom iz koruzne moke in koruznim kruhom. A kruh je boljši, če ga namažeš z domačo marmelado. Mmm, kako je bilo dobro! Klop se je kar šibila od domačih dobrot, ta- ko da je zmanjkalo prostora za pečen ko- stanj. Posode z vročim kostanjem smo dali na tla. Ob uživanju v res dobrih stvareh smo se družili, se pogovarjali in skupaj zaključili lepo petkovo popoldne. Naši starši, babice in dedki se spominjajo svoje mladosti, ki so jo ob trdem kmečkem delu preživeli na kmetiji. Ni bilo igrač, te- levizije, računalnikov. Večji del dneva so preživeli na paši, se igrali s palicami, ka- menčki ter z vrstniki. Danes naši otroci ži- vijo drugače. Domače živali nekateri vidijo le na televiziji in še takrat povedo, da je krava vijolična. »Od kod pa zdaj to?« sem se začudila, ko sem to prvič slišala. Potem sem se spomnila na reklamo za čokolado Milka. V tej reklami je krava res vijolična. V hlevu, na kmetiji so krave drugačne … Bela krajina ima bogato kulturno dedišči- no, ki so nam jo zapustili predniki. Poveza- na je z delom in življenjem na kmetiji. Del tega so predstavile članice Društva kmečkih žena Dragatuš otrokom, staršem in zaposle- nim v našem vrtcu. Svoje znanje prenašajo na mlajše rodove in s tem ohranjajo tradici- jo in vrednote, ki izhajajo iz trdega kmečke- ga dela. Kot bi rekel moj oče: »Kapo dol, le tako naprej, gospe!« Foto: EA Izkušnje 46 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Decembra se prazniki začnejo z adventom, nadaljujejo z božičem, glavnim krščanskim praznikom, in se končajo s starim letom. December je mesec pričakovanja in želja. Takrat nas obiščejo trije dobri možje: Mi- klavž, Božiček in dedek Mraz. Miklavž, sve- ti Nikolaj, je ubogim delil darove. Pozneje je začel pridnim otr okom prinašati darila, za poredne otroke pa so poskrbeli parklji; ti otroci so dobili šibo. V novejšem času je Miklavža nadomestil Božiček, za njim pa dedek Mraz, ki izhaja iz Rusije. December 2016 smo tudi na naši šoli v Ko- reni preživljali malo drugače kakor druge mesece. Na začetku je prvošolce obiskal Miklavž in jim v copatke, izdelane posebej v ta namen, nastavil mandarine in lizike. Nato so učenci pripravili adventni venček in vsak ponedeljek izrekali želje o upanju, miru, veselju, ljubezni. Tako smo prvi po- nedeljek prižgali prvo svečko, za upanje, in se veselili, da nas bo tudi v šoli obiskal Kaj so prazniki? Njihov namen je zbliževanje družinskih članov in vseh ljudi v skupnosti. Preživeli naj bi jih čim bolj srečno in sproščeno, saj to ob današnjem hitrem tempu življenja pogrešamo. Advent na OŠ Korena Milena Golob,je učiteljica razrednega pouka na OŠ Korena. Miklavž. Drugo svečko, za mir, smo priž- gali drugi ponedeljek in si zaželeli miru, a ne samo pri nas, v nas in v naših družinah, ampak po vsej naši državi in povsod po svetu. Tretji ponedeljek smo prižgali tretjo svečko – za veselje; zaželeli smo si veliko veselja, da bi bili zdravi mi, naše družine in vsi naši najbližji. Zadnjo svečko, za ljube- zen, smo prižgali zadnji ponedeljek v de- cembru in si zaželeli ljubezni med seboj, ljubezni do staršev, babic, učiteljev in vseh ljudi. Decembra smo nastavili tudi adventni kole- dar in vsak dan v jutranjem krogu odprli presenečenje, ki ga je za ta dan pripravil Bo- žiček. Izdelali smo hišice iz papirja. Vsaka hišica je imela številko, pod katero je bilo skrito presenečenje, na primer branje pra- vljice, petje pesmice, prižiganje svečke v ne- deljo, sladko presenečenje, izbira igrice, ki se jo lahko igramo v telovadnici ali v jutra- njem krogu, pečenje peciva, izdelava različ- nih stvari ob tehniškem dnevu … Šolska skupnost je v obliki sodelovalnega učenja pripravila Božičkovo trganko. Učenci od 5. do 9. razreda so oblikovali plakat z Božičkom. Plakat smo obesili na pano na hodniku. Po dva učenca iz vsakega razreda sta oblikovala Božička, učenci 7. razreda pa so poslikali vrečke z zimskimi motivi. V jutranjem varstvu smo izrezovali smreči- ce različnih velikosti, nanje prilepili snežin- ke in jih nalepili v našem razredu na luč. Iz- delali smo tudi lepljenko z zimsko pokrajino, pri čemer smo izrezovali pobar- vanke in jih lepili na plakat. Naši učenci so bili decembra zelo ustvarjal- ni in zadovoljni, saj so vsak po svoje sodelo- vali pri šolskih dejavnostih, kar jim je pri- neslo tudi nekaj novih zamisli za ustvarjanje doma ali v šoli. Ob tem so uživali, se veseli- li svojih izdelkov in to veselje prenašali drug na drugega, pa tudi na druge ljudi. V sredo, 24. maja 2017, smo slovesno praznovali 200-letnico javnega šolstva v Sodražici. Šolski dan je potekal drugače kot običajno. V sklopu praznovanja smo obiskovalce povabili na dan odprtih vrat, na ogled razstave Šolstvo v Sodražici skozi čas in na slovesno prireditev ob 200-letnici javne šole v kraju. 200 let javne šole v Sodražici Majda Kovačič Cimperman, prof. razrednega pouka, ima končan višješolski študij specialne pedagogike. Je ravnateljica Osnovne šole dr. Ivan Prijatelj Sodražica že enajst let. S slovesnim praznovanjem 200-letnice jav- ne šole smo se na poseben način spomnili davnega leta 1817, ko je pod okriljem prve- ga potrjenega in izprašanega učitelja Petra Bartola pričela v Sodražici delovati javna osnovna šola, ki jo danes poznamo kot Osnovno šolo dr. Ivan Prijatelj Sodražica. Tak naziv je šola dobila pred petinštiridese- timi leti, ob slovenskem kulturnem prazni- ku leta 1972. V počastitev tega častitljivega jubileja smo na šoli pripravili dan odprtih vrat za obiskoval- ce. V vseh učilnicah sta potekali dve šolski uri pouka. Nekateri učitelji so pripravili po- uk, kot je potekal nekoč. Učenci so šivali Izkušnje Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 47 punčke, žoge iz cunj ter mošnjičke, risali vzorčke na lesene deščice, kukali v babičino skrinjo, spoznavali stare slovenske igre, izde- lovali slovar starinskih besed, prepevali pe- smi iz časov naših babic in prababic, se igrali stare otroške igre ter plesali stare slovenske ljudske plese. Pri gospodinjstvu so učenci pripravljali zdrave napitke in prigrizke, ki so jih obiskovalci lahko poizkusili. V likovni delavnici pa so nas učenci popeljali preko glasbe do likovnega muziciranja. Imeli smo priložnost videti izdelovanje knjig, rož in pi- sanje s črnilom ter se preizkusiti v kaligrafiji. V nekaterih učilnicah pa je potekal sodoben pouk s pomočjo sodobne računalniške teh- nologije ter izvajanje poskusov z modernimi pripomočki ali pa nenavadnimi kemijskimi snovmi. Učenci in obiskovalci so se lahko preizkusili tudi v številnih miselnih igrah in matematičnih ugankah. Med obiskovanjem pouka po učilnicah v vseh treh nadstropjih so si obiskovalci lahko ogledali tudi videopo- snetke iz življenja in dela šole, posnetke foto- grafij in razstavo, ki je prikazovala šolstvo v Sodražici skozi čas. Že pri vhodu nas je pri- čakala stara učilnica z raznovrstnimi starimi učbeniki in zvezki ter vitrinami z zapisi šol- skih kronik ter starimi naznanili, spričevali, vpisnicami, odpustnicami. Na starinski uči- teljevi mizi so nas pričakali dnevnik z zapisi izpred več kot sto let, črnilnik in palica. Med starimi učbeniki in zvezki so bile tudi male črne tablice za pisanje, koščki krede in drugi pripomočki. V knjižnici je bila razstava sta- rih časopisov, revij in prvih šolskih knjig. Se- znanili smo se tudi s knjižničnim redom ne- koč in prebrali misli pesnikov in pisateljev, ki so učence šole obiskali v zadnjih desetih le- tih. Razstavili smo tudi predmete in zapise delovanja pionirske organizacije, mladinske organizacije, organizacije Mladi gasilec ter stare izvode šolskega časopisa Odmevi iz na- še doline. Pozabili nismo niti na tehnične pripomočke, avdio-vizualna sredstva, in- štrumente, glasbila, ki so se nekoč uporablja- li pri pouku. Po dveh urah spremljanja pouka in ogledu razstave je sledila osrednja prireditev v poča- stitev 200-letnice javne šole, ki so jo pripravili učenci matične šole, učenci podružnične šole Sv. Gregor in komorni ansambel Glasbene šo- le Ribnica v sestavi sodraških učencev in pod mentorskim vodstvom profesorjev. V poseb- no veselje in čast nam je bilo, da se je povabilu odzval in na prireditvi nastopil tudi nekdanji učenec sodraške šole, tenorist Aljaž Vesel, ki glasbeno ustvarja, se izpopolnjuje in živi v Švi- ci. Uro in pol trajajoč kulturni program nas je z besedno, pevsko, glasbeno, plesno in dram- sko umetnostjo popeljal skozi različna obdo- bja šolanja v sodraški dolini ter poskušal edin- stveno povezati njeno preteklost, sedanjost in prihodnost. Prireditev smo slovesno zaključili s prihodom dvestote generacije prvošolčkov na oder ter s skupno pesmijo Srečen je, kdor glasbo rad ima. Prireditve so se poleg učencev, staršev in za- poslenih udeležili tudi župan občine Sodra- žica Blaž Milavec, podžupan občine Sodra- žica Andrej Pogorelc, poslanec državnega zbora Jože Tanko, direktor direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Gregor Mo- horčič, predstojnica ljubljanske območne enote Zavoda za šolstvo Brigita Rupar, sve- tovalka na Zavodu za šolstvo Irena Simčič, predstavniki Pedagoške fakultete Ljubljana, svetniki občine Sodražica in nosilci drugih občinskih funkcij, župani in predstavniki sosednjih občin, direktorji javnih zavodov, ravnateljice in ravnatelji sosednjih osnov- nih šol in vrtcev, nekdanje ravnateljice in ravnatelji šole, nekdanje učiteljice in učitelji sodraške šole ter drugi nekdanji zaposleni, številni občani in drugi obiskovalci. Po prireditvi smo za vse učence razrezali slavnostno torto in veselo praznovali v dvo- rani šole. Za vse obiskovalce, ki so lahko še enkrat pokukali v svoje nekdanje učilnice in se sprehodili skozi razstavo, pa je sledilo druženje ob kavi, prigrizkih in pecivu v je- dilnici šole, kjer smo skupaj obujali spomi- ne na šolske dni v sodraški šoli. Ob tem pomembnem jubileju smo na šoli izdali zbornik 200 let Javne šole Sodražica, v katerem smo zajeli kronološke zanimivosti javnega šolstva v Sodražici od začetkov do današnjih dni. Ob pripravah na slovesno praznovanje 200-letnice javne šole, ob pripravi razstave in zbornika, prebiranju starih šolskih kronik in drugih zapisov, ob zbiranju starih dokumen- tov in pogovorih z nekdanjimi učenci, nek- danjimi učitelji in drugimi zaposlenimi smo zaznali, kolikšno bogastvo idej in znanja je že vzklilo na sodraški šoli. Utrip življenja in de- la šole je bil nekoč drugačen kot danes. V dveh stoletjih se je marsikaj spremenilo. Šola se je selila iz ene zgradbe v drugo, vse do da- našnje stavbe, ki je bila zgrajena pred osem- inšestdesetimi leti, večkrat obnovljena, z do- grajeno novo športno dvorano in jedilnico v letu 2012 ter energetsko sanirana v letu 2014. V dvesto letih so iz ene učilnice zrasli številni šolski zidovi, pa ne samo zidovi, raslo je tudi znanje, ustvarjalnost, modrost … Delček tega smo želeli prikazati in podeliti z vsemi prisotnimi ob slovesnem praznova- nju 200-letnice javne šole. Foto: arhiv OŠ Sodražica spoznanjaNova 48 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Veliko spominov, zgodb in glasbe Participatorno akcijsko raziskovanje glasbenega izobraževanja v pozni starosti Diplomsko delo Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, 2016 Raziskoval i smo vpliv glasbenega izobraže- vanja v pozni starosti. V juliju in avgustu smo organizirali glasbene delavnice v Do- mu upokojencev Ptuj, v katere so bili vklju- čeni prebivalci doma (povprečna starost 80 let). Zanimal nas je vpliv glasbe na razpolo- ženje starejših. Ugotovili smo, da je poslušanje glasbe in petje izboljšalo psihično počutje in raz- položenje starejših. Tak pozitiven vpliv razumemo kot velik uspeh, saj lahko de- luje kot varovalni dejavnik pred depresi- jo, ki je med starejšimi pogosta. Ugota- vljamo, da so starejši motivirani, radovedni in se želijo učiti tudi v obdo- bju pozne starosti. Najstarejša udeležen- ka delavnic (90 let) je dejala: »Če že po- jemo, pojmo, da se naučimo boljše peti, ne slabše.« To kaže na posameznikovo željo po učenju, znanju, napredovanju, osebni rasti. Med petjem so se udeležen- ci povezali s svojim zdravim delom tele- sa (pri petju smo osredotočeni na to, kar zmoremo, torej petje, in ne na to, česar ne zmoremo več), sebe so doživljali kot sposobne. Obdobje starosti je lahko ustvarjalno. V raziskavi smo dokazali, da lahko z glasbo osmislimo čas v obdobju starosti in preko tega ohranjamo vital- nost ter prožnost oz. 'plastičnost' možga- nov (petje ljudskih pesmi lahko pomeni tudi stimulacijo spomina, spodbuja uče- nje in ohranja umske sposobnosti starej- ših). Obdobje (pozne) starosti je eno izmed ži- vljenjskih obdobij, ki je prav tako smiselno kot vsa ostala. Starost ni omejitev za učenje. Vita Lunežnik Z učenjem skozi glasbo lahko skrbimo tudi za duševno zdravje. Glasba in duhovnost se prepletata; tudi po 80. letu. Glasba bogati ži- vljenje. Iva Nežič Glavica Izkustveno učenje in poučevanje po Albertu Höferju Doktorsko delo Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, 2017 Dr. Albertu Höferju (avstrijskemu pedago- gu, psihoterapevtu in duhovniku) je v 80. l. pr. st. skupaj s sodelavci uspelo integrirati izkustveno učenje v svoj celostni geštalt pe- dagoški model, s katerim je prenovil kon- cept religioznega pouka v avstrijskih šolah. Velik doprinos njegovega pedagoškega mo- dela je predvsem v tem, da je v izkustveni krogotok učenja poleg kognitivne, afektiv- ne in telesne ravni znal umestiti še duhovno ter religiozno razsežnost. Höferjev model učencu ne želi posredovati zgolj novih spo- znanj oz. znanja, temveč si prizadeva, da slednji ob pridobljenem znanju tudi oseb- nostno raste. V ta namen se na premišljen in senzibilen način poslužuje izkustvenih metod, ki vključujejo integracijo osebnosti. Gre za kontinuiran proces učenja in pouče- vanja, v katerem učenec s pomočjo geštalt terapevtskih elementov vzpostavlja poglo- bljen odnos do učne vsebine, ki ga nagovar- ja tudi na eksistencialni ravni ter ga posle- dično spodbuja k samorefleksiji in osebni rasti. Ob tem pa učenčevo duhovno in reli- giozno dimenzijo v učnem procesu neneh- no povezuje z njegovimi (biografskimi) iz- kušnjami. Höferjev geštalt pedagoški model predsta- vlja v svoji pedagoški aplikaciji velik izziv za poučevanje humanističnih, družbo- slovnih ter religioznih vsebin v okviru splošne in religiozne edukacije, kar je raz- vidno tudi iz rezultatov empirične razi- skave, ki je bila izvedena v okviru doktor- ske disertacije. Mateja Centa Pomen čustev za vzpostavitev dialoško-etičnih odnosov Doktorsko delo Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, 2017 Potrdili smo osrednjo hipotezo, da je ustre- zno dialoško-etično razumevanje čustev eden izmed temeljev moralnosti in vzposta- vljanja umetnosti življenja. V prvem po- glavju smo se ukvarjali s pojmi čustev in ču- stvenosti, dialoga, odnosa ter umetnosti življenja. Jedro njihove povezanosti smo našli v filozofskem in teološkem pogledu na osebo oz. na človeka kot na bitje odnosov in bitje dialoga. Sledila je analiza in primerjava različnih teorij čustev. Teorijo čustev smo opredelili kot celosten sklop pogledov na naravo, funkcijo, izvor, vlogo in pomen ču- stev, ki predstavlja določeno zaključeno ce- loto, znotraj katere se posamezne postavke medsebojno podpirajo in s tem čustva in čustvenost tudi celostno razlagajo. Jedro naloge je bilo ukvarjanje s kognitivno teori- jo čustev po filozofinji Marthi C. Nussba- um, ki trdi, da so čustva eno izmed jeder posameznikovega dojemanja sveta okoli njega – so odraz narave njegovih potreb ter vzpostavljanja odzivov na situacije. Ker so čustva pravzaprav oblika vednosti in jih lahko razumemo kot vrednostne sodbe, jih lahko do določene mere tudi oblikujemo v skrbi za svojo dobrobit ali dobrobit drugih. V zaključnem delu naloge smo oblikovali celosten praktični model razumevanja ču- stev in čustvenosti v okviru geštalt pristopa (temelji na predpostavki, da je človek rojen za odnose in naravnan na učenje in rast sko- zi te odnose in v okviru teh odnosov; čustva in čustvenost razume kot celostno zaveda- nje odnosa med organizmom in njegovim okoljem). Ob koncu zagovarjamo še okvir umetnosti življenja kot celostnega pristopa k etiki ter vanj vpnemo omenjene vidike ču- stev, čustvenosti, odnosnosti in učenja. smoPrebrali Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 49 Marta Milena Keršič, Jelka Piškurić »Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!« Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2016 72 strani, cena: 12 € V knjigi je v slovenskem in angleškem jeziku opisana begun- ska pot družine Adamič iz Sodražice, njihov prihod v Ame- riko, integracija v nov družbeni prostor, skrb za ohranitev slovenske skupnosti in prizadevanje za ohranjanje stikov z matično domovino. Predstavlja pomemben doprinos k po- znavanju slovenske povojne zgodovine in še posebej begun- ske problematike ter z njo povezanih zgodb številnih Sloven- cev, ki so morali po koncu druge svetovne vojne zapustiti rodno domovino. Kristina Brenkova (izbor) Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice Slikanica s CD-jem za otroke Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2017 116 strani, cena: 22,95 € Slovenske ljudske pesmi spominjajo na življenje, čustvovanje in predstave slovenskih otrok v preteklosti; tudi takrat so se radi igrali. Z izštevankami so določali, kdo bo lovil, šalili so se in pletli rime. Pogovarjali so se z živalmi in se smejali vsemu nenavadnemu. S pesmimi so bogatili svoje besedišče. Ilustra- cije Marlenke Stupica dajo slikanici dodaten čar. Petra Dolenc Telesna samopodoba in gibalna/ športna aktivnost mladostnikov Koper: Univerzitetna založba Annales, 2015 90 strani, cena: 12 € Nataša Konc Lorenzutti Nisem smrklja Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2017 148 strani, cena: 22,95 € Prvoosebne pripovedi osemletne Po- lone nam prikažejo vsakdanje življe- nje v veliki družini: veselje in žalost, ljubezen in prepire, prijateljstvo, od- nose in dogodke v šoli, smrt sošolke, navdušenje nad glasbo in naravo … tudi to, kako pomembno je, kakšne besede in načine komunikacije izbiramo odrasli. Matej Plevnik, Rado Pišot (ur.) Razvoj elementarnih vzorcev v zgodnjem otroštvu Koper: Univerzitetna založba Annales, 2016 217 strani, cena: 16 € Knjiga je odlično vodilo za vse, ki se ukvarjajo z vodenjem gibalnih/športnih programov otrok oziroma delajo z otroki (učitelji, vzgojitelji, starši, strokovnjaki na področju zdravstva, športa ...). Delo predstavlja eno od redkih raziskav na svetu, v kateri so avtorji znanstveno tako celostno raziskali temeljne gibalne vzorce otrok. Monografija zajema petnajst znanstve- nih poglavij s pomembnimi informacijami o poteku razvoja temeljnih gibalnih struktur v zgodnjem otroštvu. Monografija prinaša pomembne ugotovitve o povezanosti telesne sa- mopodobe, samospoštovanja in gibalne/športne aktivnosti mlado- stnikov. Raziskave kažejo, da vedno več otrok in mladostnikov svoj čas preživlja pretežno sede, kar negativno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Uspeh ob gibalni aktivnosti je ena temeljnih poti do boljše samopodobe, samospoštovanja in zadovoljstva. DKPSIz življenja 50 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Ranko Rajović Slovenija Pobarvanka z nalogami Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2017 20 strani, cena: 8,95 € Urška Ponikvar Najin dnevnik Vodnik za pare v spoznavanju Grosuplje: samozaložba, 2017 132 strani, cena: 21,90 € Kristina Brenkova (izbor) Zlata skledica Pravljice z vsega sveta Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2017 368 strani, cena: 34,96 € Slomškova priznanja 2017 V soboto, 23. 9 . 2017, bo na Ponikvi tradici- onalno srečanje učiteljev, vzgojiteljev, kate- hetov in staršev. Tam bomo Slomškova pri- znanja podelili ge. Mariji Glinšek, ge. Ani Nahtigal in s. Darjani Toman. Naziv častni član DKPS bo prejela ga. Slavica Navinšek. Tu povzemamo utemeljitve priznanj, preje- mnikom iskreno čestitamo in se zahvaljuje- mo za njihovo delo. Ga. Slavica Navinšek, roj. 28. 12. 1933, je svojo pedagoško pot pričela leta 1964, ko je začela učiti slovenščino na takratni 4-letni Šoli za medicinske sestre babice v Ljubljani. Uvedba srednjega usmerjenega izobraževa- nja leta 1980 je ukinjala vse klasične stro- kovne šole in gimnazije ter jih nadomeščala z usmerjenim izobraževanjem. V tem času sta se združili obe zdravstveni šoli v Ljublja- ni, Šola za medicinske sestre babice in Šola za medicinske sestre. Nadomestila ju je Sre- dnja zdravstvena šola, ki se je preselila na Šubičevo 1, kar je bila tudi materialna prido- bitev za novonastajajočo zdravstveno šolo. V času osamosvajanja Slovenije v letih 1990/91 so po 10 letih razmere v šolstvu po- novno ogrozile Srednjo zdravstveno šolo. Skupini učiteljev s predsedujočo Slavico Na- vinšek je že v šolskem letu 1991/92 uspelo, da je ta šola ohranila vpis programa zdra- vstveni tehnik. Ga. Navinšek pa je že v tem času vztrajno ponavljala potrebo in zahtevo po gradnji nove stavbe za zdravstveno šolo. Po ukinitvi usmerjenega izobraževanja se je postavljala nova mreža šol in programov, ponovno se je vrnila gimnazija. Ob imeno- vanju gospe Slavice Navinšek za ravnatelji- co je šola že štela 12 gimnazijskih oddelkov, zdravstvena šola pa 21 oddelkov programa zdravstveni tehnik. Skupni cilj vseh zapo- slenih, ki ga je v kolektiv širila gospa Navin- šek, je bil ohranitev zdravstvene šole in pre- selitev na novo lokacijo ter postavitev ugledne gimnazije, ki je nekoč že slovela. V tem času je ga. Navinšek z ekipo delovala na vseh področjih za pridobitev lokacije in gradnjo nove stavbe, kamor se bo lahko preselila zdravstvena šola. To ji je uspelo. 31. 8. 1997 je Vlada RS sprejela sklep o usta- novitvi Srednje zdravstvene šole Ljubljana in Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana, s tem pa je bila ukinjena Srednja zdravstvena šola in gimnazija na Šubičevi 1 v Ljubljani. Dijaki, učitelji in drugi delavci so se v šol- skem letu 1998/99 že preselili v novozgraje- no šolo na Poljanski cesti 61 v Ljubljani. Prof. Navinškova je veliko energije vložila tudi v oblikovanje gimnazije; trudila se je, da bi se ohranili latinski oddelki. Imela je posluh za dijake in učiteljski zbor in si vzela čas, da je probleme reševala s potrpežljivo- stjo in z vztrajnostjo. Ga. Marija Lipnik, por. Glinšek, se je rodi- la 18. 11.1962 v kleni slovenski družini v Škalah pri Velenju. Družini, kjer so vladale vrednote, kot so vera, kultura, prostovoljno delo, skrb za soljudi, spoštljiv odnos do več- nih in časnih dobrin, za katere so si priza- devali predniki. Z možem in tremi otroki gradi prav tak dom in ohranja enake vrednote. Vera ji po- meni vsakdanjo tesno povezanost z Bogom, zaveda se duhovne razsežnosti življenja ter jo skrbno neguje. Odločila se je za poklic, v katerem lahko združuje svoje mnoge talente. Je vzgojitelji- ca predšolskih otrok. Izjemno deluje na li- kovnem področju: slikarstvo, risanje, obli- kovanje. Globok čut za sočloveka razodeva njeno bogato čustveno inteligenco. Vsako nedeljo v domači cerkvi sv. Jurija v Škalah sv. maše obogati s petjem in branjem beril. Je aktivna kristjanka v domačem kra- ju, kjer je tudi v službi. To je lastnost, ki je pri Mariji še posebej vredna priznanja: va- rovati in vzgajati otroke domala vseh kraja- nov kar 35 let in v istem kraju živeti polno krščansko življenje. Od ustanovitve OS DKPS v Mozirju leta 1992 je Marija članica društva. Posebej so ji pri srcu duhovne obnove in raznovrstne de- lavnice, ki so se odvijale pod okriljem dru- štva v teh 25 letih. S svojo vedrino in srčno milino vedno obogati naša druženja. Ga. Anica (Ana) Nahtigal je bila kot osmi otrok rojena 14. 1. 1958 v Jezeru pri Treb- njem, v tradicionalni kmečki družini. Starši so otrokom dali močne vrednote, kot so ve- ra, ljubezen in družina. Po novomeški gim- naziji je nadaljevala študij na filozofski fa- kulteti, smer pedagogika in psihologija, končala specializacijo družinskega svetova- nja in katehetsko-pastoralno šolo. 35 let je bila šolska svetovalna delavka, v okviru ministrstva za šolstvo je sodelovala pri uvajanju devetletke, imela seminarje za učitelje v okviru Zavoda za šolstvo, bila vodja šolskih svetovalnih delavcev Dolenj- ske in sodelovala na posvetih. V osno vni šoli je vodila šole za starše, 25 let organizira- la prostovoljno delo osnovnošolcev ter ves čas spremljala starše in otroke v stiskah. V DKPS se je včlanila v prvih letih delova- nja društva ter sodelovala v Vzgojni sveto- valnici, pri seminarju Usposabljanje vodite- ljev šole za starše in pri izvajanju šol za starše po različnih župnijah in šolah. 26 let je vodila Župnijsko karitas, organizi- rala oratorij za otroke ter predavanja za uči- telje in ostale. 25 let je predavala v tečajih priprave na zakon. Največ ji pomeni družina; z možem ima- ta  tri otroke in enega v nebesih ter osem vnukov. Ana je v službi ljudi, ki imajo teža- ve, svoje delo ima rada. S. Darjana Toman, uršulinka, s krstnim imenom Neža Cecilija, je rojena v Sloven- skih Konjicah 23. 12. 1948. Leta 1972 je iz- povedala prve zaobljube kot uršulinka. Na teološki fakulteti je leta 1979 diplomira- la in leta 1981 prejela kanonično poslanstvo za katehezo. Delovala je v številnih župni- jah. Vključevala se je tudi v širše katehetsko delo v Cerkvi na Slovenskem. Bila je članica Medškofijskega katehetskega sveta, uredni- škega odbora revije Cerkev v sedanjem smoPrejeli DKPSIz življenja Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 51 svetu, dopolnjevala je redovno formacijo v mednarodni skupnosti v Rimu ter bila 16 let voditeljica Katehetsko-pastoralne šole v ljubljanski nadškofiji. Organizirala (in se udeležila) je izobraževa- nja Kateheze Dobrega pastirja (KDP) v Slo- veniji za katehiste, ki delajo na vseh treh sto- pnjah (starost otrok 3–6, 6–9 in 9–12 let), vključno s pripravo na birmo. Pridobila je naziv geštalt pedagoginja ter specialistka pa- storalne teologije. V letu 2004/05 je v okviru Uršulinskega zavoda in v sodelovanju z dru- štvom Montessori v Nemčiji organizirala prvi izobraževalni program pedagogike montessori v Sloveniji, ki se ga je tudi udele- žila. Leta 2008 je uspešno zaključila pro- gram za vodenje ignacijanskih duhovnih vaj in duhovno spremljanje v Angliji. Ves čas je ostala zvesta osnovni redovni po- klicanosti in imela različne službe znotraj re- dovnih skupnosti. Bila je prva direktorica Uršulinskega zavoda in je poskrbela, da je bil ustanovljen prvi vrtec montessori v Sloveniji in v povezavi z njim prvi atrij KDP. Je ravna- teljica Akademije Mericianum in njeno te- meljno poslanstvo ostaja odgovornost za KDP v Sloveniji. Prav pogum in prizadev- nost s. Darjane sta odločilna, da je seme KDP, položeno v zemljo naše domovine, zra- slo v drevo mnogih atrijev po vsej Sloveniji. Romanje po Slomškovi poti 2017 Za nami je 10. romanje po Slomškovi poti, tokrat na 60-kilometrski razdalji med Stič- no in Šentjernejem. Letos mineva natanko 180 let od jeseni leta 1837, ko je bl. A. M. Slomšek kot spiritual opravil študijsko po- tovanje med Celovcem, Ljubljano, Brežica- mi in Zagrebom ter nazaj preko Ljutomera in Ormoža v Celovec. Naše romanje se je začelo z blagoslovom p. Branka v stiški baziliki. Šest romarjev se nas je v zgodnjem jutru odpravilo na pot proti Trebnjemu. Hlad, klepet in kosilo smo do- bili v gostoljubnem domu naše podpredse- dnice Jasne. Po daljšem počitku smo kreni- li naprej proti Mirni Peči. 30-kilometrska pot nas je pošteno utrudila, saj se tokrat ni- smo mogli izogniti vročemu asfaltu. A hla- dna cerkev z večerno sv. mašo in pošten po- čitek romarju hitro povrneta moči. V soboto smo se že ob petih podali na novo 30-kilometrsko pot skozi Novo mesto do Šentjerneja. Ob osmih smo že bili pri jutra- nji sv. maši pri frančiškanih v Novem me- stu. Dan je postajal vse bolj vroč in v Šen- tjernej smo prispeli okrog 18. ure. V tem popoldnevu nas je ohladil in osvežil gosto- ljuben Šinkovčev dom. Počasi romamo proti cilju, vsako leto z ne- kaj dodanimi kilometri. Imamo voljo in ve- selje, smo vedno bolj prijatelji in oznanje- valci. Tako prijetno je srečevati ljudi in videti spremembo v pogovoru z njimi, ko povemo, da smo učitelji in Slomškovi ro- marji. Naslednje leto romanje nadaljujemo iz Šentjerneja proti Zagrebu, a zagotovo ne več sredi julijske vročine. Helena Kregar Bratstvo, izziv za naš čas Od 24. do 30. julija 2017 je v letoviškem mestu Vichy v Franciji potekal 62. kongres Združenja evropskih katoliških učiteljev (SIESC). Glavna tema je bila Bratstvo, izziv za naš čas. Prisotnih je bilo 66 udeležencev iz dvanajstih evropskih držav. V dopol- danskem času smo imeli predavanja na naslovno temo, popoldne smo si ogledali znamenitosti mesta Vichy, grad La Palisse, opatijo benediktink Chantelle, mestno opero … Ob večerih smo se lahko udeleži- li različnih delavnic, se učili tradicionalnih plesov, zaplesali z narodnimi nošami, kle- kljali, risali mandale, prepevali v pevski delavnici ali poslušali predavatelja Stefana Lunteja o novicah iz Evrope. Dopoldanska predavanja so imeli: univerzitetna profeso- rica Beatrice Moulin iz Univerze Blaisa Pa- scala iz Clermont Ferranda, sociolog Jero- me Lagoutte in mladi teolog Bertrand Dumas. Po predavanjih smo se razdelili v jezikovne skupine: angleško, francosko, francosko-italijansko ali nemško. V skupi- nah smo se odprli, odmevali na predava- nja, odgovarjali na vprašanja in si marsikaj zaupali … Svet se spreminja. V mnogih evropskih mestih so begunci in različni migranti, pred katerimi si Evropejci ne smemo zatiskati oči. Naslednje srečanje bo v Nemčiji od 24. do 29. julija 2018 v mestu Trier. Pogovarjali se bomo o zakonu, svobodi in odgovornosti. Magda Jarc in Karmen Koprivec Pri vas naj se vse dela iz ljubezni »Pri vas naj se vse dela iz ljubezni« je stavek iz 1. pisma Korinčanom, na katerem so temelji- le 5-dnevne duhovne vaje v tišini, ki jih je vo- dil dr. Silvo Šinkovec s sodelavci pri gosto- ljubnih sestrah notredamkah v Ilirski Bistrici. Ob svetem Pavlu smo v Krstu pri Savici spoznavali tudi vero dr. Prešerna in vero naših literatov v knjigi dr. Vladimirja Tru- hlarja Doživljanje absolutnega v sloven- skem leposlovju. Tako kot leta 1976, ko je bila ta knjiga prvič izdana, tudi danes šolski sistem ne priznava absolutnega in celo veli- ki Prešeren za mnoge dijake in sodobnike po besedah udeleženke ostaja »mojster fig, ki je bil večkrat zapit«. Mnogi od prisotnih smo si morali priznati, da v času šolanja ni- smo nič slišali o Prešernovi veri: »De pravi Bog se kliče Bog ljubezni, de ljubi vse ljudi, svoje otroke« (Krst pri Savici); o absolu- tnem, položenem v vsakega človeka. V razkošju tišine: »Sam, sam, sam moram bi- ti, da pozabim misliti in govoriti in da obču- tim v sebi le eno veličast vesoljstva tihega: Rast (Kosovel, Prerojenje), smo izkusili absolutno v svoji notranjosti in za roko prijeli srečo, ki je za vse zastonj: »Sobice večnosti vse so odprte, duše več niso potrte, zlati odsevi sijejo k nam, čutiš, da nisi več sam!« (Kosovel, Sredi noči) Počitnice so se prevesile v svoj konec. Učitelji se zbiramo na načrtovanjih. Bo v njih pro- stor za besede sreča, spoštovanje, absolutno? Ne daj, Bog, da bi zanje opeharili še kakšno generacijo mladih in jih prepustili na milost in nemilost kolesju šolskih programov potro- šniške družbe. Saj jih imamo radi, mar ne? Magda Jarc Zaključek prostovolj- skega leta 2016/17 Z iskreno zahvalo vsem prostovoljcem za njihovo delo in trud, ki so ga vložili v okvi- ru prostovoljnega dela, smo zaključili že 16. leto prostovoljstva v okviru programa Človek za druge, ki deluje znotraj DKPS. Zaključno srečanje prostovoljcev smo ime- li v ponedeljek, 12. junija 2017, v Ljubljani na Poljanah. Drug drugemu smo podelili vtise in anekdote iz prostovoljnega dela, se vsakemu zahvalili in se še malo posladkali. Letos je v programu sodelovalo nekaj več koledarNapovedni 52 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Slomškov dan 2017 Tradicionalno srečanje učiteljev, vzgojite- ljev, katehetov in staršev bo v soboto, 23. septembra 2017, na Ponikvi. Geslo letošnje- ga srečanja je Berite, in kar ste brali, (dobro) preudarite! Že 13. leto zapored bomo pode- lili Slomškova priznanja in naziv častni član DKPS. Človek za druge Vse, ki ste pripravljeni dve uri na teden prostovoljno pomagati, vabimo v program prostovoljnega dela Človek za druge. Poma- gate lahko na enem od naslednjih področij: delo v vrtcu, učna pomoč, delo z begunci, pomoč paraplegikom, obiskovanje starih, obiskovanje bolnikov, pomoč pri rehabilita- ciji otrok, druženje z mladimi s posebnimi potrebami in pomoč slepim. Delo poteka v Ljubljani in Postojni. Uvodno srečanje za prostovoljce bo 17. oktobra 2017 v Lju- bljani. Prijave in informacije: 01/43 83 987, clovekzadruge@gmail.com. Pedagoške maše in Slomškovi večeri OS Ljubljana organizira pedagoške sv. maše enkrat mesečno ob 18.30 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in Slomškove večere: • 21. 9. 2017: pedagoška sv. maša; • 5. 10. 2017: večer v sklopu Socialnega tedna: Delam, da (pre)živim (Sv. Jožef v Ljubljani); • 19. 10. 2017: srečanje in pogovor s pisa- teljem Dragom Jančarjem (Sv. Jožef v Ljubljani); • 16. 11. 2017: po pedagoški sv. maši sku- pen obisk Nikodemovega večera; • 7. 12. 2017: srečanje s Slomškovimi nagrajenci leta 2017 (Sv. Jožef v Lju- bljani). Seminarji za osebno in strokovno rast Programi so dolgi od 2 do 24 pedagoških ur. O lokaciji, terminu in ceni se dogovorimo. Moteči, nevidni in travmatizirani učenci Začetni seminar: Kar otrok prinaša s se- boj v svojem intimnem psihološkem sve- tu, pomembno vpliva na odnos z ostalimi otroki in vzgojitelji/učitelji. Odgovornost za odnos je na strani odraslega, s tem pa tudi iskanje načinov, ki bodo otroka lahko opolnomočili, da bo kljub slabim izku- šnjam napredoval v bolj zadovoljnega po- sameznika. Nadaljevalni seminar: Preprečiti želimo retravmatizacijo, ki pri strokovnem delavcu krepi občutek nemoči za soočanje z zah- tevnejšimi problemi v šolskih situacijah ter vodi v izgorelost in prelaganje odgovornosti na druge. Pedagoške delavce želimo opol- nomočiti za bolj učinkovito delo v odnosu s starši, učenci in sodelavci ter spodbuditi reflektivno razmišljanje. Obseg: 4 ali 8 ur Izvajalka: Julija Pelc Reflektiranje, ključna kompetenca strokovnega delavca Osredinjenost na uspešno opravljene na- loge nam pomaga razumevati, kateri de- javniki so pripomogli k temu. Osredotoče- nost na ovire in izzive, strahove in druga neprijetna čustva, dileme in konflikte po- maga prepoznavati primanjkljaje ter polje še nezadovoljenih potreb in interesov. Pri tem so nam v pomoč spretnost postavlja- nja vprašanj, zavedanje, pogum in volja. To krepi tudi razvoj odgovornosti. Obseg: 4 ali 8 ur Izvajalka: Julija Pelc Supervizija za pedagoške delavce Udeleženci v majhni skupini osvetljujejo različne situacije in vprašanja, povezana z vzgojnim, pedagoškim in drugim strokov- nim delom, ter iščejo odgovore nanje, kar omogoča strokovno in osebno rast. Obseg: 10 srečanj po tri šolske ure, na dva ali tri tedne Izvajalka: Julija Pelc kot 40 prostovoljcev. Delo so opravljali na osmih različnih področjih. Veseli smo dej- stva, da je kar 20 prostovoljcev z nami že dve leti ali več. Še bolj kot mi pa so za vse opravljeno delo hvaležni prejemniki pomo- či. Teh je bilo letos okoli 250. Nekateri prostovoljci so delo opravljali tudi čez poletje, večina pa jih spet začne okto- bra. Takrat ste povabljeni k sodelovanju tu- di novi prostovoljci. Več informacij bomo objavili na http://clovekzadruge.blogspot.si. Kristina Lepen Načrtovalni dan 2017 Letošnje načrtovanje dela DKPS je bilo v Kranju. Članice OS Kranj so poskrbele za prijetno in spodbudno delovno okolje v žu- pnišču, posebej odprto pa nas je sprejel žu- pnik g. Andrej Naglič. Zbralo se nas je okrog 20 iz različnih območnih skupnosti in organov društva. Pregled stanja in oblikovanje načrtov in de- javnosti sta potekala po področjih: izobraže- vanje, območne skupnosti, mladi, duhov- nost in mediji. Koordinator je vodil pogovor o načrtovanju dela v prihajajočem šolskem letu in v prihodnjem obdobju 2017–2021. V skupinah smo analizirali dosedanje dogovore in jih oblikovali v konkretne načr- tovane dejavnosti. Za razpravo in temeljit razmislek o predlogih skupin smo si vzeli dovolj časa in ob zaključku dneva dobili ja- sno začrtane poti našega letošnjega dela. Največji izzivi nas čakajo na področju dela za mlade; želimo si ustanoviti še nekaj novih območnih skupnosti, jim ponuditi progra- me za spodbujanje kakovostnega dela; radi bi bili dejavni na področju krščanske du- hovnosti; želimo si, da bi našli pot do medi- jev, ki bi širili informacije o našem delu. Vsakoletni načrtovalni dan je nepogrešljiv člen društvenega delovanja, sodelovanja, na- še povezanosti in ustvarjalnosti. Zato hvala gostiteljicam iz OS Kranj in vsem, ki smo po- čitniško soboto posvetili svežim korakom društva v novo šolsko leto. Helena Kregar Foto: arhiv DKPS Foto: arhiv programa Človek za druge koledarNapovedni Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 53 Čustvena pismenost in kakovost sporazumevanja Kaj so čustva, njihov pomen in kakšne te- žave imamo z njimi. Obravnavamo osnov- na čustva: strah, jezo, žalost, sram, krivdo, ponos in ljubezen. Čustvena pismenost je osnova za čustveno inteligenco. Tako se bolje sporazumevamo in zato bolj zado- voljno živimo svoj poklic. Obseg: po dogovoru – 2, 4, 6, 8, 16 ali 24 ur Že določen termin izvedbe za seminar In- teligentna čustva: Ljubljana, 19.–21. 1. 2018 Obseg: 16 ur Prijave: do 10. 1. 2018 Izvajalec: dr. Silvo Šinkovec Spodbujanje razvoja samozavesti in samospoštovanja Pomen in znaki visokega in nizkega sa- mospoštovanja, razvoj samospoštovanja, obrambno vedenje kot posledica nizkega samospoštovanja ter vedenje, ki vzdržuje nizko samospoštovanje. Spoznavamo po- men postavljanja meja in usvajanja osebne notranje discipline. Učimo se spodbujati razvoj samospoštovanja ter vključevati te veščine v vzgojni načrt. Obseg: po dogovoru – 2, 4, 6, 8, 16 ali 24 ur Že določen termin izvedbe: Ljubljana, 16. 2.–18. 2. 2018 Obseg: 16 ur Prijave: do 7. 2. 2018 Izvajalec: dr. Silvo Šinkovec Učinkovito in prepričljivo govorno nastopanje Za pedagoške delavce, ki se z nastopa- njem srečujejo npr. na srečanjih s starši, sodelovanju na konferencah, na različnih prireditvah. Spoznavamo osnovna načela govornega nastopanja, osredotočamo se na smiselno izražanje in učinkovito pred- stavljanje svojih misli, usposabljamo se za spretno argumentiranje in ob upoštevanju osnovnih slogovnih načel skušamo obliko- vati živ, prepričljiv in učinkovit stil govor- jenja. Obseg: 2, 4, 8 ali 16 ur Izvajalka: mag. Hedvika Dermol Hvala Osebni dnevnik Seminar pomaga ozavestiti pretekle ži- vljenjske izkušnje in jih povezati v smisel- no celoto. To deluje terapevtsko in prebuja ustvarjalnost. Udeleženci se naučijo upora- bljati osebni dnevnik kot metodo osebno- stne rasti. Obseg: 32 ur (2 vikenda) Izvedba: Ljubljana: 1. del: 10.–12. 11. 2017, prijave: do 30. 10. 2017 2. del: 1.–3. 12. 2017 Vodi: dr. Silvo Šinkovec s sodelavci Delavnice ali predavanja Izvajamo jih v obsegu 2, 4 ali 6 pedagoških ur. O lokaciji, terminu in ceni se dogovorimo. Biologija nasilja Učence moramo vzgajati h krotenju in ne k sproščanju napetosti in jeze, ki se lahko sprevržeta v nasilje. Nasilja v nobenem pri- meru ne moremo opravičiti z naravno da- nostjo človeka. Vodi: Jože Mlakar Logos – lepota besede in moč argumenta Razmišljali bomo o lepoti, nujnosti in tudi odsotnosti razuma v človeškem delovanju. Preko preprostih logičnih in tudi življenj- skih izzivov bomo opazovali našo prirojeno strast po razumevanju. Vodi: dr. Damjan Kobal Poganjki projektov Učitelj spozna in usvoji učni pripomoček 'Poganjki projektov', ki vsebuje celovit sku- pek metod in orodij za izpeljavo projektov z učenci. Gre za korake od oblikovanja ideje do načrtovanja, spremljanja in zaključka projekta. Vodi: certificirani projektni me- nedžer iz Združenja PMI Slovenija Z otroki varno po internetu Kaj bi starši in učitelji morali vedeti in kaj lahko naredijo za varno uporabo interne- ta? Česa si ne upajo oz. ne znajo vprašati o socialnih omrežjih? Ali veste, da otroci in- ternet nosijo ves čas s seboj? Vodi: Klemen Jevnikar S čim videoigre 'zagrabijo' otroka? Za lažje razumevanje sveta videoiger bo predstavljen razvoj igralca in prakse igranja videoiger. Pogledamo tudi, s čim videoigre 'zagrabijo' igralca in kako ta načela uporabi- ti pri učenju. Vodi: Barbara Kavčnik Pedagogika igre Udeleženci dobijo globlji vpogled v igro, njene značilnosti, kako jo najbolje upora- bljati kot vzgojno, motivacijsko in učno orodje. Vodi: Barbara Kavčnik Slomšek in naravoslovje Anton Martin Slomšek se je zavedal, da je teoretično poznavanje fizikalnih zakonito- sti pomembno za oblikovanje človeka.  To je spodbuda, da mladim približamo nara- voslovje in jih vzgajamo za razmišljanje z lastno glavo. Vodi: Boris Kham Vesolje – uganka ali skrivnost? Predstavljeno bo, kako lahko pri poučeva- nju naravoslovja spodbujamo k odkrivanju presežnega, kar pri učencih spodbuja opa- zovanje, čudenje in razmišljanje o Življenju. Vodi: Boris Kham Informacije in prijave: DKPS Ulica Janeza Pavla II. 13 1000 Ljubljana 01/43 83 987 dkps.seminarji@gmail.com http://www.dkps.si Pedagoški delavci lahko udeležbo na seminarjih uveljavljajo pri predlogu za napredovanje zaposlenih v vzgoji in iz- obraževanju. Cene seminarjev za posameznike so objavljene na naši spletni strani. 10% popust imajo člani DKPS (Društvo ka- toliških pedagogov Slovenije) in tisti, ki pridobijo dodatnega udeleženca. Poseb- ni popusti veljajo za študente. Foto: Bojan Pirnat Summary 54 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Poslovil se je dr. Janko Čar Dr. Janko Čar je bil rojen 11. februarja 1932 v Velikem Tinju, umrl je 11. julija 2017. Leta 1958 je diplomiral iz slavistike na Filozof- ski fakulteti Univerze v Ljubljani in prav tam leta 1989 doktoriral na temo kratke proze Ivana Tavčarja. Po poučevanju na osnovnih šolah je bil leta 1964 izvoljen za docenta na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 2008 dalje je bil častni občan ob- čine Slovenska Bistrica. Nekaj let je vodil občinski svet v občini Slovenska Bistrica. The Focus Theme of the 75th issue of the Vzgoja magazine is love for the country. We are publishing the festive speech of the President of the Republic of Slovenia at the opening of the monument to victims of all wars, on 13th July 2017. There follows the prayer for forgiveness, prayed by Msgr. Stanislav Zore, Archbishop and Metropol- itan of Ljubljana, President of the Slovene Bishops’ conference, at the same event. It is followed by a text of reconciliation, written by the pedagogue dr. Franc Pediček, based on the difficult experience of the time dur- ing World War II and long afterwards, when the communist regime banned him from any public activity. In the continua- tion, Vilma Brodnik writes about the key building blocks of the Slovenian state (plebiscite, the Constitution of the Repub- lic of Slovenia) and the role of the school in encouraging children’s sense of belonging to the Slovenian country. Urška Rožman presents her vision of forming the national consciousness of children in kindergarten and writes about the role and example of the teacher in helping children internalise the love for the country. Deriving from the experience of a primary school excursion, Dragica Šteh also writes about the role of the teacher and their attitude, which should reflect their love for the country. Branka Roškar presents different methods, used by the teachers at her school in order to help children develop a relationship to- wards their country and to remind them about the importance of active citizenship. Dragica Motik lingers on the experience of her work among emigrants and Slovenians who live outside Slovenia and learn Slove- nian; the author introduces them to Slovenian customs, traditional dishes, litera- ture, poems – what builds the Slovenian na- tion and strengthens its confidence. In the rubric Our conversation Silvo Šinkovec talked with Ljudmila Novak, pres- ident of a political party and candidate for the president of the Republic of Slovenia. The co-speaker emphasizes that every citi- zen is responsible for the democratic cul- ture in Slovenia and that love is the value that can enable the future of our country. In the Teachers section, Jerneja Žnidaršič pre- pared a look at how the Slovenian school, al- though with difficulty, introduced education for values in public schools; this includes an educational plan that allows each school to set its own values and act towards them. In Spiritual Experience Janez Poljanšek SJ writes about the image that we show – it can be true (the image of God) or false. In Class Teachers and the Educational Plan Rihard Režek writes about a troubling ex- perience of a student and encourages teachers to look for the human and the good in their pupils and students. Further on, Lidija Balažic writes about self-harm- ing of young people – about its causes, inci- dents and how to recognise self-inflicted injuries. The section Ethics in School brings a tem- plate for workshops for teachers and pupils, which promote a holistic view on the stu- dent from the teacher’s as well as from the student’s part – in order to help students to feel themselves as an integral personality. In the Parents section, Marica Kralj writes about how important it is to start the school year with the proper distribution of school- children’s time and what attitude parents should take when it comes to the absence of children from school. Nastja Praprotnik discusses the devastating impa ct of elec- tronic devices on the body and psycholog- ical disorders. Neža Miklič, based on her work experience in the police, warns about the perpetrators of online violence and their cunning ways of reaching and abusing children. In the section Fields of Education Milček Komelj present the life and work of Janez Bernik and lingers at his picture 29. 1. 04, which he also chose for the cover. Ja- na Lampe presents the successes in Afri- ca, where they, with the support of Slo- venian donors, managed to help many families to earn their own food, educa- tion and living. Bernarda Podlipnik ac- centuates the importance of internation- al exchanges in the comprehensive education of students. In the section Volunteering, Iva Željko noted her experience with voluntary work in the Man for Others programme, which she linked to the knowledge gained dur- ing her studies. In the Experience section, Vladka Štrucl presents the hulling of corn in their kin- dergarten, whereby they acquainted the children with the old customs in the au- tumn. Milena Golob noted down her ex- perience of how they spent the advent in the school. Majda Kovačič Cimperman, however, presented the celebration at the 200th anniversary of the school in Sodražica, where she is the principal. The rubric New Insights traditionally brings an abstract from the final (bache- lor, master, doctor) theses. Written by: Erika Ašič Translated by: Tanja Volk Leta 2009 je bil predlagan in izvoljen za ča- stnega člana Društva katoliških pedagogov Slovenije in za častnega člana Slavističnega društva Slovenije. Včlanjen je bil tudi v Evropsko akademijo znanosti. V opisu dela dr. Janka Čara so v Wikipediji uporabljene ključne besede: slovenski pe- snik, pisatelj, režiser. Morda bi dodali še: pi- sec učbenikov. Kako so v Butalah preimenovali ulice je ko- medija, ki naj izzove kaj več kot smeh. Bo- žične zgodbe, Kosovelova balada o brinovki, Med svitom in zarjo – dela med literaturo in literarno teorijo; študentje pa so razpra- vljali o kulturi ustnega in pisnega izraža- nja Slovencev v javnosti, pravorečju, stavčni fonetiki, jezikovni zvrstnosti in skladenjski stilistiki. Iz predavanj prof. Čara, npr. o Blažetu in Nežici, smo se člani Društva katoliških pedagogov Slovenije na lastna ušesa pre- pričali o visoki kakovosti dela Janka Čara. V imenu njegovih učencev in študentov – Bog naj mu povrne. Stanislav Pirnat Klub Vzgoja Klub Vzgoja je namenjen fi nančni podpori delovanja revije Vzgoja, programa prostovoljnega dela Človek za druge, izobraževalnim programom in drugim dejavnostim Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS), ki deluje po vse Sloveniji. Vsak dar nam bo v pomoč. Več: www.dkps.si ali revija.vzgoja@gmail.com. Vabljeni, da se nam pridružite in nas podprete. • Rim, Vatikan in Assisi: 28.–31. 10. 2017 • San Giovanni Rotondo in Loreto: 2.–4. 11. 2017 Duhovno vodstvo: p. Silvo Šinkovec Dodatne informacije in prijave: 01/43 83 987, dkps.seminarji@gmail.com Romajte z nami: Janez Bernik: 29. 1. 04 Akril na vezani plošči, 2004, 63,2 x 75 cm Lastnik posnetka: Moderna galerija, Ljubljana Foto: Dejan Habicht, Matija Pavlovec