NE(ZAUPANJE) ZA REŠITEV TEŽAV Namesto uvodnika za praznik republike Uvodnik, kakršnega smo navajeni iz preteklosti, bi v sedanjih razmerah izzvenel kot šopek leporečja. Preveč težav in nasprotij se je zgrmadilo v tem letu, da bi lahko kot v preteklosti pisali: »Ponosni smo na prehojeno pot in dosežene rezultate! Ponosno naj vihrajo zastave prazniku v pozdrav!« Grenak priokus imajo danes te parole. Preveč smo obremenjeni z razmerami in skrbmi za prihodnost, da bi lahko sproščeno počastili REPUBLIKO. Globoko v zavesti smo trdno odločeni zanjo, še zlasti za mirno in svobodno. »Kdor ni zanjo, je treba z njim odločno obračunati,« na glas opozarjajo tisti, ki so se zanjo borili v revoluciji. In prav je, da na branikih odločno stoji tudi mladina. V teh dneh so v središču pozornosti ukrepi ZIS, ki nas prepričuje, da mu lahko zaupamo, čeprav so izkušnje slabe, smo se ponovno odločili za zaupanje. Kot Damoklov meč pa visi nad nami nezaupanje. Toda pripravljenost delovnih ljudi in zaupanje pa še vedno tlita in ogenj lahko vzplamti, če je zaupanje upravičeno. ik Celje - skladišče D-Per III 5/1987 1119870687.1 COBISS ® Leto X številka 11 November 1987 »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Marjan Golob, Vera Kalčič. Janko Kos. Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Inge Sovine, Breda Verstovšek in Milan Zupanc. Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta I, telefon: 711-433 in 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD. Devetmesečni rezultati NE BOMO DOSEGLI ŽE TAKO SKROMNIH CILJEV Ena izmed zadnjih sej izvršnega sveta je bila namenjena obravnavi predhodnih podatkov o gospodarjenju v minulih devetih mesecih. Ugotovitve so na kratko takšne: žalsko gospodarstvo je kljub manjšemu fizičnemu obsegu proizvodnje in večjemu številu zaposlenih lovilo korak z inflacijo, družbeni proizvod kaže realno povečanje za približno tri odstotke, kar je posledica rasti zaposlovanja, ne pa dviga produktivnosti dela. Nadalje ugotavljajo v občini zelo skromno akumulacijo — realno je manjša za 40 %, ne moremo se rešiti izgub, na področju blagovne menjave s tujimi tržišči pa ne dosegamo menjave blaga iz leta 86. Pri izvozu na zahodna tržišča zaostajamo za 30 %, pri uvozu celo za 56 %. Posebej so v občini tokrat proučili izgubaše. Po devetih me- secih je poslovanje z izgubo zaključilo šest organizacij v skupnem znesku 2.480,945 tisoč din. Izgubaši so: DEM Elektroprenos Podlog (886.640 tisoč din); Sip, tozd TKS (770.618 tisoč din); Ingrad, tozd gradbena operativa (529.598 tisoč din); Montana Žalec (279.072 tisoč din); Hmezad, Gostinstvo-turizem (9.028 tisoč din) in Zavod za načrtovanje (5.988 tisoč din). Spisek izgubašev bi bil še daljši za štiri organizacije in eno delovno skupnost, ki so se poslužile zakonske možnosti, da uskladijo znesek obračunanih obveznosti, z zneskom dohodka, ki ga organizacije smejo uporabiti za nadomeščanje teh obveznosti. To možnost so izkoristili v Ferralitovi Livarni in Strojnih obratih, Aeru Kemiji v Šempetru, Avtoprevozu in Sipovih skupnih službah. Poprečno pa je gospodarstvo občine ustvarilo na zaposlenega 220.176 din izgube, torej en poprečni osebni dohodek. Na sejo izvršnega sveta so bili povabljeni tudi vsi predstavniki organizacij, ki poslujejo z izgubo. Vsi so optimistično zatrjevali, da bodo ob koncu leta brez izgub ali pa bodo primanjkljaji vsaj minimalni. Skupna ocena članov izvršnega sveta pa je bila, da v občini ob koncu leta ne bomo dosegli že tako skromno zastavljenih resolucijskih ciljev. Irena Baša Kljub nespodbudnim rezultatom imamo v občini še nekaj organizacij, ki v teh razmerah uspešno krmarijo. Na komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj so uspešnost ugotavljali z dvema kriterijema: družbenim proizvodom na zaposlenega ter stopnjo akumulativne sposobnosti. Med več kot 20 % nadpoprečne organizacije po kriteriju družbenega proizvoda na zaposlenega so uvrstili: KIL, tozd Grafit; Liko Liboje, CP Asfalt—Kamnolom, Ferralit Modelarna, Slovin, tozd Žalec; Hmezad, Tovarna krmil; GG—tozd Gozdnik; Hmezad—tozd Grames; Agrina, tozd Veleprodaja; Agrina—tozd Sadeks, Hmezad, Export-Import in Hmezad Inženiring. Organizacije s stopnjo akumulativne sposobnosti nad 20% pa so: CP Asfalt Kamnolom, Gradnja Žalec, Garant Polzela, Slovin Žalec in GG, TOK Vransko. Zimska služba močno okleščena Sklepna ugotovitev udeležencev sestanka, na katerem je tekla beseda o letošnji zimski službi, je, da bo ta skladna s finančnimi možnostmi. Ker torej sredstev za pluženje snega in posipanje proti poledici ni toliko, kot bi jih potrebovali, so se predstavniki krajevnih skupnosti, samoupravne komunalne interesne skupnosti in izvajalci dogovorili za dela le na glavnih prometnicah, kar pomeni, da bodo občani na stanskih ulicah in poteh morali poskrbeti za pluženje sami. Čeprav je morda izzvenelo kot šala, pa vendar ne kaže zanemariti opozorila enega od razpravljalcev, da priporoča voznikom, da si pripravijo poleg zimske opreme tudi lopato za odstranjevanje snega. Torej bo pravilo — pomagaj si sam — najbrž še kako držalo. Že doslej uveljavljeno pravilo o prednostnem pluženju snega, kar pomeni, da bodo splužili najprej glavne prometnice in šele potem ostale, bo veljalo tudi letos. To pa pomeni, da se bodo morali občani sami znajti in organizirati pravočasno pluženje snega . Na seji je bilo slišati tudi opozorilo lastnikom zasebnih hiš in javnih zgradb, da so z občinskim odlokom dolžni pločnike, dvorišča in dovozne poti čistiti sami, razen če se za to dogovorijo s krajevno skupnostjo. Seveda bodo za to morali stroške nositi sami. Predstavnik krajevne skupnosti Žalec pa je opozoril na problem parkiranih osebnih in tovornih vozil, ki otežujejo pluženje, zato voznike opozarjajo na upoštevanje prometne signalizacije. Delavci cestnega podjetja so prometno signalizacijo že prilagodili zimskim razmeram, opozarjajo pa na upoštevanje opozoril,' saj lahko tako preprečimo marsikatero nesrečo. Količki ob cesti niso namenjeni za druge namene, kot mislijo nekateri občani, ki jih vsako leto pridno odstranjujejo, ob tem pa se ne zavedajo, kaj lahko s tem povzročijo. Ob tem bi bilo prav, da se spomnimo na samozaščitno obnašanje občanov. Torej se nam letošnjo zimo nič kaj dobro ne piše. Žal pa opozorila ne padajo na plodna tla. Se bomo pač morali sprijazniti z dejstvom: če ni sredstev, potem tudi ne moremo pričakovati spluženih cest, komentar o prometni varnosti pa je ob vsem tem še kako aktualen. Morda pa bomo odnos do tega problema spremenili potem, ko bo že terjal žrtve, toda tedaj bo prepozno. jk KOMU KORISTIJO ZDRAHE V ZDRAVSTVENEM DOMU? Pisanje v Delavski enotnosti in pa seveda različne govorice o zdrahah v zdravstvenem domu Žalec vse bolj burijo duhove. Preveč je vseh podrobnosti; o katerih bi kazalo še pisati, to pa ne velja za delavko, ki je bila neopravičeno odstranjena z delovnega mesta v Zdravstvenem domu. Sodišče združenega dela je že odločilo in spor rešilo v njeno korist. Odnosi oziroma spori med direktorjem in tajnico pa bolj mejijo na neresnost in banalnost, ki pa delavcem temeljne organizacije niso v ponos. Nerazumljivo je, da samoupravni organi in družbenopolitične organizacije sporov ne presekajo in jih kar najhitreje ne razrešijo. Osnovna organizacija mladine je postavila zahtevo, da morajo samoupravni organi ugotoviti odgovornost za nastale razmere, hkrati pa ugotoviti tudi odgovornost direktorja in tajnice. V nasprotnem primeru zahtevajo odstranitev direktorja in tajnice iz Zdravstvenega doma. S takšnim stališčem se je strinjalo tudi predsedstvo Občinske konference ZSMS. Ne nazadnje pa se zastavlja vprašanje, zakaj ob vsem tem stoji ob strani delovna organizacija, saj poleg ugleda, ki je s temi zdrahami omajan, prav gotovo trpi tudi dejavnost. Dvig podtalnice in več pitne vode Pri grobelskem mostu izvajajo delavci Nivoja dela na hrapovi drči. Zaradi večjih prejšnjih posegov v Savinjo se je podtalnica močno znižala, s tem pa je bilo vedno manj pitne vode. Posledice čuti tudi kmetijstvo, ki je zaradi padca podtalnice prisiljeno namakati polja. Zato se je Območna vodna skupnost v okviru svoje osnovne vodnogospodarske dejavnosti odločila za ureditev prepotrebne hrapove drče. Sicer pa sodi omenjeno delo v program vzdrževanja vodotokov. S tem bodo preprečili tudi nevarnost izliva Savinje v Latkovi vasi. Območna vodna skupnost načrtuje na Savinji še ureditev vodotoka v bližini Šeškega mostu, seveda če bodo zato razpoložljiva sredstva. O pomenu in nujnosti ureditve hrapove drče najbrž ni treba posebej govoriti. Delavci Nivoja bodo dela pri Grobelskem mostu zaključili še v tem letu, seveda če jim bodo naklonjene vremenske razmere, vrednost del pa presega 500 milijonov dinarjev. ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER čestitajo delovnim ljudem in občanom Skupščina občine Izvršni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet ZSS Občinska konferenca ZSMS Samoupravne interesne skupnosti Uredništvo Savinjski občan ŽALEC TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA P.O. SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM — NAŠIM POTROŠNIKOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE ter se priporočamo za obisk v naših poslovnih enotah Programsko volilna seja SZDL: POROČILO, PROGRAMSKE USMERITVE IN NOVO VODSTVO Člani predsedstva občinske konference SZDL so na zadnji seji v tem mandatu obravnavali' problematiko delovanja samoupravnih interesnih skupnosti, poročilo o delovanju občinske konference SZDL za leto 1987, programske usmeritve in kadrovske predloge za vodstvo občinske organizacije za naslednje mandatno obdobje. Zaostreni družbenoekonomski odnosi, interventna zakonodaja in inflacija odločilno vplivajo na delovanje samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. V takšnih razmerah je dolgoročno planiranje onemogočeno in tako se v zadnjem obdobju plani že kar mesečno spreminjajo. In ker je z raznimi ukrepi praktično vse vnaprej določeno, delegati skupščin nimajo o čem odločati. Samo formalno potrjevati tisto, kar je že določeno brez vsake možnosti vplivanja na spremembe, pa povzroča pasivnost in nezainteresiranost delegatov. Zato ni čudno, da so seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti nenehno na meji sklepčnosti. Udeležba delegatov v zborih -izvajalcev je neko- liko boljša, slabša pa v zborih uporabnikov. Delo odborov in. drugih izvršilnih organov je uspešnejše in tudi s sklepčnostjo ni težav. Pripravljena gradiva za seje skupščin večkrat niso aktualna zaradi hitrih sprememb, zato delegati dobivajo vse več gradiv na delegatske klopi. Temeljne delegacije se ne sestajajo, njihova povezanost s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami je slaba, zato so stališča oblikovana v ozkih krogih, največkrat pa delegati prenašajo osebna stališča. Vse manj je tudi posameznikov, ki so pripravljeni prevzeti odgovorne dolžnosti v delegatskem sistemu. Izobraževanje delegatov je skoraj zamrlo, v razgovorih z delegati v devetih krajevnih skupnostih pa je ta oblika usposabljanja in informiranja bila dobro sprejeta. To so le nekatere ugotovitve, ki jih je na seji predsedstva podala sekretarka koordinacijskih organov Lidija Cokan. V razpravi je tekla beseda o problemih informiranja, stroški namreč hitro naraščajo, rezultati pa temu niso primerni. Sicer pa so delegati informirani toliko, kolikor so sami pripravljeni spreje- mati informacije, je bilo.poudarje-no v razpravi. Ob ugotovitvi, da sedanji sistem omejuje delovanje delegatskega sistema, je upravk čena zahteva po spremembi sistema. Člani predsedstva s« v nadaljevanju seje sprejeli poročilo za leto 1987 in programske usmeritve. V teh pa so zapisali krepitev frontne vloge SZDL, pri čemer bo še posebej pomembna večja povezanost in usklajenost delovanja družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. Izražanje interesov občanov in delovnih ljudi ter usklajevanje in sprejemanje skupnih dogovorov Predsedstvo je sprejelo kandidatno listo za organe občinske konference SZDL, predsednika, podpredsednike in sekretarja. V predsedstvo so predlagani Milan Zupanc, Edi Omladič, Anka Krčmar, Dani Pfeifer, Kristjan Markovič, Vojko Kropivšek, Ivan Vodlan, Janko Kos, Rado Cilenšek, Sonja Kupec, Ludvik Semprimožnik, Anton Bratuša, Fani Robič, Pavlina mora biti temeljna naloga socialistične zveze, vse to pa naj bi potekalo skozi javne razprave, sek-cijske obravnave in problemske konference. Socialistična zveza bo uveljavljala svojo družbeno nadzorno vlogo do dela občinske skupščine, organov oblasti in nosilcev odgovornih dolžnosti, da bi tako zagotovili odgovornost pri s'prejemanju in uresničevanju nalog, pri čemer je treba zagotoviti javnost dela, so med drugim zapisali v programskih usmeritvah. Ker je bila programska volilna konferenca po zaključku redakcije, bomo o njej obširneje poročali v naslednji številki. jk Glušič, Tamara Strahovnik, Martin Časi, Lojze Kampuš, Julijana Puncer, Jože Oblak, Jože Jančič in Niko Rak. Za predsednika Občinske konference SZDL so predlagali Milana Zupanca, za podpredsednika Edija Omladiča, Anko Krčmar in Danija Pfeiferja. Dolžnost sekretarja naj bi tudi v naslednjem madatnem obdobju opravljal Kristjan Markovič. Drobno gospodarstvo, oskrba s pitno vodo, kmetijska proizvodnja... 0 vsem tem so razpravljali delegati na zadnjem zasedanju skupščine. V začetku novembra so zasedali delegati vseh treh zborov žalske občinske skupščine. Tokrat so obravnavali kar nekaj področij, ki so pomembna za občino. Med drugim so razpravljali o uresničevanju programa razvoja drobnega gospodarstva, oskrbi s pitno vodo, o vlogi družbenopolitične skupnosti v primeru LIK-a Savinje in o nadaljnji usodi njenega šem-petrskega dela. Na dnevnem redu skupščine pa je bila tudi problematika kmetijske proizvodnje v žalski občini. Preden so se delegati lomi ao-mačih problemov, so poslušali tudi poročilo o delu slovenskih delegatov v zveznem zboru. Predstavnik naših delegatov je povedal, da je v tem trenutku vloga delegatov pogostokrat spremenjena v vlogo poslanca, da seje potekajo in se stvari sprejemajo prehitro. Delo slovenskih delegatov je po razpravah sodeč sicer dobro, toda doslej še ni bil sprejet niti eden od predlaganih slovenskih amandmajev. Ugotoviti dejansko stanje v osnovnih organizacijah, način dela in uspešnost, na osnovi ugotovitev pa sprejeti smernice za nadaljnje delo ter pričeti z razreševanjem posameznih problemov s pomočjo občinske organizacije, je bil namen nedavnih obiskov delovnih skupin občinske organizacije ZK v osnovnih organizacijah. O nekaterih pobudah pa naj bi razpravljali tudi organi ZK Slovenije. Obiski so bili nujni, saj je v nekaterih organizacijah močna pasivnost pa tudi oportunizem, je bila ena izmed ugotovitev predsedstva občinskega komiteja. Sicer pa so člani delovnih skupin preverjali uresničevanje kongresnih nalog in programskih usmeritev občinske organizacije. Pri tem pa so zlasti izpostavili gospodarsko problematiko, izvajanje nalog s področja prestrukturiranja gospodarstva, položaj družbenih dejavnosti in prenovo zveze komunistov. Razmere v gospodarstvu narekujejo učinkovito in hitro akcijo ZK in drugih subjektivnih sil, da se trend stagnacije ustavi in zagotovi ponoven vzpon. Ob ugotavljanju vzrokov so komunisti opozarjali na objektivne težave, ki jih seveda ni mogoče prezreti, pa vendar se premalo lotevamo tudi subjektivnih slabosti, »je bilo« namreč ugotovljeno. Za hitrejše uresničevanje programov naslonitve na lastne sile ni bilo ustrezne aktivnosti ko- Zatem so delegati govorili o problemih v domači občini. Ko so razpravljali o uresničevanju programa razvoja obrti, so menili, da je v občini doseženo veliko, vendar še premalo. Razen o prevelikem številu šušmarjev in pomanj-1 kanju uslužnostnih dejavnosti, so delegati največ govorili o obrtni coni. Le-to že nekaj časa načrtujejo v, Latkovi vasi pri Preboldu, vendar se je v zadnjem času zataknilo pri območni vodni skupnosti, ker je predlagana cona bojda na izviru pitne vode. Po zadnjih informacijah v območni vodni skupnosti ostro nasprotujejo predlagani coni, zaradi česar bodo v občini verjetno prisiljeni predlagati za obrtno cono novo lokacijo. V nadaljevanju so delegati obravnavali problem oskrbe s pitno vodo. Z njo so v občini velike težave. Slaba je kvaliteta vode, dotrajani so vodovodi, po organizacijah združenega dela pa v glavnem ne izpolnjujejo svojih obveznosti po samoupravnih sporazumih — takšne so bile gla- munistov. Le v nekaterih organizacijah intenzivno delajo na novih programih, tehnološki in kadrovski prenovi, še vse preveč pa je takšnih, ki mislijo, da je rešitev samo v zviševanju cen. Miselnost, da so razvojne službe nepotrebna režija, kar kaže tudi uravnilovski način nagrajevanjar je prisotna zlasti v tehnomena-žerskih krogih, zaradi slabega informiranja pa je tako oblikovana miselnost prodrla tudi med delavce. Propadli referendumi to ugotovitev tudi potrjujejo. Pereč problem predstavlja tudi pomanjkanje lastnih sredstev, zato so težave z likvidnostjo neizbežne. Nujno se bo treba otresti odvisnosti od bank, saj obresti za najete kredite predstavljajo veliko breme, zelo prisoten pa je tudi pojav sivega trga denarja. Razmere v kmetijstvu in posledično tudi v kovinsko-predelovalni industriji so kritične, kot še nikoli doslej. Zato se je predsedstvo zavzelo, da je potrebno kmetijstvu zagotoviti tak dohodek, da bo možna ne samo enostavna, ampak tudi razširjena reprodukcija. Kritično pa so tudi ocenili'razmere na področjih inventivne dejavnosti, nagrajevanju po delu in rezultatih dela, kadrovske problematike ter stanje na področju samoupravnega odločanja. Intervencijski ukrepi države in razširjen etatizem povzročajo vse ostrejše konflikte vne ugotovitve delegatov o tej problematiki. Zatem so delegati govorili o vlogi D PS pri reševanju LIK-a in o nadaljnji usodi organizacije v Šempetru. Sklenili so, da bodo v občini še naprej iskali kupca za celotno organizacijo Pohištvo v Šempetru, skušali bodo preprečiti najemanje posameznih strojev in opreme, v skrajnem primeru pa v občini razmišljamo, da bi to območje preoblikovali v obrtno cono. Precej časa so delegati namenili kmetijski proizvodnji v občini, tako v zasebnem kot v družbenem sektorju, govorili pa so tudi o zadnjih predlaganih ukrepih pri odkupu mleka in mesa. Od prvega novembra so namreč višje odkupne cene mleka, višje pa naj bi bile tudi odkupne cene mesa. O kmetijski proizvodnji v občini pa so delegati ugotavljali naslednje: usmerjene kmetije — 860 jih je v žalski občini — so reprodukcijsko izčrpane, novih investicij skorajda ni več, lepo zamišljena in in pasivnost ter neučinkovitost zveze komunistov. Močno oma-jen je tudi delegatski sistem, saj delegati praktično nimajo več o čem odločati. Financiranje družbenih dejavnosti je zopet proračunsko, svobodna menjava pa je samo še na papirju. Posledice v šolstvu, znanosti in tudi na drugih področjih bodo posredno vplivale tudi na razmere v gospodarstvu. Upravičena pa je zahteva po racionalizaciji delovanja samoupravnih interesnih skupnosti, reševati pa jih je treba začeti sistemsko in na ravni republike. V krajevnih skupnostih so komunisti zlasti opozorili na gmotne težave in na neusklajenost potreb in možnosti, kar velja tudi za sprejete krajevne samoprispevke. Predsedstvo občinske organizacije ZK je nazadnje opozorilo tudi na malomaren odnos do družbenega premoženja in nevestno poslovanje. Na osnovi ugotovitev delovnih skupin in razmer v osnovnih organizacijah so sprejeli program aktivnosti za spreminjanje načina in metod dela v novih pogojih, ki so vzrok za sedanje razmere in zagotavljanje avantgardne vloge zveze komunistov. Zato pa je nujna večja javnost dela osnovnih organizacij, boljša informiranost in kadrovska prenova zveze komunistov. jk zapisana socialna varnost kmetov pa je tudi vse bolj okrnjena. Letos se je namreč precej kmetov odločilo za nižje razrede zavarovanja, najpogosteje so v četrtem ali petem razredu. To pa pomeni, da bodo imeli toliko pokojnine kot delavec, ki danes zasluži devet starih milijonov. Nič bolj rožnate niso razmere v družbenem sektorju. Družbena kmetijska proizvodnja obsega v žalski občini 15% kmetijskih zemljišč. Pred leti so v delovni organizaciji Kmetijstvo še prelivali denar iz hmeljarske proizvodnje za pokrivanje izgub, zlasti v prireji mleka. Danes tudi to ni več mogoče, zato že razmišljajo o ukinitvi živinorejske proizvodnje. Posledice tega bi bile verjetno za preskrbo ljudi porazne; izgubili bi namreč 12% vseh odkupljenih količin mleka na celjskem območju. Irena Baša Začeli postopek redne likvidacije Na novembrskem zasedanju so delegati zborov občinske skupščine sprejeli odločbo o uvedbi postopka redne likvidacije Zavoda za načrtovanje. Zavod, ustanovljen pred dobrimi desetimi leti, je opravljal predvsem strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja, poleg tega pa so delavci opravljali tudi dejavnost projektiranja. Vse do letošnjega leta je delovna organizacija poslovala uspešno, zdaj pa se je zmanjšal obseg dela, manj je zato denarja za financiranje redne dejavnosti, vse manj je Zavod lahko izpolnjeval zahteve po ustreznih kadrih. Nadaljnji obstoj zavoda je bil vprašljiv tudi zaradi novo sprejete zakonodaje. Po novem zakonu morajo namreč občinske skupščine do konca leta ustanoviti ustrezne občinske organizacije za urbanistično planiranje. Teoretično postopek redne likvidacije ni bil sporen, v praksi pa se je pojavljala vrsta težav. Predvsem zato, ker za vse sedanje delavce Zavoda ni bilo prostih delovnih mest v občinski upravni organizaciji. Nekaj delavcev so po večkratnih dogovarjanjih in številnih sestankih premestili v Hmezadov Inženiring. |rena Baša Občani bodo vso potrebno lokacijsko in drugo dokumentacijo še naprej iskali v dosedanjih prostorih Zavoda za načrtovanje. Sprememba bo le takrat, če se bodo delavci preselili v druge prostore. O tem pa bodo občani pravočasno obveščeni. Naloge komunistov za uresničevanje kongresnih usmeritev Spremeniti je treba način dela____________________ Milan Kučan obiskal žalsko občino Predsednik CK ZKS govoril o žgočih družbenih vprašanjih na posvetu Zveze prijateljev mladine — Gostja srečanja tudi Zora Tomič. V začetku novembra so člani slovenske zveze prijateljev mladine z občinsko zvezo DPM pripravili dvodnevni posvet. Posvet je odpri predsednik predsedstva CK ZK Slovenije Milan Kučan. Več kot sto udeležencem iz vse Slovenije je govoril o žgočih družbenih vprašanjih. V svojem dvournem govoru je omenjal sedanje krizne razmere, zlasti krizo zaupanja v našo vlado, govoril je o nacionalnih trenjih in razmerah na Kosovu, pojasnil pa je tudi nekatera slovenska stališča do ustavnih sprememb in protiinflacijskega programa. Milan Kučan je dejal, da je vsekakor pozitivno to, da je ZIS program pripravil in tako spodbudil živahno razpravo o sedanjem položaju v državi, vendar pa iz tega programa ni videti jasnih usmeritev in ciljev nadaljnjega razvoja. Predsed- nik je razpravljal še o vlogi komunistov, na koncu pa }e del govora posvetil tudi mladini. Takole je dejal: »Mladim zapuščamo konfliktni svet očetov, pred seboj imajo nejasno prihodnost, nad glavo pa dvajset milijard dolarjev dolga. To zapuščamo naslednjim generacijam, s tem, da jih niti nismo vprašali, ali takšno dediščino hočejo ali ne.« Posvet zveze prijateljev mladine je potem nadaljevala predsednica zvezne organizacije za vzgojo in skrb za otroke Jugoslavije Zora Tomič. Govorila je predvsem o vlogi zveze v današnjih razmerah ter finansiranju dela z mladimi. Na tem dvodnevnem posvetu so udeleženci razpravljali še o delovanju in organiziranosti občinskih zvez, o predšolski vzgoji, delovanju slovenske zveze ter letovanju in prostem času otrok. Irena Baša Občinska zveza DPM: Novo vodstvo z novimi nalogami Občinska zveza DPM Žalec je konec preteklega meseca izvedla letno konferenco, ki je imela pro-gramsko-volilni značaj. Na njej so ocenili delo preteklega mandatnega obdobja, iz katerega so izpostavili najbolj pereča vprašanja in si hkrati zastavili nov program dela ter izvolili novo vodstvo, na čelu katerega bo poslej Irena Pražnikar s profesionalno sekretarko Leonido Močivnik. Konferenca je med ostalim opozorila tudi na neaktivnost posameznih društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih, teh je osemnajst, za obuditev njihovega dela pa bo potrebna pomoč krajevnih organizacij SZDL, še zlasti v krajevni skupnosti Žalec. Opozorili so tudi na problem organiziranega prostega časa otrok v zimskih in poletnih počitnicah in sprejeli sklep, da se po DPM v krajevnih skupnostih organizirajo skupine ljudi, ki bodo pripravile zanimive programe za otroke, zlasti takšne, ki jih sicer v rednih vzgojnoizobraževalnih programih ni zaslediti. Vprašljivo je tudi financiranje programa bralne značke, ki ga bo za leto 1988 rešila Občinska skupnost otroškega varstva z namenskimi sredstvi za letovanje predšolskih otrok, ki ga letos ni bilo, v bodoče pa bo treba problem reševati sistemsko. Poleg prednostne naloge oživljanja in poživitve delovanja društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih pa bo v predstojećem letu najpomembnjša naloga organizacija zbora pionirjev v mesecu maju naslednje leto, katerega center dogajanj bo v naši občini. PREBOLD 16. december v prostorih Tekstilne tovarne Prebold ŽALEC 18. december 1987: od 7. do 13. ure v klubu družbenih organizacij oz. sejni sobi KS Žalec Oktobrske krvodajalske akcije na Vranskem se je udeležilo 114 krvodajalcev, v Libojah pa je na odvzem krvi prišlo 59 krvodajalcev, kar je precej glede na to, da je bila to že druga tovrstna akcija v tem kraju. V času od 11. do 22. oktobra je v okviru vsejugoslovanske akcije potekala solidarnostna akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov v korist organizacije RK. V naši občini so se tudi tokrat najbolj izkazali aktivi mladih članov RK na osnovnih šolah, pa tudi krajevne organizacije RK, zasebniki in osnovne organizacije zveze sindikatov po delovnih organizacijah. Do desetega novembra so tako prispevali 1.039.772 din, od tega: — aktivi MČ RK na OŠ 243.400 — krajevne organizacije RK s člani 558.300 — osnovne organizacije ZS: 238.072 —• DSSS SOZD AGROS Šempeter 30.000 — Hmezad — DO Kmetijstvo — TOZD Tovarna krmil 10.000 — Konferenca 00 ZS SIP 50.000 — SSSSK Žalec 22.072. — Hmezad, Kmetijstvo Lat. vas 30.000 — Hmezad, Kmetijstvo Petrovče 10.000 — Hmezad, Strojna Žalec 20.000 — Nama Žalec 10.000 —DSSS Kmetijstvo Žalec 10.000 — Hmezad, Kmetijstvo Petrovče, DE II. Vrbje 10.000 — VIO — Žalec DSSS *■ 26.000 — Ingrad, TOZD Gomislko 10.000 Dokončnih podatkov o poteku akcije še ni, zagotovo pa je, da bo dvajset odstotkov zbranih sredstev ostalo občinski organizaciji RK, kar 60 odstotkov pa krajevnim organizacijam in aktivom MČ za neposredno socialno pomoč starejšim, invalidom, ^socialno ogroženim družinam in posameznikom. Prispevek za posodobitev bolnišnice J =\ Na žiro račun sklada za posodobitev regijske bolnišnice so do 11. novembra 1987 nakazali sredstva: VIO Žalec, TOZD OŠ Petrovče 98.000 Savinjski magazin Žalec 846.986 Savinjski magazin Žalec 1.832.703 REKAPITULACIJA PO OBČINAH: Celje 168.356.155 Slovenske konjice 43.747.100 Laško 32.494.092 Žalec 23.641.637 Šmarje 10.115.613 Šentjur 1.750.345 Mozirje 1.158.944 Velenje 4.034. SKUPAJ: 281.267.920 Odmevi na protiinflacijski program Delegati zveznega zbora so sredi novembra potrdili sprejem protiinflacijskega programa. Predsednik zveznega izvršnega sveta optimistično zatrjuje, da bomo pas krepko zategnili za dobre pol leta, potem pa bomo s pomočjo teh zadnjih ukrepov spet lepo in veselo živeli. V Sloveniji na sprejete ukrepe, predvsem pa na njihovo učinkovitost še zdaleč ne gledamo tako optimistično kot večina Jugoslovanov. Povprašali pa smo tudi nekaj direktorjev naših delovnih organizacij, kaj menijo o sprejetem programu in kaj od teh ukrepov pričakujejo. Jože Jan, direktor IGNI Gradnja: »Protiinflacijski program, ki naj zaustavi nadaljnje drsenje Jugoslavije navzdol, je sprejet. Mislim, da to ni v celoti program ukrepov, ki bi v maksimalni možni meri mobiliziral prizadevanja v našem gospodarstvu. Prepričan sem, da je izhod sedanjega stanja v večji produktivnosti, kar pomeni več in bolje delati, v stimulativnem nagrajevanju, v usmerjanju v tiste proizvodne programe, ki so tržno zanimivi, v povečanju zlasti konvertibilnega izvoza in postopnem uvajanju znanstvenih dosežkov ter prepotrebne tehnologije sodobne, zmanjšati pa je tudi treba obremenitve gospodarstva. Na osnovi izkušenj zadnjih let lahko ugotovimo, da z administrativnimi ukrepi ne pridemo nikamor. Na vsak način moramo omogočiti čimbolj dosledno uresničevanje tržnih zakonitosti. Iz izkušenj, ki jih imamo v Gradnji, smo prepričani, da je izhod v tej smeri in v tem smislu bomo vlagali tudi vse naše napore, da bi dosegli še boljše delovne rezultate. Bojimo pa se, da nas bodo ukrepi protiinflacijskega programa pri tem močno ovirali in vlekli v neko jugoslovansko poprečje, kar bi pomenilo naza- dovanje naše delovne organizacije.» Marjan Golob, vodja samoupravnih interesnih skupnosti: »Za letošnje leto, mislim da bistvenih sprememb še ne bodo prinesli sprejeti ukrepi. V naši občini namreč po 31. oktobru nismo povečali prispevnih stopenj, če bi jih povišali, potem bi del sredstev imeli verjetno blokiranih. Ne vemo pa natanko, kako bo z zbiranjem denarja, ker je to precej odvisno tudi od osebnih dohodkov v občini. Računali smo namreč na to, da se bodo dohodki do konca leta povečali. Kako bo zdaj, ne vemo, če se osebni dohodki ne bodo povišali, bo to tudi za nas pomenilo manj zbranih sredstev. Večje spremembe se obetajo prihodnje leto. V slovenski reso-, luciji je bilo namreč rečeno, da naj bi skupna poraba bilo realno na enakem nivoju kot letos. Zakon pa predvideva zdaj 10 % nižjo rast denarja za skupno porabo kot bo nominalna rast dohodka. To pa pomeni realno znižanje v primerjavi z letošnjim letom.» Letos tudi ni bila omejena vsa uporaba, drugo leto pa bo skupna poraba v celoti omejena, ne bo več tistega neomejenega dela, ki je za nekatere skupnosti predstavljal levji delež sredstev. Notranjih rezerv tudi nimamo več, tako da posledice sigurno bodo. Tudi socialni prejemki nap. bodo zaradi vseh teh omejitev težko sledili rasti življenjskih stroškov, prošenj za njih pa bo gotovo še več. Ne vem, kako se bomo znašli v tem začaranem krogu.» Vlado Gorišek, predsednik poslovodnega odbora SOZD Hmezad: »Problem stabilizacije našega gospodarstva in s tem celotne družbe je tako velik, da je potrebno sprejeti osnovni program in pa tudi več ostalih spremljajočih dokumentov, jasno, z nosilci nalog. To je pravilno stališče ZlS-a. Protiinflacijski program je skupščina sprejela, poleg njega pa še vrsto podražitev, ki so vnesle novo nejevoljo med ljudi, inflacija pa se je še povečala. Kot je videti iz razprav in prvih informacij, bo dejavnost ZlS-a usmerjena v zmanjševanje splošne in skupne porabe ter odpravo nekaterih SIS-ov. To je pozitivno, ker so indeksi te porabe v OZD nad vsemi ostalimi. Stališča okrog izvoza se mi zdijo premalo jasna, prevladuje uvozna miselnost. Izvoz gotovo lahko prispeva največji delež za stabilizacijo — jasno za odplačevanje zunanjih dolgov. S povečanjem izvoza bi se tudi temeljito zoperstavili inflaciji. Upamo, da bo ZIS z novimi ukrepi odpravil sedanje anomalije deviznega režima. Še posebno bi morali stimulirati izvoz iz kmetijskega področja, ki poleg turizma prinaša največ čistih deviz. Omenjena je tudi nova aktivnost na področju investicijske dejavnosti. Menim, da je skrajni čas, da se to področje aktivira, ker bomo sicer še v večji stagna- Vlado Gorišek ciji. Pojavljali pa se bodo tudi socialni in politični problemi. Pri reguliranju cen proizvodov kaže, da se ZIS ne more izkopati iz administrativnih ukrepov, agonijo določanja cen z vso problematiko tržnega poseganja in disparitetami pa bo zadržal v svoji Milan Dolar kompetenci. Predvsem pa je agrokomplek-su namenjeno v teh ukrepih premalo pozornosti. Ne zato, ker sam delam na tem področju, temveč zato, ker izkušnje kažejo, da, če je urejena ta gospodarska panoga, je lahko največji vsestran- ski stabilizator celotne družbe in gospodarstva. Je pa mozaik protiinflacijske bitke izredno širok in sestavljen iz tisočerih delcev. Samo s skupnimi silami bomo odpravili to trakuljo iz našega gospodarstva.« Milan Dolar, TT Juteks: Prva ocena izhajajoča iz sredstev javnega obveščanja in ostalih krožečih informacij je za DO izredno neugodna. Če bo v celoti veljal ukrep znižanja cen (vračanje na cene 1. 10.), bo Juteks izgubil v 45 dneh do konca leta cca 25—30 starih milijard. Še večji problem predstavlja ukrep vračanja prodajnih cen ob istočasnem povišanju tečajev in dvig cen energije, kar bo privedlo do tega, da že trenutno ne bomo pokrivali s prodajno ceno materialne stroške proizvodnje, pri določenih proizvodih pa niti stroškov surovin. To bo pomenilo, da bomo morali v celoti ustaviti prodajo na domačem trgu, ki predstavlja cca 40—50 % proizvodnje. Kaj pomeni izguba tržišča pa vemo iz izkušenj, ko smo zaradi cenovnih težav v letu izgubili praktično celoten domači trg ter nam v dveh letih kupcev še ni uspelo pridobiti nazaj. Položaj DO — kot predelovalca se bo poslabšal tudi zaradi dejstva, ker za nas ne bo veljala zamrznitev cen surovin, kajti dobavitelji bodo uveljavljali povišanje preko samoupravnih sporazumov. Dohodkovni položaj se bo tako poslabšal, da za povišanje OD ne bo osnov oziroma nikakršnih možnosti. Bistven premik, ki se v DO predvideva, pa je povečanje izvoza (tako klirinškega kot konvertibilnega), saj le v tem vidimo možnost preživetja.« Irena Baša 10 let Slovinove polnilnice V ŽALCU NAPOLNIJO 120 MILIJONOV LITROV COCA-COLE_______________-, V začetku tega meseca so praznovati delavci Slovinove polnilnice Coca cole. Praznovanje so pripravili v žalskem kulturnem domu. Udeležencem so desetletno delo in delovanje celotnega Slovina predstavili direktor polnilnice v Žalcu Rudi Cizej, predsednik SOZD-a Slovin Ivo Marenk ter predstavnik Coca-coline kompanije za jugovzhodno Evropo Dimitri Biber. Precej Slovinovih delav- Rudi Cizej cev pa je dobilo priznanja za svoje dosedanje delo. Temeljna organizacija v Žalcu sodi v SOZD Slovin, ki ima za seboj 40-letno zgodovino, njene organizacije pa se nahajajo v vsaki republiki in pokrajini. Vseh pijač, alkoholnih in brezalkoholnih, proizvedejo v Slovinu letno 26.000 vagonov, kar bi predstavljalo vlakovno kompozicijo skoraj od Celja do Beograda. 120 milijonov litrov pijače, in sicer coca cole, prispevajo v to vlakovno kompozicijo v žalski polnilnici. Prodajajo jo v Sloveniji in v severni Istri. Zlasti v poletnih mesecih je povpraševanje po tej pijači zelo veliko, zaradi česar delavci takrat ne poznajo počitka. Zdaj se v polnilnici pripravljajo na temeljito obnovo prostorov in zamenjavo polnilne linije. Z deli bodo pričeli že prihodnje leto, celotna naložba pa bo vredna štiri milijarde dinarjev. »Dobro sodelujemo« Dimitri Biber Desetletnice Slovinove polnilnice v Žalcu se je udeležil tudi predstavnik Coca coline družbe za jugovzhodno evropsko tržišče Dimitri Biber. Sedež tega predstavništva je v Trstu, Dimitri Biber pa je sodelovanje z našim tržiščem in Slovinom takole ocenil: »Coca-cola je na jugoslovanskem tržišču prisotna že dvajset let in v teh letih si je dobro utrdila svoj položaj na tržišču. Prav tako si je svoje mesto na tržišču izborila vaša polnilnica v Žalcu, kjer imajo polno izkoriščene zmogljivosti. Z Jugoslavijo sodelujem od prvega dne, ko je družba Coca cola začela svoj posel na tem področju. Lahko rečem, da je sodelovanje odlično. Želimo si, da bi posel nadaljevali, morda tudi z drugimi našimi proizvodi, in da ne bi bilo toliko omejitev netržnega značaja. Nekaj te žav imamo z uvozom surovine, zato smo pred osmimi leti tudi prevzeli izvoz Slovinovih vin na ameriško tržišče. Toda razmere so pač takšne, kakršne so, tudi sedanje gospodarske težave vzamemo takšne, kot pač so. Vemo, da povpraševanje po pijači je, tržni potenciali pa so tudi obetajoči.« Irena Baša Foto: J. Kroflič Rojstvo coca-cole sega v čas pred dobrimi sto leti. Ta pijača, poznana danes na vseh koncih sveta, je nastala leta 1886 v ameriškem mestu Atlanta. Po pripovedovanju je ameriški lekarnar John Pemberton prvič pripravil sirup za coca-co-lo v nekakšnem medeninastem kotlu na dvorišču za svojo hišo. Vrček tega novega izdelka je nato odnesel po cesti in ga prodajal na točilnih napravah. Novemu izdelku so dodajali gazirano vodo in nastala je pijača, ki je okusna in osvežilna hkrati-refren, ki še vedno odmeva povsod po svetu. Lekarnar Pemberton nikoli ni povsem dojel pomena pijače, ki jo je ustvaril. Družbo Coca-cole je osnoval in jo postavil na noge nek poslovnež. Prvi človek, ki je pijačo spravil v steklenico in ustanovil polnilnico, dal steklenici tudi značilno obliko ter začel pravo propagandno kampanjo, pa je bil mogotec iz Mississipija. Danes coca-cola ni edini proizvod te družbe, je pa gotovo najbolj razširjen. Vsak dan je v svetu popijejo v več kot 155-ih državah 300 milijonov kozarcev, propagirajo jo v 80-ih jezikih, polnijo pa jo v več kot 1500 polnilnicah. Sprememba pokojninskega zakona »Boli to, da na koncu nisi nič vreden« Sprememba pokojninskega zakona in izplačevanje pokojnin za nazaj je med našimi upokojenci sprožila val negodovanja. O tej spremembi so upokojenci v naši občini menili takole: Alojz Zabovnik, 74 let: »V pokoju sem od 64-ega leta, prej sem delal v zabukovškem rudniku 44 let. Veste, slabo je to, kar počnejo zdaj v naši družbi. Z ženo, ki ne dobiva pokojnine, sva sama in bolna. Zdaj bi mi radi vzeli še tisto, kar so mi dali. Ko sem bil mlad, sem pomagal ljudem, zaslužek sem shranjeval, da sva potem kupila staro hišo, ki so jo prodajali v rudniški upravi. Pa še tista je bila takšna, da je bilo treba vse popravljati, več je bilo dela, kot je bila vredna. Veste, staremu človeku ne bi smeli jemati. Pa oni tam zgoraj tega nič ne vidijo. Naj le gredo še tovariši iz Beograda delat, da bodo imeli tako zgarane roke, kot jih imam sam.« Franc Klančišar, Vrbje: »Upokojenci ob spremembi tega zakona gotovo nismo zadovoljni. Pokojnine se plačujejo iz minulega dela, 40 in več let smo jih plačevali. Zato se pridružujem vsem, ki so poslali svoje pripombe k novemu, po hitrem zakonu sprejetem zakonu. Zahtevamo, da ZIS svoj predlog po hitrem postopku umakne in da ostane v veljavi stari zakon o pokojninah za vnaprej, ne, pa za nazaj « Ana Urbašek, Žalec: »Kaj mislim o tem zakonu? Že v zdravstvenem domu, kjer sem bila zaposlena, so mi na podoben način odvzeli eno plačo. Zdaj dobivam dvanajst starih milijonov dinarjev pokojnine. Mislim pa, da — če smo po vojni toliko delali, puščali otroke same, da smo lahko udarniško delali, potem je sramota, da nam zdaj jemljejo še tisto, kar smo si pošteno prislužili. Človeka boli to, da na koncu nisi nič več vreden.« Irena Baša Foto: Tone Tavčar Prednost izvozu V Hmezadovi delovni organizaciji Strojna so z gospodarskimi rezultati po devetih mesecih letošnjega leta še kar zadovoljni. Zaradi novega obračunskega sistema pa posamezni kazalci gospodarjenja niso primerljivi z enakim obdobjem preteklega leta in so tako precej zamegljeni. Sicer pa so dosegli načrtovane cilje in pozitivno poslovanje kljub izredno zaostrenim zameram v kmetijstvu, le-te posledično vplivajo tudi na proizvodnjo kmetijske mehanizacije. V letošnjem letu so prodajo na tuja, zlasti zapadna,tržišča podvojili, prav izvozu bodo dali prednost tudi prihodnje leto. Za izhod iz krize pa načrtujejo v proizvodnji večji delež nekmetijskega programa. Več o letošnjih rezultatih in načrtih pa nam je povedal direktor delovne organizacije Strojna Franc Žužej: »Celotni prihodek smo povečali skladno s planom, če pa upoštevamo inflacijo, potem nismo dosegli lanskega povprečja. Rast dohodka je bila sicer višja od celotnega prihodka, ker so porabljena sredstva naraščala počasneje kot dohodek, vendar pa so izredno naraščajoče družbene obveznosti, ki so se več kot potrojile, izničile ostanek dohodka. Pri tem imajo precejšen vpliv tudi obresti in tako nam je od 5,4 milijarde celotnega prihodka ostalo za akumulacijo samo 80 milijonov dinarjev. Bistvenih sprememb do konca leta tako ne predvidevamo. Čeprav kmetijstvo pričakuje od protiinflacijskega programa izboljšanje razmer, pa se bodo posledice v naši proizvodnji pokazale najmanj leto dni kasneje. Visoka inflacije, obresti in nemogoč devizni zakon ter vrsta sistemskih blokad nas postavljajo ob zid. Mi namreč ne potrebujemo ukrepa zamrznitve cen proizvodov, ker nam jih tako narekuje trg. Padec kupne moči in konkurenca, ki je za nas na tržišču izredno huda, nas tako sili v prilagajanje tržiš-, ču. Podatek, da se na licitaciji srečamo interesenti kar iz dvajsetih delovnih organizacij, o tem dovolj zgovorno priča. V proizvodnji kmetijske mehanizacije se s prodajo vse bolj usmerjamo na tuja tržišča.. Lani smo izvozili štiri odstotke, letos že devet odstotkov kmetijske mehanizacije, izključno na zapadna tržišča. Kljub nestimulativnemu izvozu pa smo trdno odločeni še povečevati izvoz, kajti domači trg je za nas izredno omejen. Prednost pa bomo dali v prihodnje zlasti nekmetijskemu programu.« jk Leto 1942 — leto groze in prvih partizanskih zmag |||. Že 31. marca si je skupina borcev Savinjske čete postavila novo taborišče na Tolstem vrhu pri Preboldu. Ta četa je prve dni aprila štela dvajset mož. Borci te čete, ki so prezimili na Paških vrhovih, pa so že prej uničili naprave v rudniku boksita v Ložnici. Osmega aprila so v Migojnicah ustavili industrijski vlak, ki je vozil premog iz Rudnika Zabukovica, in ga spustili proti Žalcu. Tega dne je žandarmarijska postaja v Žalcu poročala Landratu okrožja Celje: »Dne 8. aprila 1942, približno ob 2. uri, je bil industrijski vlak . . . napaden od približno dvajsetih mož s puškami in mitraljezi oboroženih banditov ... V dokumentu je razbrati, da so nato pratizani sami pognali vlak proti Savinji, kjer so poprej minirali tir, vendar eksplozija ni bistveno poškodovala tira in vlak je sam pripeljal v Žalec. Navajali so, da je škode za približno 1000 RM.« Sploh so ti originalni nemški dokumenti zanimivi, zato navajamo nekatere, ki so objavljeni v knjjgj Med Mrzlico in Dobrovljami: Rez. pol. četa Dunaj Mozirje, dne 30. 3. 1942 Strogo zaupno Poveljniku Redarstvene policije Alpenland Maribor 1. GOVORICE: S komunistične strani se nadalje hujska proti državi. S prišepetavanjem so pričele krožiti naslednje govorice: »Spomladi naj steče toliko krvi, da se bo Savinja pordečila,« »Kmalu pojdejo Slovenci na Gornje Štajersko, da bodo tam slovenščine učili Štajerce, ki se zdaj Novembrska nedelja. Popoldne. Najbrž Martinova nedelja. Rumeno sonce na nebu, pihal je jugozahodnik. Skratka — čudovito. Popotnik, kam te pelje pot? V Podlog, k Lužarju! Po domače k Baču. Na lepo urejeno domačijo. Z dolgo in živo zgodovino. V lepo urejeni kuhinji ima njena hčerka Melanija, absolventka višje komercialne, obisk. Z materjo Marto sva nekdaj bila sošolca. Lepo, toplo me je sprejela. Nato so odšli. Se odpeljali z novima limuzinama. Vstopi mati Marta. Spominjam se je iz mladih let. Skupaj smo se igrali v rojski gmajni. Bila je čudovito dekle. Njen obraz, nasmeh, oči. Preprosto, prisrčno dekle. Tudi danes kaže te odlike. Vikava se, ko pripoveduje, kako je bilo, ko je prišla k hiši. Vse staro, treba je bilo zgraditi novo. In z možem Ivanom sta zgradila. Takrat sta še živela moževa starša. Oba sta čakala, kdaj bo zavekal otrok. Dvakrat bi lahko, obakrat je spo-vila. Težaško kmečko delo. Mati ni doživela, oče je slišal Melanijin jok. In bil je presrečen. Kakor Marta in Ivan. Vzeli so jim precej dobre zemlje. Prodala sta državi. Zdaj je še trudijo, da bi Slovence naučili nemščine.« »Vojni obvezniki, pobegnite v hribe, kajti sicer boste morali umreti za Adolha Hitlerja « Leglo te propagande bo treba verjetno iskati med ljudmi rudnikov v Zabukovici in Velenju. Poročila so bila poslana gestapu . . .« Zunanja služba gestapa v Celju je 31. marca 1942 poročala komandantu varnostne pol. na Spodnjem Štajerskem v Mariboru o komunističnem gibanju na Spodnjem Štajerskem. Poročajo, da se opazili naraščanje komunistične dejavnosti v tukajšnjem službenem območju. Pišejo, da so zaradi boljših vremenskih razmer »banditi« zopet zadržujejo v hribih in gozdovih in da so izvedli več »terorističnih napadov«. Opazili so spremembo, pojavljajo se manjše skupine, ki po napadu takoj izginejo. Pišejo tudi o tem, da v preteklem mesecu niso mogli prijeti nobenega funkcionarja OF itd. Kronološko so dogodki potekali takole: 3. januarja 1942 je bila napisna akcija na Gomilskem, 6. in 8. januarja je sledila aretacija 16 Slovencev, med njimi petih žensk, v Grižah, Braslovčah in Zaklu. 18. januarja je bila trosilna akcija na Gomilskem in v Podgorju. Letaki z naslovom: Slovenci in Slovenke, slovenska mladina! Podpis: Komunistična partija za Spodnjo Štajersko in Slovenijo, Slovenska OF za Spodnjo Štajersko. Letak Komande Slovenskih osvobodilnih partizanskih čet na Spodnjem Štajerskem. 19. januarja je bila trosilna akcija v Preboldu in Šentlorancu (Gornja vas), 22. januarja na Polzeli. 6. februarja je bil napad na izdajalca 3,5 ha obdelovalne. Kar dovolj. Martre ne zmanjka. Ker pa jo prenašata s pravo kmečko žilavost-jo, z veseljem, je to prej tolažba kot tožba. Ob pogovoru na mizi prava kmečka malica: v domači peči pečen kruh, drobno narezana svi-nina, domač vinček. Pristna kmečka idila. Zdaj pride Ivan, o njem sem že veliko slišal. Napol sedmi križ niso več rosna leta, ali Bačev Ivan je še zmeraj mladenič. Sicer pravi, da mu tu in tam kaj ponagaja, ali kmečko delo je kakor v fabriki tekoči trak. Žive so njegove oči, obenem tople, tista prava kmečka nrav. Ne toži, ne jamra. Lepo, mirno pove: tak je čas, zašli smo v godljo, kdo nas bo izkopal, tudi izkušen Lužarjev Ivan ne ve. Malokdo pa ve, da je Ivan kapetan prve klase vojnega letalstva. Kakor mnogi, je tudi on moral v nemško vojsko. Nato Francija, Italija, nazadnje Rusija. Ko je bil velik umik, se je z nekaterimi skril, prišel v rusko ujetništvo. Skraja velike težave, dokler jih niso porazdelili po nacionalnih skupinah. Nazadnje je prišel v taborišče Jugoslovanov. Boljša hrana, boljši odnos. In kar kmalu testiranje, za kaj je kdo sposoben. Iva- Ernesta Divjaka v Žalcu, 14. februarja pa trosilna akcija na Polzeli. 4. marca je bil napad na Josefa Witha v Pondorju pri Vranskem, 25. marca pa je bil ustanovljen VVermanšaf;. 29. marca je bil izveden napad na izdajalca Matevža Buriana in Ferda Banovška, oba sta bila iz Pongraca. Nemški dokument od 26. 3. 1942 pravi: »Dne 21.3. 1942 je bil izvršen napad na vermanskega šturmfirerja Buriana v Pungracu. Neki bandit je od zunaj skozi kuhinjsko okno dvakrat ustrelil na B., a ga ni zadel .. . Preselitev najbližjih sorodnikov ustreljenih banditov je zaključena. V celoti gre za 35 oseb, vendar je del teh ušel preselitvi,« še piše v tem poročilu. 5. aprila je bila sabotažna akcija na cesti Celje—Prekopa— Vransko—Gomilsko—Grajska vas. Razbiti so bili poštni nabiralniki in papisne table. Napisi: Dol Hitler! Smrt fašizmu! Trosilne akcije slovenskih zastav. Napisna akcija na hišah v Pondorju in Kaplji vasi. Napisi: Dol s fažizmom! Živela samostojna Slovenija! 8. aprila napad na rudniški vlak v Migojnicah, 9. aprila požig gospodarskega poslopja zaplenjenega posestva izseljenca Ferdinanda Holobarja v Kasazah (izseljen na Hrvaško, sodeloval z osvobodilnim gibanjem , skupaj s sinom ubit v Jasenovcu). Trosilna akcija letakov z napisom: V boj za svobodo! 14. aprila napad na policijsko patruljo pri posestniku Cvilarju v Marija Reki, 18. aprila napad na Ivan Lužar na so določili za vojno letalstvo. Najprej šolska letala, potem prava vojaška. Ljudje, pretrpeli so neznanske muke, dobri, srčni. Tudi komanda ni bila prestroga. »Hitro sem se naučil ravnanja z bojnim letalom, najboljši sicer nisem bil, bil pa sem med boljšimi, sicer si ne bi prislužil čina kapetan prve klase, kar je pri vojnem letalstvu izredno težko. Uspel sem in bil kar uspešen. Vsega pa ne smem povedati. Pač vojna tajna. Saj razumete, ne? vermansko stražo pri Tovarni nogavic na Polzeli, 22 aprila — razstrelitev mostu na cesti Vransko—Motnik, 23. aprila — napad na žandarmarijsko patruljo v Orli vasi pri Braslovčah. Prvega maja je sledila trosilna akcija v Zabukovici, Grižah in Migojnicah, v Marija Reki pa so se pojavile močnejše partizanske skupine in izdano je bilo povelje komande bataljona, da se le-ta ponovno združi. 3. maja 1942 se je bataljon na novo formiral. V taborišču na Tolstem vrhu so se zbrali vsi štajerski partizani, razen skupin nastajajočih čet na Pohorju, Kozjanskem in v Slovenskih goricah. Bataljon je imel sledeče vodstvo: Štab bataljona: Rudi Knez — Silas kot komandant, namestnik komandanta Lojze Vresko-Slavko , politkomisar — Boris Čižmek-Bor, bataljonski intendant Jože Umek-Zepl, partijsko organizacijo je vodil Franc Polh-lztok. V prvi četi Franca Fakina je bil komandir Slavko Pin-tar-Robin, politični komisar Milan Mrzel-Mile, v drugi četi Slavka Šlandra je bil komandir Vlado Le-tonja-Mirko, politični komisar pa Ivan Kalšan-Bosanac. V tretji četi Antona Pečnika je bil komandir Vlado Majcen-Vlado, politični komisar pa Lojze Zupančič-Cvajer. Komandir skupine B in bodoče Šaleške čete Miha Pinter-Toledo, komisar skupine B pa Ivan Far-čnik-Buč. Komandir skupine C in bodoče Kozjanske čete je bil Anton Vratanar-Antonesko, komisar te skupine pa Ivan Skvarča-Mo-dras. Določili so tudi operativno področje in sicer je bilo to za prvo četo Zasavje in revirji, za drugo četo osrednja Savinjska dolina za tretjo četo pa Zadrečka in Zgornja Savinjska dolina. Štab se je priključil 1. četi in bataljon se je 5. maja razšel. Čete so odšle novim zmagam nasproti. -fj- Slede imena ruskih mest, pokrajin, kako so ob vsakem transportu ujetnikov lovili Slovence, pa da so bili Jugoslovani ena sama tovariška družina. »Nekateri piloti so se vrnili v Jugoslavijo z bojnimi avioni, mi pa z vlakovnim transportom. Tukaj pa spet pilot jurišnega aviona, inštruktor, vse do konec 50. leta. Še nekaj let so me pogosto klicali na orožne vaje, nato pa sem prosil, naj me pustijo na gruntu. Prošnja je bila uslišana, le ljudje, ki me poznajo, govorijo, da le kak heroj sem bil z bojnim avionom visoko pod oblaki, ali pa nad njimi. To so spomini, zdaj pa sva z žensko na zemlji. Delava, garava, na vojne dni so samo še spomini. Ko pa tamlade-ga dobiva k hiši, naj bo hčerino in njegovo, ne greva po pregovoru: Meni luč, tebi ključ. Za zdaj smo kar srečna kmečka družina. Ko pa pomislim na tiste ruske čase, si potiho mislim: Lenin in njegova revolucija je v zgodovini velika stvar, žalosten in razočaran pa sem, ko vidim, čutim, da gredo naši vodilni po Titovi smrti povsem drugo pot, tudi za kmeta škodljivo. DRAGO KUMER Z obiska pri Ivanu Lužarju v Podlogu r Moje vojno pilotstvo izhaja iz Rusije J 35 let počitniškega doma Banjole Letos mineva že petintrideset let, od kar je leta 1952 Marjana Draksler kot predstavnica CK ZKS s predstavniki JLA v Puli in DPO okraja Ljubljana in občine Pula organizirala prvo šolsko kolonijo 1200 otrok padlih borcev in vojaških vojnih invalidov v Banjolah. Otroci so bili nastanjeni v barakah opuščenega angleško-ameriškega vojaškega taborišča. Sprva so kolonije obiskovale skupine borcev, ki so otrokom pripovedovali o dogodkih iz NOB, vse bolj pa so tudi sami začeli preživljati svoje dopuste pod šotori v Banjolah. število otrok v kolonijah se je zaradi odraščanja iz leta v leto zmanjševalo, tako da je zadnja šolska kolonija leta 1962 štela le 120 otrok. Je pa vse bolj raslo zanimanje za letovanje borcev. Že leta 1959 je začel okrajni odbor ZZB NOV Ljubljana razgovore z občino Pula o ustanovitvi Počitniškega doma v Banjolah. Leta 1960 je bila sklenjena pogodba in pridobljena pravica uporabe zemljišča, k postopni izgradnji počitniškega naselja za borce NOV pa je pristopilo enaindvajset slovenskih občin. z ukinitvijo okraja je ustanoviteljske pravice in nadaljnjo izgradnjo prevzel mestni odbor ZZB NOV Ljubljana, potrebna sredstva pa so sorazmerno s številom ležišč in sob za svoje borce prispevale vse občine, vključene v izgradnjo, ki je potekala postopno. Najprej je bilo postavljenih 15 počitniških hišic s 45 ležišči, leta 1962 je bil zgrajen paviljon B in naslednje leto paviljon A, ki sta imela skupaj 285 ležišč in restavracijo. Po desetih letih je bilo z nadzidavo restavracije pridobljenih 13 sob s 33 ležišči, leta 1974 pa je bila zgrajena depandansa 1, kot prvi objekt B kategoriie s 45 garsonjerami in yu ležišči. Leta 1978 je bil zgrajen hotelski objekt B kategorije s 47 garsonjerami in 94 ležišči. Leta 1980 je bil dokončan objekt D-2 s sto ležišči, bazenom, upravno zgradbo, zdravstveno ambulanto. Banjole so postale hotelsko naselje, zato je bilo nujno izboljšati tudi nastanitev v paviljonih A in B. Tako ima dom sedaj v štiristo ogrevanih sobah šeststo ležišč ter okoli sto pomožnih ležišč, dosežen pa je ustrezen standard za bivanje, čeprav razmišljajo tudi že o solarnem ogrevanju ter o povezavi depandans s pokritim hodnikom, kar bi omogočilo najmanj desetmesečno obratovanje doma. Doslej je Počitniški dom obratoval le od aprila do oktobra meseča, največja zasedenost pa je bila vsekakor v višku sezone. V zadnjem času so proste zmogljivosti ljubljanske občine zapolnjevale s financiranjem desetdnevnega okrevanja svojim članom, mestni sindikat Ljubljane pa je pošiljal na desetdnevno rekreacijo in okrevanje svoje delavce. V vključevanje za zapolnitev izven-sezonskih zmogljivosti pa se je vključil tudi Občinski odbor ZZB NOV Žalec, ki kot soustanovitelj razpolaga z dvanajstimi sobami in 46 ležišči Tako ko- misija za zadeve borcev in vojaških vojnih invalidov pri sekretariatu za občo upravo Skupščine občine Žalec odobri vsako leto brezplačno letovanje 60—70 zdravstveno potrebnim članom Zveze borcev, ali pa tistim, ki so si z delom v svoji organizaciji ta oddih zaslužili. Že od leta 1985 pa nezasedene zmogljivosti koristijo tudi otroci tretjih in četrtih razredov osnovnih šol, ki tukaj izvedejo šolo v naravi. Samo letos je bilo v Banjolah 620 učencev in učiteljev, z organiziranjem poletne šole v naravi pa želijo nadaljevati, saj so pogoji zanjo prav idealni. V. Ck Občinski odbor ZZB NOV Občine Žalec sporoča, da v dispanzerju za borce že poteka cepljenje proti gripi in sicer vsak dan od 8. do 12. ure. Da ne pozabimo Devetega novembra je bila v Večeru notica o tem, da je bila novembra 1957 v Žalcu montirana prva televizijska antena. Prvi poskus ni uspel, v poslovalnici Savinjskega magazina, kjer je bila antena montirana, so ujeli le glasbeni in govorni del TV oddajnika. Zato so načrtovali novo anteno. Tedaj so bili v Žalcu štirje interesenti za televizijo, ki so previdno čakali na prve slike iz Savinjskega magazina. Tako pred tridesetimi leti. Notica obudi spomin na 8. november 1911, ko so se v Savinjski posojilnici Žalec prvič sestali »oglašeni družabniki snujoče se družbe z omejeno zavezo ELEKTRARNA ŽALEC - zbralo se je 26 družabnikov, ki so zbrali 53.000 kron in pričeli z delom Med njimi je bila Savinjska posojilnica v Žalcu, ki je podpisala pogodbo po svojem pooblaščencu Francu Robleku, in sama prispevala 25.000 kron. To pomeni, da je Posojilnica krepko podprla načrte. Soseska trga Žalec, zastopana po Josipu Širci, je prispevala 4.000 kron, I. Štajersko skladišče za hmelj, zastopano po Karlu Janiču, tisoč kron, delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg v Ljubljani, zastopana po Francu Robleku, 2.000 kron, ter posamezniki, med njimi so po dva tisoč kron prispevali: Fran Roblek, Vincenc Kveder, Juri Krašovec in Fani Kukec; Franjo Hodnik in Vilko Kukec sta prispevala po petsto kron. Leta 1912 je zasvetila elektrika in 19. aprila 1912 so zapisali v zapisnik: »Na pismeno vprašanje g. usmiljenih bratov v Gradcu radi cene oddaje toka za projektirano bolnišnico se sklene ponuditi jim oddajo po 65 kron za kilovat za luč in 30 vinarjev za kilovat za moč,« — načrtovala se je bolnišnica v Vrbju. Ali 10 julija 1912 sklenejo, da se mora cestna razsvetljava na posojilni-ški hiši, na Sadnikovi hiši in na Roblekovi hiši urediti tako, da se bodo svetilke lahko prižgale in ugašale neodvisno od drugih. Pred 75 leti se je torej prižgala luč, danes pa govorimo o satelitski in kabelski televiziji. -fj 80 let Partizana Braslovče V letu 1967 je bilo v Braslovčah praznovanje praznika občine Žalec in ob tej priliki je društvo organiziralo vrsto športnih tekmovanj, na katerih je največje uspehe dosegla odbojkarska ekipa. Prav v tem letu je ekipa odbojkašev dosegla največji uspeh, saj se je kot prvak mariborsko-celjske odbojkarske lige uvrstila v prvo republiško ligo. Ta dolgo željeni pa tudi pričakovani uspeh, so dosegli igralci ob pomoči številnih gledalcev, ki so bučno navijali na tekmah, ki so bile na igrišču pri domu Partizana. Navijači pa so hodili tudi na tekme izven Braslovč. Prav je, da naštejemo tudi igralce, ki so se uspeli uvrstiti v najvišjo slovensko ligo. To so bili: Vinko Rovšnik, Rudi Kronovšek, Janez Rovšnik, Jože Zbičajnik, Anton Sorčan in Rudi Sedovšek. Poleg teh so igrali še Zvonko Marovt, Martin Marovt, ml., Ivan Marovt in še nekateri drugi. Da bi bila ekipa močnejša, sta prišla kot okrepitvi iz Partizana Gaberje še Franc Vodenik in Anton Aškerc. Ekipa vseh teh igralcev je v letu 1969 uspela v prvi slovenski ligi osvojiti osmo mesto in si s tem zagotoviti sodelovanje v tej ligi še v letu 1969. To leto je bila izvedena reorganizacija republiških lig in kot posledica tega je bil izpad ekipe iz prve lige v drugo republiško ligo, kjer ekipa tekmuje še sedaj. Dobo igranja ekipe odbojkašev v najvišji slovenski ligi lahko ocenjujemo kot eno najuspešnejših obdobij braslovškega športa. Tekme, ki si jih je v Braslovčah ogledalo tudi preko 500 gledalcev, so bile velika poživitev nedeljskih dopoldnevov, gostovanja v raznih slovenskih krajih ob spremljavi velikega števila navijačev pa so bila posebna atrakcija. V vseh letih se je v ekipah razvrstilo veliko igralcev, saj je bila v društvu odbojka po letu 1967 vodilna športna panoga. Vsako leto so bili organizirani odbojkarski turnirji, ki so bili poznani v letih okoli leta 1970 kot turnirji za »pokal jezera«, kasneje pa so to turnirji ob tednu športa TVD Partizana, sedaj pa turnirji ob praznovanju Dneva hmeljarjev. V vseh letih se je na turnirjih pojavljala vrsta vodilnih slovenskih odbojkarskih ekip, kot so to Fužinar z Raven na Koroškem, Branik iz Maribora, Sava iz Ljubljane, Mežica, Mislinja in seveda ekipe iz savinjskega območja, kot so Partizan Šempeter, Gomilsko, Gaberje, Topolšica, Glin Nazarje. Občasno so se tekmovanj udeleževali tudi gostje iz Italije, slovenska ekipa Bor iz Trsta in gostje iz Madžarske. Prav je, da naštejemo tudi igralce, ki so zastopali barve braslovškega Partizana. Poleg že naštetih so bili to še Miha Kronovšek, Vinko Orešnik, Ivo Žohar, Miha Dobrišek, Bojan Predovnik, Herman Janežič, Karli Gornik, Peter Juhart, Peter Škraber, Franc Baš, Franc Deželak ter še vrsta drugih, katerih imena bodo ostala zapisana v zgodovini braslovškega športa. Poleg odbojke so člani društva gojili še mali nogomet, rokomet, košarko, atletiko, namizni tenis, najmlajši pa so v letu 1967 spoznali novo tekmovalno panogo — badminton. V ŠŠD na bra-slovški osnovni šoli so se navdušili nad športno panogo, ki je med šolsko mladino imela veliko pristašev in zato tudi uspehi niso izostali. Od 6. do 7. aprila 1968 je bilo v Braslovčah republiško prvenstvo v badmintonu za pionirje in pionirke, ki je predvsem uspelo na organizacijskem področju, saj se ga je udeležilo veliko igralcev iz vrste slovenskih klubov, Braslovčani pa so z osvojitvijo ekipnega prvaka pokazali, da bo treba v naslednjih letih nanje resno računati. — se nadaljuje — -fk Od leve: V. Rovšnik, Kronovšek, J. Rovšnik, Zbičajnik, Sorčan, Sedovšek Zamudne obresti 183 odstotne v__________________/ V zadnjem času so ljudje na raznih sejah , postavljali vpraianja in terjali odgovore o akontacijah davkov, zamudnih obresti, o osebnih dohodkih obrtnikov in njihovem plačevanju davkov. Zato smo se oglasili pri načelniku uprave za družbene prihodke Silvestru Joštu in skuiali dobiti odgovore na nekatera zastavljena vpraianja. — »Večkrat so delegati spraievali, kako izračunavate akontacije davkov in zakaj je predvsem tretja akontacija tako visoka?« S. Joit: »Način obračunavanja nam predpisuje zakon o davkih občanov. Po tem zakonu obračunavamo akontacije po zadnji veljavni odmerni odločbi. Tako sta npr. prva in druga akontacija za leto 87 po odmerni odločbi iz leta 86, tretja in četrta pa po odmerni odločbi za leto 87. Tretja ali četrta akontacija — ponavadi je pora-čunska tretja — zajema tudi razliko, ki ni bila zajeta v prvi in drugi akontaciji. Res je, da se te akontacije v primerjavi z lanskim letom povečujejo. Za to so krive naše velike razlike v cenah in skokovita inflacija. Mi se sami pogostokrat srečujemo s težavami, ker so številke takšne, da jih ne spravimo več v nobeno rubriko. Poglejte, mi imamo v občini 5500 davčnih zavezancev iz kmetijstva, 736 iž obrti, potem je tu še odmera davka od stavb in tako naprej. Promet nam pa, predvsem zaradi inflacije, takole narašča: leta 85 smo imeli indeks 163 v primerjavi z letom poprej, leta 86 je bil indeks 390, do konca oktobra letos pa znaša skoraj 800 % v primerjavi z lanskim letom. Dejansko so te številke sprte z vsako logiko, so pa odraz razmer, v kakršnih smo se pač znašli.« — »Večkrat je bilo slišati tudi vprašanje o zamudnih obrestih.« S. Jošt: »Zamudne obresti znašajo v tem trenutku 183% ali 0,501 % na dan. Vse te obresti pa seveda obračunavamo.« — »Kako pa je s plačevanjem davkov pri obrtnikih, o čemer so se spraševali na seji skupščine otroškega varstva?« S. Jošt: »Davek se glede na ostanek dohodka razdeli v zavaro valne razrede. Obrtnikov dohodek je ostanek dohodka plus 70 % poprečnega čistega osebnega dohodka v Sloveniji. Tretjina obrtnikov v žalski občini je takšnih, da po knjigah nimajo ostanka dohodka, torej ne dosežejo niti zajamčenega dohodka. Zakon pa določa, da tisti, ki ne dosega ostanka dohodka, plača pavšal. Prejšnji zakon je bil takšen, da tisti, ki ničesar ni imel, tudi ničesar ni plačeval. Zaradi tega se pojavljajo številne nerealnosti in nejasnosti.« — »Se v prihodnjem letu obetajo kakšne novosti v davčni politiki?« S. Jošt: »Zaenkrat vemo samo to, da bo z novim letom ukinjen občinski davek na alkoholne pijače, ves ta denar pa gre v republiko za financiranje sodišč.« Irena Baša (M) Hmezad do KMETIJSTVO ŽALEC VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE ŽALEC ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER »Zadnji ukrepi so nas potopili« Za kaj j v Šem ipetru ni traktorske steze? Tako se sprašujejo šempetrski kmetje. Tako ocenjujejo zadnje podražitve v Mlekarni V Sloveniji smo letos načrtovali triodstotno rast tržne prireje mleka. Takšna rast je bila v prvih šestih mesecih tudi dosežena, zdaj v zadnjih mesecih pa je močno upadla. Septembrsko povišanje odkupnih cen ni zmanjšalo negativne razlike med stroški prireje in odkupno ceno. Zato je takrat slovenski izvršni svet povišal odkupne cene mleka oziroma rejcem predlagal določene stimulacije. Zdaj tudi slovenski ukrepi ne veljajo več, kajti vmes je posegel zvezni izvršni svet. Tako so od 15. oktobra višje odkupne cene mleka za 47,8 %. Odkupna cena litra mleka znaša 243 din pri 3,6 %-ni tolšči. Prodajne cene mleka so višje za 35,1 %. V mlekarnah pa so morali znižati cene mlečnim izdelkom s 25 % na 8%. Ko so bili ti ukrepi sprejeti, smo povprašali v Mlekarno v Arji vasi, kaj pomenijo zanje sedanji ukrepi in podražitve. Vodja komerciale nam je takole povedal: »Ti zadnji ukrepi so nas dokončno pokopali. Prej smo imeli pri litru mleka 50 din izgube, zdaj je imamo od 90 do 100 dinarjev, s tem da niti nismo upoštevali podražitve naftnih derivatov, električne energije itd. V Mlekarni smo tako prisiljeni ukiniti stimulacije rejcem, poleg tega pa tudi plačilo za kvaliteto mleka« Irena Baša GRADIJO NAMAKALNI SISTEM BREG Sredi novembra so v žalski občini začeli graditi namakalni sistem Breg. Letos so v občini že zgradili namakalna sistema Šmatevž in Latkova vas. Novi sistem obsega območje med Gotovljami, Šempetrom in Polzelo, skupno torej 353 ha. Od tega pripada Kmetijski zadrugi Savinjska dolina okrog 190 ha, delovni organizaciji Kmetijstvo pa 160 ha zemljišč. Namakalni sistem bodo naredilo delavci Strojne, namakanje hmeljišč pa naj bi bilo mogoče že v prihodnjem letu. Denar za izgradnjo namakalnega sistema Breg bodo prispevali v zvezi vodnih skupnosti Slovenije, nekaj denarja pa bodo morali zbrati v Kmetijski zadrugi in v Kmetijstvu. Irena Baša V šempetrski krajevni skupnosti se kmetje že nekaj časa jezijo, ker ob posodobitvi križišča pri delovni organizaciji Sip niso uredili traktorske steze. Kakšne težave jim to povzročajo tem je pripovedoval kmet Ivan Novak iz Dobrteše vasi. »Lani v jeseni smo se dogovorili za posodobitev križišča pri Sipu. Letos so ta načrt začeli uresničevati, vendar smo opazili, da ne delajo tako, kot smo se dogovorili. Vsa zemljišča, ki smo jih kmetje in ostali lastniki morali odstopiti, so izkoristili, le zemljišče tovarne Sip je ostalo nedotaknjeno. Direktor Sipa je zahteval, da na mesto, kjer bi cestni delavci morali pričeti z gradbenimi deli, postavijo prikolico. Dejal je celo, da zemljišča ne bo odstopil, da bodo odstranili tudi črpalko Petrola, ker bo Sip tam imel svoje prodajne prostore. V Šempetru so torej križišče uredili, le steze za traktorje, ki bi potekala od Sipove vratarne preko bivše avtobusne postaje proti črpalki, ni. Krajani smo se pritožili, iz občine smo dobili odgovor, da so problem poskušali rešiti, da pa v Sipu gradnje ne dovolijo. V odgovoru iz občine je bilo tudi rečeno, da bodo uredili signalizacijo, vendar je doslej še niso. Tako vozniki traktorjev kršimo prometne predpise, pot na črpalko pa je tudi nevarna. Mnenja ljudi o tem problemu v Šempetru oziroma v krajevni Ivan Novak skupnosti so deljena. Večina pa se strinja, da je problem treba rešiti in če ne bo šlo drugače, bomo zdaj, ko je nekoliko več časa, bojkotirali delovno organizacijo s traktorji.« Tako je pripovedoval kmet Ivan Novak. Mi smo odgovor iskali v delovni organizaciji Sip, in sicer pri vodji investicij Rudiju Divjaku. »Zmotno je mnenje, da bi bili v Sip-u proti dostopu kmetov na bencinsko črpalko. Mi smo namreč na vsakem koraku, pri vseh ustanovah, ki so imele opravka z ureditvijo križišča pred našo delovno organizacijo zagovarjali možnost, da se dopusti prehod s traktorji. Smo pa v Sipu že od vsega začetka proti takšni izvedbi križiš- ča, kakršno so predvideli načrtovalci. Glavni vzrok, da smo nasprotovali traktorski stezi, pa je bil v tem, ker bi po našem mnenju še povečali prometno ogroženost naših delavcev. Traktorska steza bi bil glavni pločnik za naše delavce, še bolj bi se verjetno povečal promet po sedanji stranski cesti, pred vratarno. Ta odsek bi bil speljan tudi neposredno ob naši upravni zgradbi in bi močno motil delavce. Nadalje pa bi takšna ureditev križišča s traktorsko stezo ogromno stala. Mi smo že v prestavitev glavnega vhoda vložili nekaj deset starih milijard, če bi dela računali po današnji vrednosti. S tem ponesrečenim križiščem pa bi vse to izničili. Trošenje denarja bi bilo nesmiselno tudi zaradi tega, ker v kratkem predvidevamo prestavitev bencinske črpalke na drugo, tudi za kmete bolj dostopno lokacijo. Prostor sedanje črpalke bomo odkupili in tam uredili veliko servisno delavnico ter prodajalno kmetijskih strojev in rezervnih delov. Torej se trudimo tudi v kmetovo korist in mislim, da nismo pravi naslov, na katerega bi kdo od njih stresal slabo voljo.« Takšen je torej odgovor z druge strani. Razsojati o tem, kdo ima prav in kdo ne, je sila težko. Najbrž imajo prav na eni in na drugi strani. Upati je le, da bo na koncu problem rešen po načelu: »Volk sit in koza cela.« Irena Baša Foto: Ljubo Korber Križišče, ki marsikomu sivi lase Milan Kučan v Mlekarni ® Hmezad do STROJNA, ŽALEC Hmezad - DO STROJNA priporoča svoje proizvode in storitve Delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike. TOZD PKM: — opremo za hmeljarstvo — stroji za krompirjevo linijo —■ stroji ža sadjarstvo in vinogradništvo -r- stroji za vrtnarstvo — trosilniki rudninskih gnojil — proizvodnjo in montažo lesnih stavbnih elementov TOZD GRAMES — izvajanje hidromeloracij — proizvodnja in montaža opreme za namakanje — gradnja rudarskih del — odkopi premoga — rekonstrukcija, popravilo in vzdrževanje cest — servisiranje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije — trgovina z nadomestnimi deli in servisiranje osebnih avtomobilov Med svojim obiskom v žalski občini v začetku novembra je predsednik predsedstva CK ZK Slovenije obiskal tudi Mlekarno v Arji vasi. Predstavniki Mlekarne in Hmezada so izrazili nezadovoljstvo zaradi sedanjih razmer v kmetijstvu, zlasti s cenovnimi disparitetami. Predstavnike iz republike so opozorili na to, da so močno ogrožene osnovne črede, in zahtevali takojšnje ukrepe, ki bodo pomagali odpraviti sedanji nevzdržni položaj v kmetijstvu. Irena Baša ' c ' ' 1 ~ ’ Fóto: LjùbóKorbér Lani najbolj urejeno slovensko smučišče RTC Golte pripravljen za smuko Snežni poligon Medvedjak s FIS slalom progo, ki ga bodo lahko sedaj zasnežili z Cimetnim snegom in utrdili z vodo, je ob nekaterih manjših najpomembnejša pridobitev smučarskega centra Golte za bližajočo se sezono, S pomočjo osnovnošolske mladine so očistili proge, na vrhu Medvedjaka pa so postavili startno utico in sanitarije. Z dvema frezama pa bodo lahko tudi letos skrbeli za dobro pripravljene proge. In ker so lani posebno skrb namenjali urejanju smučišč, so zasluženo prejeli naziv najbolje urejenega slovenskega smučišča, ki jim ga je podelilo Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije. Žal pa tudi to sezono ne bo nič z dvosedežnico, vendar pa so predstavniki RTC Golte na tiskovni konferenci povedali, da so aktivnosti za izgradnjo dvosedežnice pred dnevi le stekle. V teh dneh že obiskujejo delovne organizacije, ki naj bi jim pomagale predvsem z materialom, z zbranimi sredstvi pa naj bi kupili ostalo. Ker pa so Golte pomemben športno-rekreativni objekt, bi bilo prav, da bi združeno delo celjske, velenjske, mozirske in žalske občine le pokazalo toliko razumevanja, da bi prizadevnim delavcem centra končno uspela že več let načrtovana akcija. Z dvosedežnico bi tako odpravili ozko grlo in neprijetne vrste, nad katerimi se zlasti smučarji najbolj jezijo. Za smučanje na Golteh je vedno več zanimanja tudi med tujimi turisti. Lani je na Golteh smučalo 400 Dancev, predstavnica njihove turistične agencije Rikke Vognsen pa je na tiskovni konferenci dejala, da jih letos pride še več, kar očitno kaže. da so zadovoljni s smučarijo, še posebej pa z gostinskimi uslugami. Marjan Skornišek nam je razgrnil obsežen načrt izvenpenzionske ponudbe, iz katere naj omenimo le nekatere posebnosti in sicer: vesele zimske igre, paralelni slalom, tradicionalni smuk belega zajca, pustni otroški živžav, slalom ob dnevu žena, tako se bo torej na Golteh vsako soboto kaj dogajalo. Sicer pa so delavci RTC Golte letos v letni sezoni nudili vrsto rekreativnih programov, med katerimi je še posebno pozornost vzbudila kajakaška šola. V načrtih pa imajo tudi jahanje s konji. Marjan Prelog je postregel s podatkom, da je v pretekli sezoni na Golteh smučalo preko 70 tisoč smučarjev in da so zabeležili le pet zlomov, kar pomeni, da je smučišče dobro zavarovano in da je svoje delo dobro opravila tuoi redarska služba. Letos se bodo vključili v slovensko akcijo za večjo varnost na smučiščih. »Ker je zimski popoldan kratek in za sindikalna tekmovanja podnevi premalo časa. smo se odločili, da bomo takšna tekmovanja organizirali tudi pod reflektorji na smučarskem poligonu. Redno bomo urejevali 12 km dolgo tekaško progo, nudili pa bomo tudi opremo za turno smuko,« pravi Marjan Prelog. Direktor centra Jože Melanšek pa nam je postregel s podatki o predprodaji sezonskih kart, ki je v tem času kar za tretjino večja. Sicer pa bo predprodaja sezonskih kart tekla vse do 15. decembra, nekatere sindikalne organizacije pa so odkupile večje število dnevnih kart. »Cene smučarskih kart so tudi letos nižje v primerjavi z drugimi centri, vzrok pa je v obvezi, ki smo jo sprejeli zaradi sofinanciranja samoupravnih interesnih skupnosti vseh štirih občin, ki nam tako veliko pomagajo. Zato je prav, da lahko občani teh občin tudi ceneje smučajo. Mi smo torej pripravljeni, priznanje, ki smo ga prejeli, pa je predvsem zahtevna obveza. »Ko bo zapadel prvi sneg, bomo center lahko v celoti odprli,« je še dodal Jože Melanšek. jk foto. L. Korber TOZD Lesna industrija TOZD Modna konfekcija TOZD Kovinooprema TOZD Pleskarstvo OSSS Predstavljamo vam nov proizvodni program naše TOZD Kovinooprema: sistem rastočih montažnih garaž, namenjenih individualnim graditeljem in delovnim organizacijam. ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE -29. NOVEMBER Potem ko so v Zabukovici zaprli rudnik, je Montana 1. 12. 1967 ustanovila delovno organizacijo Minervo. Tako kot povsod, kjer so ukinili rudnike, so tudi tu začeli s proizvodnjo plastičnih mas. Sprva je bilo zaposlenih osem delavcev, zaradi slabih pogojev dela in iskanja proizvodnega programa je bil začetek seveda skromen. S specializacijo, proizvodnjo politilenskih cevi, pa se je pot razvoja začela strmo dvigati. Drugo in hkrati najhitrejše obdobje razvoja Minerve se je začelo leta 1973, tedaj je bilo zaposlenih 59 delavcev, dve leti kasneje pa že 160. V obdobju 1976—1980, ki ga v Minervi beležijo kot tretje obdobje razvoja, je bil dan poudarek proizvodnji drenažnih cevi na Ložnici, povečala pa se je proizvodnja tudi v Zabukovici. S tem se je proizvodnja več kot podvojila. Proizvodni program so razširili in pričeli izdelovati cevi vseh dimenzij. V četrtem obdobju 1981 — 1985 so povečali zmogljivosti za proizvodnjo drenažnih cevi, opravili pa so tudi rekonstrukcijo tehnologije za izdelavo politelienskih cevi. S postavitvijo nove linije so pričeli proizvajati cevi večjih dimenzij, predvsem za kanalizacijo, vodovodno omrežje in toplovode. S proizvodnjo fitin-gov in spojnih elementov so zaokrožili svoj program. V tem obdobju so se vključili in povezali v sestavljeno organizacijo Hmezad, uresničevanje zastavljenih ciljev pa potrjuje upravičenost povezovanja. Na področju melioracij se povezujejo in nastopajo z delovno organizacijo Strojna. Pomembna pridobitev zanje je tudi Interna banka. »Zadnje, torej peto obdobje razvoja Minerve bo za nas pomenilo nov mejnik; nove proizvodne hale na Ložnici, ki smo jih zgradili, pa nam bodo nudiie boljše pogoje za delo. Dotrajani objekti bivše opekarne že dolgo niso ustrezali potrebam. Prostorski načrt do leta 2000 pa nam daje možnost širitve na tej lokaciji, kar je tudi velikega pomena. Načrtujemo namreč osvajanje takšnih proizvodov, ki zahtevajo manj materiala in več dela,« nam jé povedal direktor Minerve Heri Krušnik. Sicer pa Minerva že deset let uspešno prodaja svoje izdelke na tujih tržiščih, zlasti v Italiji, Avstriji in ZR Nemčiji. Za izvoz torej namenjajo deset odstotkov proizvodnje, od tega predstavljajo kar 25 odstotkov drenažne cevi. jk 80 let Marije Uranjek Življenje s spomini________________________ ^ »Spomini na sestri, Ivanko in Pepco, so vedno močnejši...« Bila je že noč, ko sem potrkal na vrata v drugem nadstropju upokojenskega bloka v Žalcu. Na vratih je pisalo Marija Uranjek. Pred kratkim je praznovala svoj 80-letni jubilej. To pa je bil tudi razlog mojega obiska. Mislil sem, da mi bo odprla stara, betežna in zgarana ženička. Pa ni bilo tako. Previdno in z nekoliko začudenim pogledom je stala med vrati ženska, ki ji nikoli ne bi prisodil toliko let. Za hip sem celo pomislil, da sem potrkal na napačna vrata. Povedal sem ji, kakšen namen ima moj obisk in nadvse prijazno me je povabila v kuhinjo. Beseda je stekla in oživeli so spomini. Pravzaprav Marija živi življenje, ki ga bogatijo spomini. Mnogo je tudi žalostnih. Se zlasti se z veliko bolečino v srcu spominja svojih dveh mlajših sestra, ki so ju umorili okupatorji in fašistični krvniki. Sestra Ivanka Uranjek, po kateri je poimenovana ena od ulic v Žalcu, je bila prva borka, ki jo je okupator ustrelil še z devetimi talci iz Krškega v gozdičku blizu Dobove. Druga sestra Pepca pa je skupaj z možem padla v slavni borbi Pohorskega bataljona 8. januarja 1943 na Osankarici. Marijina življenjska pot je bila trda. Rodila se je v rudarski družini z osmimi otroki. Večkrat so bili lačni kot siti. Živeli so življenje proletarske družine, življenje pomanjkanja, siromaštva in brezpravnosti. A vendar so ponosno nosili svoje glave na ramenih. Marija si je zelo želela postati učiteljica, vendar kot pravi, so bile revnim vse poti za izpolnitev takih želja zaprte. Hodila je v meščansko šolo v Celje, vendar se je morala zaradi pomanjkanja denarja temu odpovedati in oditi v uk za trgovko v domači vasi — Grižah. S tem se je zapisala trgovskemu poklicu in mu ostala zvesta vse do svoje upokojitve. Pot za vsakdanji kruh jo je vodila iz kraja v kraj. Službovala je pri zasebnih trgovcih v Celju, nato v Šmartnem pri Litiji, Šentjurju pri Celju, Ponikvi in Mariboru. Po vojni se je vrnila v Savinjsko dolino, kjer je najprej delala v pekarni kot prodajalka kruha, sledila je služba na Poslovni zvezi v Celju, od tam v Savinjskem magazinu, od koder je leta 1958 odšla v pokoj. Prav letos pa so ji bivše sodelavke izkazale izjemno pozornost, kar je osrečilo njeno življenje kot le malokaj. »Ne morem opisati občutkov, ki so me prevevali v dneh, ko sem praznovala svoj jubilej. Deležna sem bila velike pozornosti svojih osmih upokojenih sodelavk, ki so mi pripravile nepozabno svečanost. Prav tako pa so Marija Uranjek me v tem času izkazovali pozornost tudi drugi. Od otrok, sosedov, znancev in prijateljev. Pevke, ki me sicer obiščejo vsako leto ob mojem godu v decembru, pa so mojemu jubileju pridale še svoj delež. Najin pogovor je priložnost, da se vsem skupaj za izkazano pozornost iskreno zahvalim,« je z žarom in iskrenostjo v očeh dejala Marija v mikrofon, ki je beležil njen življenjepis. Na mizi pred mano so se vrstile najrazličnejše publikacije. Knjiga' med Mrzlico in Dobrovljami, Monografija Pohorskega bataljona in vrsta drugih spominskih gradiv, ki obravnavajo NOB in njuni sestri, ki ju v spominu spremljata povsod, še zlasti pa, ko obišče njuna grobova. V rokah imam zajeten zvezek spominov, ki jih je začela pisati moja sogovornica Marija z željo, da bi jih nekoč kdo prebral. Gre za izvirni dokument nekega časa in življenja, ki v izredno lepi pisavi in pravilni slovenščini daje dodatno podobo osebnosti Marije Uranjek. Težki so bili časi med obema vojnama, Marija za sebe skorajda ni imela časa. Pa vendar je bilo vmes tudi nekaj veselih trenutkov. S posebnim veseljem govori o svojem službovanju na Ponikvi ob južni železnici, kjer je imela nekaj odkritosrčnih in dobrih prijateljev pevk in Devcev. kot pravi. »Vedno sen: rada” prepevala, tu pa smo imeli pravi pevski zbor in vedno sem se veselila sobotnih večerov, ko smo prepevali pod mogočnim Slomškovim orehom . . ,« je razpredala svojo pripoved moja sogovornica. Beseda je ponovno nanesla na Ivanko. »Ivanka je bila po mamini smrti močno navezana name, nudila sem ji, kar sem mogla. Dve leti, 1940. in nekaj mesecev leta 1941, je stanovala pri meni v Mariboru. Tačas je namreč obiskovala učiteljišče. Že od leta 1938 je biia članica SKOJ-a. Njeni tovariši v organizaciji SKOJ na celjski gimnaziji so bili Vera Šlandrova, Karel Destovnik-Kajuh, Biba-Blaž-Röck, Janko Vrabič in drugi. V Mariboru je svoje delo nadaljevala, zato je morala takoj v začetku okupacije zaradi izdaje v ilegalo. Zadnjič pred njeno usmrtitvijo sva se videli 27. julija 1941,« je s solzami v očeh in otožnim glasom povedala Marija. Ivanka je ta dan imela sestanek s članoma Pokrajinskega komiteja Slavkom Šlandrom in ing. Radom Iršičem, bila je kurirka Pokrajinskega komiteja in prevzela je nalogo, da odnese partijski material in navodila skupini aktivistov v Krško. Pri tem je bila ob iskanju zveze ujeta in z ostalimi aretiranimi aktivisti iz Krškega obsojena na smrt. Dne 30. julija so ob pol štirih zjutraj vseh deset zvezanih obsojencev naložili na kamion in jih odpeljali v gozdiček pri Dobovi. Tu so morali izkopati skupinski grob. Sledove svojega početja je okupator mislil zabrisati, vendar so zahvaljujoč gozdarju, ki je vse to videl in na mestu groba posadil štiri smrečice, svojci lahko ob koncu vojne našli grob in opravili prekop. Prekopu žrtev je prisostvovala tudi Marija in se tako prepričala, da je med 10 ustreljenimi bila tudi njena sestra Ivanka. Vse do tega trenutka je namreč upala, da se bo pojavila od nekod, čeprav je videla razglas o njeni usmrtitvi. O tem dogodku je Marija povedala: »Dne 28. novembra 1945 smo se zbrali svojci prvih žrtev v Krškem. S kamionom smo se odpeljali v gozdič pri Dobovi. Začelo se je odkopavanje. Na dan so prihajali razni predmeti (pisma, glavniki, slike itd.) Nišem več zdržala. Z neko tovarišico sva se oddaljili. Ko sva se vračali, so ravno nesli neko v rjuho zavito truplo. Odgrnila sem rjuho in prepoznala modro svileno bluzo, ki jo je takrat nosila Ivanka . ..« Ob koncu pripovedi Marija strese z glavo, kot da hoče pozabiti tiste težke in žalostne trenutke. To pa ji ne uspeva, vedno bolj, iz dneva v dan, so spomini na Ivanko in Pepco ter mamo močnejši. Marija preživlja jesen življenja zadovoljna. Jezi jo, da smo v naši družbi prišli tako daleč. Čeprav sama ni bila neposredno vpletena v politiko, za katero je ob neki mamini izjavi v mladosti mislila, da je neka ženska, s katero se ukvarja oče, je sedaj na tekočem z vsemi dogajanji doma in v tujini. Gleda televizijo, bere časopise in knjige in veliko piše. Svoj čas pa izrablja še za urejanje stanovanja in za ročna dela. Ob njenem jubileju se ji s čestitkami pridružuje tudi naše uredništvo. Še na mnoga leta Marija! Darko Narag(av. ■ mam mam mam Akcija za hidravlično lestev Gasilsko društvo Žalec vodi ob podpori Občinske gasilske zveze akcijo zbiranja sredstev za nabavo hidravlične lestve za gašenje in reševanje. Žalski gasilci doslej takšne lestve še nimajo, je pa nujna pri požarih in reševanjih z visokih objektov, kot so stolpnice in silosi, nudi pa tudi učinkovitejše gašenje z vrha. Dobršen del organizacij združenega se je akciji že odzval, prav pa bi bilo, da se jim pridruži še ostalo združeno delo in se zave, da bo morda tovrstna naloža najbolje obrestovana, saj še vedno velja reklo: »Nesreča nikoli ne počiva!« V. Ck Verjeli ali ne ... Ni dolgo, ko je bil dobršen del Žalca od zgodnjih večernih ur do poznega jutra naslednjega dne zavit v »temo«. Brneli so telefoni, linija z Elektrom je bila nenehno zasedena, ljudi je zanimal vzrok za to nenadno prekinitev električne energije, ki nikakor ni bila običajna, saj se je vse predolgo vlekla. Verjeli ali ne, vzrok je bila podgana, ki je na svojem nočnem pohodu zašla med stikala v trafo postaji. Ne le, da je svojo zmote drago plačala, povzročila je tue veliko škodo, saj je zgorelo tudi stikalo, ki ga morajo sedaj elektrikarji nadomestiti iz uvoza. V. Ck Cicera ni dobro posnemati (Za 29. november) Danes je govorništvo zelo vprašljivo. Ljudje, krajani, občani imajo najraje, da govornik govori naizust. Takih govornikov je danes vedno manj. Zakaj? Kar ima govornik zapisano, je pravno neizpodbitno, še posebno če en izvod odda odgovorni osebi. Pa naj govore poslušalci, kar hočejo. Iz osebnih izkušenj. Nekdaj sem imel politične govore. Tudi za 29. november. Že kar precej let govorim na podstavku mrliške veže. Mislim, da so prav ti govori zelo tvegani. Zelo na ušesih udeležencev pogrebnega sprevoda, ki je često sestavljen od najpreprostejšega krajana do visokošolca. Kdo pa si ti, ki govoriš poslovilne besede? Mnogi, dejal bi — dobra tretjina, se udeleži te slovesnosti zgolj iz radovednosti, kako in kaj bo govornik povedal, kolikokrat se bo zmotil, ali je bled ali rdeč v obraz, kako se vede. Ker so to pametni ljudje, hitro ugotovijo, če ga ima govornik »pod kapo«, čeprav je vedno 'odkrit, in vsebina govora je v kraju še dolgo prisotna, še posebej, če spada govornik v nekakšno intelektualno skupino. Zato se tega poslovilnega govorništva — pa tudi političnega — na pamet, vedno bolj izogibajo. Spominjam se proslave 29. novembra 1947. Tega je zdaj 40 let. Kot predsednika mladine so me določili — sekretar KP — eia bom glavni govornik. Moral sem pristati. Kar se tiče glasu, nisem bil v strahu. Vsebina! Saj je to bilo mesto in v mestu je polno intelektualcev. Moral sem spregovoriti, obenem pa pripraviti kulturni program. Toda govor je prvi. Ni me bilo strah. Govoril sem ognjevito, borbeno, toda sredi aovora je nekdo vzkliknil: »Švabi so nam pobrali, požgali tako rekoč vse. Ždaj, ko smo prišli malo k sebi, pa jemljete, kradete vi!« Medvzklik me je skoraj iztiril. Nekje v meni pa je govorilo: Izpelji do kraja, moraš! In jaz ob zaključku zakričim v dvorano: Ob največji stiski se spomnimo naših velikih možov: Tita, Kardelja, Rankoviča, Dedijerja, Dži-lasa in drugih. Ploskanje. Naj živi 29. november, naj živi Jugoslavija! Kar kipelo je iz mene. Cicero, socialistični Cicero. V upanju, da sem pogoltnil vso učenost, me med potjo domov ustavi tovariš Strehovec, predsednik sodišča, partizan od 1941, in mi reče: Poslušaj, tovariš, vsaj slovnice bi se lahko naučil. Tovariš, mož in ne možov! Legel sem, spati nisem mogel.'Kar naprej mi je rojilo po glavi: 29. november. Švabi so nam pobrali, požgali tako rekoč vse, zdaj ko smo prišli malo k sebi, pa jemljete, kradete vi. In še: mož in ne možov! Bil je to moj najtrši 29. november. Drago Kumer The Empty Člani Šolskega kulturnega društva DPD Svoboda Polzela so se dolgo pripravljali na uprizoritev kriminalke Veliki rop, ali kot se v izvirniku imenuje The Empty Safe. Predstavo so pripravili v angleščini. Z njo so se prvič predstavili v nedeljo, 22. novembra, danes pa je bila ponovitev. Polzelska osnovna šola je danes pripravila dan Safe ameriško-angleške kulture. Pouk je potekal v angleščini, zato so povabili učitelje angleščine iz šol žalske občine. Šolo je obiskal in si ogledal igro tudi ameriški ambasador v Zagrebu. V igri nastopajo Sašo Mohorko, Ali Jerman, Primož Zagoričnik, Andreja Novak, Marta Hor- vat, Ivi Zdolšek, Primož Bukovec, Mateja Begič, Adrijana Čmak, Stanko Podbregar in folklorna skupina OŠ Polzela. Režijo je tudi tokrat prevzel Jaka Jeršič, lektor-stvo Marinka Marovt, plesne vložke je pripravila Nanika Cvikl, šepetala pa Martina Ocvirk. T. TAVČAR Karel Jug — 70 letnik Gasilec z dušo in telesom Delavec, vojak, obrtnik, predavatelj, vzgojitelj — gasilec Pred kratkim je svoj življenjski jubilej praznoval človek in mož, ki še posebno med gasilci Savinjske doline pomeni enega od stebrov te humanitarne organizacije. Beseda teče o Karlu Jugu — možakarju močnejše postave — ki ga bogati bogato življenje. Njegova jesen življenja je zato lepa, prijetna in polna sadov njegovega minulega dela. Človek, kot je Karel, je že od osvoboditve zapisan gasilstvu, zato ga tudi ob našem obisku nismo našli dom. Žena nam je povedala, da je v gasilskem domu na Ložnici, kjer s svojimi mlajšimi menda nadzirajo naraščanje vodostaja Ložnice, saj je že prestopila bregove, in čakajo, če bo potrebno ukrepati. Tema je že, ko se ustavimo pred gasilskim domom in povprašamo po Karlu. Povejo nam, da je v dvorani, fantje so se ravnokar vrnili z akcije, kjer so črpali vodo iz neke stanovanjske hiše. Stisneva si roke v pozdrav in pogovor steče. Svoje prida pri tem še kozarček dobrega domačega vina, ki je bilo šele pred dnevi krščeno. Karel Jug je zagledal luč sveta 11. oktobra 1917 in kot rad reče, je otrok velikega oktobra, otrok socialistične revolucije. Njegova življenjska pot se je začela v Mi-gojnicah v družini obrtnika — sedlarja — s petimi otroki. Ta obrt pa je bila tradiciji v njegovi družino, saj $o jo njegovi predniki imeli že več generacij. Kot pravi, so živeli polproletarsko življenje. Znanje si je Karel nabiral v Žalcu, nato v meščanski šoli v Celju, želel je postati elektrotehnik, ven-aar mu je čas veiiKe gospoaarske krize onemogočil šolanje v Ljubljani, zato se je šel učit za sobo- Karel Jug slikarja in pleskarja. Vseskozi je bil Karel predan tudi športu in sokolski organizaciji, s tem pa tudi njenemu programu, ki ga je vestno in dosledno izpolnjeval ter krepil svojega duha in razredno zavest. V poklicni usmerjenosti je pozneje naredil še korak več. Študiral je tehnologijo in potem svoje znanje prenašal na učence vajeniške šole v Celju in Žalcu. Kot samostojni obrtnik pa je vzgojil 17 vajencev, ki so brez dvoma hvaležni svojemu učitelju za pridobljeno znanje. Precej pa se jih je tega poklica priučilo, tako da je paleta njegovega vzgoj-no-izobraževalnega dela več kot polna. S pogovorom sva zajadrala v gasilske vrste. Odločitev, da se vključi v to organizacijo, je dozorela že v partizanih, ko sta s prijateljem nemočno gledala, kako so goreli slovenski domovi. Bil je borec Tomšičeve brigade, pozneje pa VDV (vojske državne varnosti), ki se je preimenovala v KNOJ, in tako je bil vse do konca leta 1945 tudi komandir na karavli tromeje med Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. Leta 1947 je vstopil v gasilsko organizacijo in postal član Gasilskega društva v Žalcu. S tem se je za vse življenje zapisal tej organizaciji in se razdajal v njej. »V gasilstvu sem videl možnost pomagati ljudem, zato sem se vanj resnično poglobil. Vojaškega znanja sem imel dovolj, saj sem bil polnih pet let vojak, želel sem si pridobiti znanje v gasilstvu in tehnologiji gasilstva, tako da sem napravil izpite od gasilskega podčastnika do višjega gasilskega častnika. Vse to pa sem, še in bom prenašal na mlajše,« je z žarom v očeh povedal Karel. Karel je bil riepogrešljiv na vseh tečajih za gasilske podčastnike ali častnike. Vodil je tovrstne tečaje, bil predavatelj in dajal svoje teoretično in praktično znanje mlajšim generacijam gasilstva. To pa z velikim veseljem počne še danes in bo, dokler bo imel moči. S ponosom in smehljajem na ustnicah potreplja fante okrog sebe in reče: »To so moji fantje, ponosen sem nanje, saj nič ne zaostajajo za poklicnimi gasilci, so del mene in jaz del njih.« Takšen je Karel in vsi, ki ga poznajo, teh pa je veliko, vedo o njem povedati še veliko več. Delo, akcija, tovarištvo in poštenost so vrline, ki so lastne njemu in njemu podobnim. Za njegovo delo mu je družba že izrekla številna priznanja, mi pa mu zaželimo še veliko plodnih in ustvarjalnih let. Darko Naraglav gj OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE __29 NOVEMBER Gledališče: Ponedeljkov abonma: Jean Anouilh — Škrjanček ali igra o Ivani Arški Nekoč so zažigali čarovnice, ženske, ki so se po mnenju cerkvenih razsodnikov in očitkov imaginarnih očividcev spečale s hudičem. Čas je pokazal drugače. To so vendarle bile le ženske, ki so mislile drugače od univerzalne resnice, ustvarjene od patriarhalno naravnanih, lažno krščansko napojenih moških, ki so predstavljali vladajočo elito. Ta elita cerkvenih služabnikov, kraljev, vojskovodij in vseh ostalih ' božjih in posvetnih odposlancev ne mara vmešavanja v svoja pravila igre, čeprav so ta še tako izumetničena, lažna, nemoralna, neresnična in človeku tako močno odtujena. Temačni srednji vek je obdobje, ko je bila vera opij za ljudstvo v najslabšem pomenu besede. Z vero je manipulirala peščica oblastnikov, ki jim je vera služila kot idealno legitimno sredstvo za absolutno nedotakljivo oblast. Drama škrjanček posega ravno v takšno obdobje, v temačno srednjeveško vzdušje Francije in Anglije, kjer vlada popolna dekadenca, propad morale, oblasti in vsega, kar je človeškega, s tem da je Anglija vsaj vojaško bila takrat precej močnejša od Francije. V tem trenutku stopi na sceno prototip vsega slabega, izopirje-nega, nehumanega in neresničnega. To je Ivana Arška, poosebljena lepota, nedolžnost, čistost, hrabrost in resničnost. Ivana v sebi združuje vse tiste lastnosti, ki jih vladajoča elita ni imela. To so lastnosti čiste krščanske vere in nasprotje tistih nečloveških vrednot, na osnovi katerih so nekateri s pomočjo potvorjenih krščanskih naukov uspeli vladati. V svetu neresnice je resničen človek kontroverzen prestopnik. To je usoda premnogih posameznikov in ne le Ivane Ar-ške, katere božje poslanstvo ji je narekovalo popolno obsodbo lažnega in neresničnega sveta. Takšna načela Ivani ne prinašajo drugega kot trpljenje, propad in zažig na grmadi — kot najbolj »sramotno smrt« tistega časa. Vendar življenje za Ivano ni pomembno, pomembna je le resnica. Ivana pravi, da ni ničesar slabo, kar je resnično. Ivana je škrjanček, ki predstavlja upanje v resnico, srečo, poštenost, veselje ... Škr-jančki so večni kot upanje, ki je edino, kar nam pogosto preostane, kot edino tolažilno sredstvo. Ivana tako ni časovno določena oseba. Nič koliko je že bilo Ivan, ki so bile sposobne delovati skladno z vestjo, pa četudi za ceno lastnega propada. Ali nam tudi sodobnost ne prinaša nič koliko Ivan, dasiravno jih ne zažigamo več kot čarovnice? Ivana pravi, da še tako vojaško vodena družba ne obstaja brez posameznikov, ki so sposobni reči — NE. Uprizoritev Škrjančka, pred kratkim umrlega francoskega dramatika Jeana Anouilha, izredno domiselno izpeljuje in nadgrajuje osnovno poanto o propadu drugače misleče in delujoče Ivane Arške, ki pa se v končni konsekvenci ne konča z njenim propadom, temveč s propadom vsega neresničnega, lažnega, nemoralnega in človeku odtujenega. Zgodba ima srečen konec. Ali bo s tem tudi prihodnost človeštva srečna? Po končani predstavi se navdušenje v dvorani ni poleglo še nekaj minut. Skoraj neverjetno je, kako domiselno, dramaturško in scenaristično dovršeno in scensko bogato uprizoritev je uspelo pripraviti ljubiteljsko gledališče Tone Čufar z Jesenic. V drami je nastopilo več kot štirideset igralcev, glavna vloga v liku Ivane Arške je bila odigrana malodane briljantno. Škrjanček tako ni bil po naključju izbran za najboljšo lanskoletno predstavo ljubiteljskih gledališč na republiškem tekmovanju gledaliških skupin. Zanimivo je, da so samo dan potem, ko so jo uprizorili v Žalcu, Jeseničani z njo sodelovali na Borštnikovem srečanju. Občinstvo v Žalcu se je tokrat izkazalo. Ne samo kvantitativno, v tem smislu, da so dodobra napolnili dvorano, tudi miselno so se identificirali s predstavo in dokaj prefinjeno reagirali na različne umetniške efekte in dialoge igralcev. Le na koncu se je občinstvo nekoliko zmedlo in začelo ploskati še pred koncem predstave, kar pa jim vendarle ne gre zameriti, ker je konec predstave prerasel v neke vrste evforijo med obiskovalci. Upajmo, da se je kdo od obiskovalcev po predstavi vprašal, ali vendarle ne obstaja upanje za »resnično« resnico in ugotovil, da je še kako dobro ločevati čarovnice od škrjančkov. Vojko Zupanc Kulturni dnevi H 1 Že kar nekako ustaljena praksa so postali kulturni dnevi na osnovnih šolah, na katerih se učenci spoznavajo z neposrednim delom v raznih dejavnostih. Največ jih vsekakor odide k zasebnikom in treba je reči, da jih večina rada sprejme in jim pokaže, kako si služijo svoj vsakdanji kruh. So pa tudi takšni, ki ne žele, da bi jih kdo zmotil pri njihovem vsakdanjiku. Učenci osnovne šole Peter Šprajc-Jur (na posnetku) so se pri Foto Tonici seznanili s fotografsko dejavnostjo, na koncu pa so tudi sami preizkusili pridobljeno znanje. V. Ck Turizem niso le ljudje, je tudi zgodovina. Iz vpisne knjige šempetrskega antičnega parka je razvidno, da ga je letos obiskalo že 16.860 obiskovalcev, do konca sezone pa predvidevajo, da jih bo že 17.000. Največ je med njimi vsekakor Slovencev, precej pa je tudi Angležov, Holandcev, Koroških Slovencev, Avstrijcev in drugih, kar dokazuje, da park obiskujejo prebivalci iz cele Evrope. Pri vpisu v knjigo se jih največ zahvaljuje za dobrodošlico, za razlago, večina jih poudarja, da smo Slovenci lahko ponosni na ta kraj, ki je zelo impresiven, in škoda je, da ni še bolj populariziran. Ob vsem tem se zastavlja vprašanja, ali res znamo predstaviti naše kulturne in zgodovinske spomenike. Tako imamo v Žalcu hmeljarski muzej, ki je vse preveč v anonimnosti. Njegova zbirka je bila včasih v Inštitutu za hmeljarstvo, material pa je zbiral in urejal Franc Smukovec. Nešteti šolarji so ga obiskali, da jim je zbirko pokazal in jim obrazložil zgodovino hmeljarstva. Kaj pa danes? Na Vranskem so začeli s snovanjem kmečkega muzeja, vendar je vse ostalo na pol poti. Kamniti steber z označbo Graz, Trieste se nahaja v šupi za Antičnim parkom. Prav» bi bilo, da ga postavimo in pokažemo svetu, kje je vodila včasih beja cesja' z Dunaja v Trst: Podobnih stvari pa je še cela vr- kultura . . . sta. V zadnji številki Savinjskega občana je novinarka zapisala, da v naši občini razen v Braslovčah in na Polzeli ni posebnega zanimanja za lepo in urejeno okolje. Pisala je tudi o akciji Turizmu pomaga lastna glava. Če polistamo po zadnji številki glasila Upov list (8/87), vidimo, da ni tako. Res je osnovna šola Vere Šlander na Polzeli v tej akciji prva, vendar pa je zaslužil kritiko tudi njihov prispevek, saj pozabljajo na Sv. Miklavža, ki kraljuje nad Polzelo in je nekoč čuval splavarje pri vožnji po Savinji. Pozabljajo na Goro Oljko in na Novi Klošter. Vse to je okolica Polzele, ki je polna kulturnih spomenikov. V sestavku Savinjskega občana ni zaslediti, da je v akciji sodelovala tudi osnovna šola Bratov Juhart iz Šempetra, izven konkurence pa še osnovna šola Ivan Farčnik-Buč Vransko. Šempetrani so zelo lepo opisali Rimsko nekropolo, jamo Pekel, učno pot proti jami, želijo pa si več organiziranih akcij za očiščenje kraja, in sicer pri avtobusnih postajališčih, pri trgovini, kinodvorani in drugod. Vrančani pa lepo predstavljajo zgodovino svojega kraja od prapora narodne zavesti, ki ga je Vransko nosilo že v dobi preporoda, ko je bila 1867 ustanovljena narodna čitalnica’! Lotevajo pa se tudi’ ekolo- ške problematike s termoelektrarno Šoštanj, ki je bistveni* onesnaževalec in uničevalec gozdov na Dobrovljah. Predstavljajo turistično ponudbo in opozarjajo na Čreto ter Dobrovlje, želijo pa, da bi tudi njihov kraj bil čistejši za prijetnejše počutje njihovih turistov. Vsi skupaj pa moramo za turizem napraviti več, saj turizem ni le jama Pekel, rimska nekropola oz. antični park v Šempetru, niso le planinske postojanke, je tudi nekaj več, naša zgodovina, kultura ... Zato povejmo, da je bila naša dolina že v letih pred in po začetku našega štetja gospodarsko zelo. razvita. Da je doživela velik gospodarski napredek, da je bilo razvito tudi podeželje; dokaz so kamnoseške delavnice v Šempetru in so ustvarile monumentalne spomenike, ki jih danes občudujemo, da je bilo razvito lončarstvo — dokaz so izkopanine, grobišča v vzhodnem parku, ki pa je premalo poznan. Tu je bila razvita trgovina iz Italije proti Donavi, proti vzhodu, in tu je bila močna obrt, zlasti keramična, steklarska in lončarska, kamnoseška, kovaška. Če se omejimo le na rimsko dobo. Enako ugotavljamo za srednji vek in za druga obdobja. Tudi to Je danes del turizma, razkrijmo Ob Tednu domačega filma v Celju je bil na Polzeli že 12. teden mladinskega filma, ki ga je tudi tokrat pripravil DPD Svoboda Polzela. Zvrstilo se je osem filmov, ogledalo si jih je veliko šolarjev, ki so imeli tudi abonmajske karte. Nekateri so povedali: »« r Da te ugotovitve ne bi samevale, predlagam, da čimprej skličemo vse telesno-kulturne organe v občini Žalec ter jih seznanimo z možnimi posledicami, ki bodo pustile dolgoročno vrzel v telesni kulturi. Adi Vidmajer Strelstvo Začetek občinske pionirske lige V soboto, 24. oktobra, je bilo v Žalcu končano prvo kolo občinske lige v streljanju z zračno puško za pionirje. Domačini Aleš Klovar (145 krogov), Kristijan Pukmajster (T39 krogov) in Griša Miheljak (105 krogov) so zasedli tretje mesto s skupaj 389 krogi, prvi so bili pionirji iz Liboj v postavi Peter Džokoč, Dani Brezlan in Damjan Obreza, drugi pa pionirji iz Šempetra. Tekmovanje je organiziralo Strelsko društvo Žalec, sodil je Alojz Klovar. Sindikalne športne igre v streljanju z zračno puško V četrtek, 22. oktobra, so v okviru sindikalnih športnih iger potekala tekmovanja v streljanju z zračno puško, in sicer na vseh streliščih v občini. Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov, žal pa se na tovrstnih tekmovanjih zbere le malo strelcev, kar kaže na nezadostno zanimanje OZD za tovrstno dejavnost, ki pa konec koncev tudi ni le športnega pomena. Največ strelcev se je zbralo v Žalcu, kar 120, pohvaliti pa re predvsem ekipo strelk WZ alee, ki se že tradicionalno udeležuje teh tekmovanj. Najboljše rezultate so dosegli v Žalcu Jani Krajnc (Ferralit), Jani Pukmajster (TN Polzela) in Vili Pobrežin (Ferralit). V Libojah: Bernard Martino-vič, Srečko Dudarič in Polde Valant ; v Preboldu: Milan Štorman, Vinko Krajnc in Rafko Novak; v Šempetru: Alojz Zagoričnik, Vojko Škodnik in Jože Tkavc ter na Polzeli: Mohorko, Najvirt in Špindler. Občinska liga — člani Končano je prvo kolo občinske lige v streljanju z zračno puško serijske izdelave za člane Strelske družine Žalec. Tekmovanje je potekalo na strelišču v Šempetru. V prvem kolu je največ čkrogov osvojila ekipa SD Bratov Hrvatin iz Liboj (1410 krogov), sledijo ji ekipa SD Žalec 2 (1409 krogov), SD Šempeter (1369 krogov), Šempeter 2 (1316 krogov), SIP Šempeter (1305 krogov) in SD Polzela (1274 krogov). Najboljši posamezniki: Polde Valant (365), Bernard Martinovič (363) in Franc Kotnik (358) krogov. Tretje kolo republiške lige — vzhod Na strelišču SD Žalec je potekalo tretje kolo druge republiške lige v streljanju z zračno puško serijske izdelave. Žalčani so bili ponovno najuspešnejši, saj so dosegli 1459 krogov, ekipa F. Steklič iz Škofje vasi pa 1397 krogov. Najboljši strelec srečanja je bil Mladen Melašnek s 374 krogi, sledi mu Justin Smrkolj s 367 krogi, Vojko Škodnik s 316 krogi in Jani Pukmajster s 357 krogi. Ekipa Žalca vodi trenutno s šestimi točkami in 4360 krogi pred ekipo Boštanja iz Sevnice. V četrtem krogu čaka Žalčane tekma v Hrastniku z ekipo Steklarja. J. P. sr Sport na kratko Jesenski del tekmovanja v II. slovenski nogometni ligi — vzhod, kjer nastopajo tudi nogometaši Partizana Žalec, je končan. Na prvenstveni lestvici so na odličnem petem mestu z 11 točkami. Tekmovanje se bo nadaljevalo spomladi. Odbojkarji Partizana Šempeter, ki nastopajo v slovenski odbojkarski ligi, so po šestih odigranih srečanjih na prvenstveni lestvici na predzadnjem mestu. Edino srečanje, ki so ga dobili, je bilo proti Triglavu iz Kranja (3:1). Če bodo igrali tako slabo, bodo verjetno izpadli iz slovenske lige. Košarkarji Polzele (člani) in Prebolda pa uspešno nastopajo v slovenski košarkarski ligi, vzhod II. Polzela je doma premagala Muro s 145:61, Prebold pa Koroško s 100:88. Po 4. kolu je-Polzela na četrtem mestu, Prebold pa na šestem. V Celju so bila tri kola slovenske karate lige. Karateisti Žalca so zmagali proti KK A. Besednjak s 3:2 in izgubili s KK Partizan Limbuš s 3:2. Zbral: T. TAVČAR *>vyr ^ r hiteti c Rokometna šola Pionirska rokometna šola, ki so jo lani ustanovili v Žalcu sedaj p ridno dela naprej. Vodja šole Adi HUDA-RIN nam je povedal, da sedaj pridno vadi trikrat tedensko po 26 pionirk in da bodo kmalu pričele že s prvimi tekmami. Tako kot lani imajo s starši skupne sestanke, kar je tudi uspeh. Na sliki: Adi Hudarin s pionirkami na enem zadnjih treningov. T. TAVČAR V orientaciji uspeh za uspehom Ekipa orientacistov pri PD Za-bukovica niza uspehe. Tako so se udeležili v Brežicah tekmovanja v spomin na brežiško četo, hkrati pa so obiskali tudi grotr prve slovenske talke in njihove domačinke Ivanke Uranjek, po kateri se imenuje tudi pionirski odred na osnovni šoli Nade Cilenšek v Grižah. Na tekmovanju so dosegli lepe uspehe: pionirji prva tri mesta, mladinci pa prvi dve mesti. Med mladinci je tekmovala tudi Tina Veligovšek, ki je bila druga, prehitel pa jo je Mito Kot, tudi član PD Zabukovica. Pri članih je tekmo- vala Nuša Hribar, prehitela pa sta jo Bojan Jevševar in Iztok Loren-čak. ■ Na odprtem prvenstvu Gorenjske pa je bil med pionirji Marko Krušnik drugi, Matjaž Fric šesti in Matjaž Čulk sedmi. Pri mladincih je bil na tem tekmovanju Mito Kot četrti, Tina Veligovšek pa peta, pri starejših članih je bil Iztok Lo-renčak tretji, državni prvak Bojan Jevševar pa je tudi tokrat potrdil svojo izurjenost z osvojitvijo prvega mesta, Srečko Mohorko pa je bil deveti. Pri članicah je bila Nuša Hribar druga in je s tem me- stom premagala državno prvakinjo, ki je bila takoj za njo. Te rezultate so tekmovalci potrdili tudi na mednarodnem tekmovanju v Benetkah v Italiji, kjer je Marko Lorenčak osvojil šesto mesto, Mito Kot pa je bil štirinajsti. V svojih kategorijah pa sta zmagala Srečko Mohorko in Nuša Hribar. Odličen uspeh pa je v kategoriji M-21 elita, v kateri so tekmovali ' le najboljši tekmovalci iz Italije in Avstrije, dosegel Bojan Jevševar, ki je bil tretji. Torej več kot uspešen zaključek sezone. _fj Dva sejma V Žalcu in Preboldu sta bila smučarska sejma nove in rabljene opreme. Obiskovalcev je bilo veliko, tako da so prišli na račun tisti, ki so rabljeno smučarsko ali kakšno drugo opremo za zimske športe prodajali, in tisti, ki so jo kupili. Na sliki s sejma v Žalcu, ki ga je pripravil SK Gozdnik Žalec. T. TAVČAR Šahovske vesti • Šahovski klub Žalec je s pomočjo TKS Žalec pripravil že tretji občinski posamezni hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 36 šahistov. V finalni skupini je zmagal D. Brinovec pred Francijem Brinovcem, oba SK Žalec, in Stanetom Skokom iz Šempetra. V tolažilni skupini je zmagal J. Peternel iz Šempe- tra pred Grobelnikom in Kam-pošem iz Žalca. • Na mesečnem hitropoteznem turniru šK Savinjčan je nastopilo šestnajst šahistov. Zmagal je M. Štorman pred S. Skokom in Š. Peternelom. -jg Obvestilo Sekretariat za gradbeništvo sporoča, da bodo začeli z rušenjem graščine v Zaloški gorici, kjer lahko zainteresirani občani dobijo še uporaben gradbeni material. Dežurstvo na vodovodu V času od 23. novembra do 28. decembra 1987 bodo po razporedu dežurni naslednji monterji: od 23. 11. do 30. 11. - Marko DOLINAR, Griže 35 od 1. 12. do 7. 12. - Bogdan PANTNER, Rakovlje 17 d od 7. 12. do 14. 12. - Jakob OLIP, Pongrac 21 od 14. 12. do 21. 12. - Vlado SUPER, V. Pireiica 5/e od 21. 12. do 28. 12. — Tone JAGER, Prebold 62/a Dežurni monter dežura oz. je v pripravljenosti doma v popoldanskem času ob delavnikih, prostih-sobotah, nedeljah in praznikih. Prijave okvar lahko oddate tudi v nabiralnik pri vhodnih vratih sedeža DO Komunala, Nade Cilenšek 5, Žalec. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija JOŽETA ROJNIKA s Polzele se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, pevcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno * sožalje in darovali cvetje. Prav tako se zahvaljujemo duhovniku za opravljen poslovilni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ne najdemo besed, da bi se lahko zahvalili tako veliki pozornosti in globokemu spoštovanju, kot ga izkazuje kolektiv SLOVANA Vransko svojemu nepozabnemu IVU DERNAČU Še vedno čutimo vaš močan stisk roke ob slovesu — pogrešali ga bomo. To dokazuje ob vsaki obletnici tudi lepo cvetje, ki ga je tako ljubil. Vsi domači Močno v bolezni si trpel, a vedno si si še želel, da bi še živel. Bil si vesel, k sosedom v vas si rad šel, a vse minilo je, že leto dni črna zemlja krije te: V SPOMIN IVANU JEZERNIKU iz Gotovelj 104 Ne moremo se sprijazniti z usodo, da te od nikoder več ni. Ostala je praznina in tišina, ostal je le nepozaben spomin. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena, sin in hčerke Premnogo v bolezni si trpela, a vedno si želela, da bi še živela, ker sva te v srcu rada imela. V SPOMIN Dne 16. decembra bo minilo dvajset let, odkar je prenehalo biti mlado srce BRIGITKE PAVLIČ Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki obiskujete njen prerani grob, ali se je kako drugače spominjate, iskrena hvala. Zahvala velja tudi družini Završnik in Turk ter Leonidi Bončina, ki ji je do današnjih dni ostala zvesta prijateljica. Hvaležni: mama Anica, oče Ciril in sestra Irma Prometne nezgode Dne 16. oktobra 1987 je ob 13.45 voznik osebnega avtomobila Viktor SOPOTNIK izsiljeval prednost na lokalni cesti v Ložnici pri Žalcu, saj je zapeljal z dvorišča v trenutku, ko je po prednostni cesti pripeljal voznik kolesa z motorjem Bojan POLŠAK. V trčenju se je Polšak laže poškodoval. Dne 17. oktobra 1987 je ob 15.10 na regionalni cesti Polzela—Andraž voznik traktorja s priklopnikom Ferdinand JELEN ustavil v bližini hiše v Založah 9, in sicer v trenutku, ko je za njim prehitro pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez BURŠIČ, ki ni uspel zaustaviti svojega vozila in se je zaletel v priklopnik v času, ko je s traktorja izstopal Milan RAKUN. Ta je padel pod priklopnik in se huje poškodoval. Dne 19. oktobra je ob 0.3 uri na magistralni cesti v Vinski gori zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom voznik osebnega avtomobila Zdravko GALUN, ki je v ovinku zapeljal s ceste, se prevrnil na bok in obstal v potoku Pirešica. Voznik in sopotnik Igor GORENJAK sta se laže poškodovala. Dne 22. oktobra 1987 ob 15.35 je na lokalni cesti v Ložnici voznica os. avtomobila Mojca RANDL zaradi prevelike hitrosti v ovinku zapeljala s ceste v jarek, pri čemer sta se voznica in sopotnica Ženja ŠTRLE laže poškodovali. Dne 25. oktobra 1987 je ob 18. uri v Žalcu na Kardeljevi ulici voznik kolesa Bruno ČERMOŽNIK vozil brez luči po levi strani ceste in pod vplivom alkohola. V trenutku, ko mu je pripeljal nasproti voznik os. vozila Franjo FIOBEL, je zapeljal v desno in trčil v Floblov avtomobil. Padel je po vozišču in se laže poškodoval. Dne 27. oktobra je ob 16.55 na obvoznici v Žalcu v križišču za Ložnico pripeljal v rdečo luč voznik osebnega avtomobila Jože DUFI v trenutku, ko je na prehodu za pešce pravilno prečkal cesto Anton BOBEK. Zadel je pešca, ki ga je vrglo na vetrobransko steklo, od koder je nato padel po vozišču. Zaradi hudih poškodb je pešec še istega dne v bolnišnici umrl. Dne 1. novembra 1987 je okoli 17.25 vozil kolo z motorjem Sebastjan UKŠIN po lokalni cesti iz smeri Zabukovica proti Grižam. Zaradi vožnje brez luči ga je voznik osebnega avtomobila Peter ŠALEJ spregledal in ga zbil po vozišču, pri čemer se je hudo poškodoval. Skoraj istočasno je na lokalni cesti v Založah voznik kolesa z motorjem Drago KOLENC zaradi neprimerne hitrosti v ovinku sunkovito zavrl, pri čemer je izgubil oblast nad vozilom in padel ter se hudo poškodoval. Dne 9. novembra ob 5.20 je na regionalni cesti na Polzeli voznik osebnega avtomobila Tomaž KOLŠEK zaradi prehitre vožnje zapeljal s ceste v drevo. V trčenju sta se huje poškodovala voznik in sopotnik Avgen TOMINŠEK, laže pa sopotnica Polonca KOLŠEK. Dne 10. novembra je vozli Viktor ŽEVART po magistralni cesti iz smeri La-tkova vas proti Žalcu vozilo s tablico za preizkušnjo. V Doberteši vasi je pri zavijanju v levo izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem Martinu BREZNIKARJU, ki v križišču za Polzelo ni spreminjal smeri. Prišlo je do trčenja in Breznikar se je huje poškodoval. Kazniva dejanja V noči od 19. na 20. oktober je bilo vlomljeno v objekt Hmezad Gostinstva Žalec v Hmeljarski ulici. Neznani storilec je odnesel večjo vsoto denarja, ki ni bil ustrezno zavarovan. Miličniki za storilcem še poizvedujejo. V noči na 20. oktober je bilo vlomljeno tudi v trgovino Savinjskega magazina v Grižah, od koder je storilec odnesel nekaj prehrambenih artiklov. Dne 20. oktobra je bila roparsko napadena Žalika ŠTIMULAK s Šlandrovega trga 13. Miličniki so ugotovili, da je dejanja osumljen mladoletni I. B., ki je pobegnil iz VPD Radeče. Mladoletni osumljenec je naslednji dan ukradel Lidvini JEZERNIK torbico z nekaj denarja. J. S. in R. M. sta utemeljeno usumljena večjega števila kaznivih dejanj. Tako je J. S. vlomil v počitniško hišico Alojza KOPRIVNJAKA, kradel je v Nami in v Savinjskem magazinu, vlomil je v camp prikolico in v stanovanjsko hišo na Škafarjevem hribu, od koder je odnesel vrtalni stroj, nato pa vlomil še v stanovanjsko hišo v Vrbju. Z R. M. sta ukradla kolo z motorjem, s katerega je R. M. nato odmon-tiral posamezne dele in jih prestavil na svoje motorno kolo. Osumljena sta tudi vlomov v griško pošto, trgovino Savinjskega magazina v Grižah, v bife upokojencev v Grižah ter v avtobus, parkiran v Grižah, še prej pa sta vlomila tudi v gostišče Kolodvorske restavracije v Žalcu. Miličniki so prijeli tudi Š. B. iz Zabukovice, ki je osumljen več kraj koles z motorji. V noči na 23. oktober je bilo vlomljeno v objekt strelske družine v Preboldu, od koder sta bili odnešeni dve zračni puški. Miličniki so ugotovili, da sta dejanje storila dva otroka, doma iz Prebolda. Dne 24. oktobra je bil izvršen poskus posilstva S. B., ki ga je osumljen Š. J. iz Celja. Dne 28. oktobra je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Antona DOBNIKA iz Levca, št 74. Storilec je odnesel nekaj denarja. Dne 2. novembra je prišlo do pomora rib v gojitvenem potoku v Marija Reki. Ugotovljeno je bilo, da je do zastrupitve prišlo že 31. oktobra. Analiza vzorcev vode pa bo pokazala morebitno odgovornost V. D., ki je v potok zlil vodo, pomešano s hidriranim apnom. Člani košarkarskega kluba Prebold so pri kraji ujeli mladoletno T. N. iz'Prebolda, ki jim je že cel mesec med treningi kradla denar iz oblačil v garderobi osnovne šole. Poleg opisanih je bilo v zadnjem mesecu še 55 kaznivih dejanj, med katerimi prevladujejo velike tatvine, tatvine, odvzemi motornih vozil, goljufij, hudih in lahkih telesnih poškodb. Glede na to, da se bliža čas zimskih športov, pričakujejo tudi pogostejše kraje drage smučarske opreme, zato miličniki opozarjajo na ustrezno zavarovanje opreme in večjo budnost pri radostih zimskih športov, da jim jih nepridipravi ne bodo skrajšali. /O ljubljanska banka Splošna banka Celje Rienostavimo naše sodelovanje Varčevalcem, delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik republike. Hmezad ŽALEC Interna banka Hranilno kreditna služba Čestitamo za dan republike — 29. november Velika izbira in ugodni plačilni pogoji pri nakupu: — smučarske opreme (na 3 obroke, brez obresti in pologa) — konfekcije (na 3 obroke, brez obresti in pologa ali na 6 obrokov brez pologa in 20 %-nimi preračunanimi obrestmi) Praznična ponudba živil (čokolada, piškoti, mesni izdelki in pijače) po ugodnih cenah od 23. novembra do 31. decembra OB PRAZNOVANJU DNEVA REPUBLIKE BRALCEM SAVINJSKEGA OBČANA ISKRENO ČESTITAMO Veleblagovnica 'TTif: tfT Žalec Prodajni center E. vJL JL JL JL vi Levec KOM PAS JUGOSLAVIJA Poslovalnica ŽALEC vas vabi na jesenske počitnice - na morje po IZJEMNO UGODNIH CENAH smučanje - v JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI, ŠPANIJI, ŠVICI, ČSSR in BOLGARIJI — zahtevajte katalog in dodatni KLUBSKI PROGRAM silvestrovanje — pripravljeni so številni programi za potovanja po domovini in tujini — mini počitnice ob morju in v zdraviliščih strokovna potovanja - DOM - OBRT, MÜNCHEN, 2 dni - 4. decemDer — BATIMAT PARIZ, 4 in 5 dni, od 7. dec. dalje Predprodaja smučarskih vozovnic za GOLTE do 15. decembra ! OBIŠČITE NAŠO POSLOVALNICO V NAMI ŽALEC ALI NAS POKLIČITE PO TELEFONU: 714-155 ali 711-231, int. 23 VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE Vaša agencija KOMPAS JUGOSLAVIJA OT\ Kg' SREČA V NESREČI. Tako lahko rečemo za primer, ki se je zgodil v Šempetru. Voznik tovornjaka, ki se je s tovorom prevrnil in podrl telefonski drog je k sreči med preobračanjem skočil iz tovornjaka. Kljub precejšnji materialni škodi je najpomembneje, da jo je voznik odnesel brez kakršnekoli telesnih posledic. jk PLAZOVI GROZIJO. Avgusta je zemeljski plaz potisnil velik kup zemlje proti stanovanjski hiši Franca Knapa v Zabuko-vici. Strokovnjaki so ocenili, da je plaz napravil za šest milijonov dinarjev škode. Ker takšnega stroška Franc Knap ni zmogel sam, je zaprosil za pomoč krajevno skupnost Griže. Ker tudi krajevna skupnost Griže ni imela sredstev za sanacijo plazu, so se skupno obrnili na občino in upali, da bo kaj kanilo z naslova reševanja naravnih nesreč. »Minili so trije meseci, pa nisem dobil še nobenega odgovora, niti ni nihče prišel pogledat. Težkega dela sem se lotil sam, še vedno pa upam, da bom dobil vsaj odgovor na mojo prošnjo,« je dejal Franc Knap. Na posnetku stanovanjska hiša Franca Knapa in gro-zač zemeljski plaz. Še hujše posledice je povzročil zemeljski plaz družini Koštomaj v Zabukovici 176, ki se je morala že izseliti. jk PREMIERA BUTALCI V VRBJU V soboto je bila v Domu krajanov Vrbje premiera domačega Amaterskega gledališča VRBA. Za to sezono so pripravili uprizoritev Butalcev, avtorja Frana Milčinskega v režiji Bogomira Verasa. Koreografijo in kostume je oblikovala Ljerka Belak, sceno pa Zvone Holobar. S predstavo obeležujejo tudi 10-letnico svojega delovanja. V zabavni groteskni igri, ob spremljavi harmonike in vseh mogočih »instrumentov«, ob petju, plesu, deklamiranju, so prikazali svet, ki nam je po eni strani odmaknjen v preteklost, po drugi strani pa neverjetno blizu tudi danes. Videti sebe, svojo okolico, svoj narod v vsej svoji majhnosti, omejenosti, ni ravno prijetno. Ravno to je hotel prikazati Fran Milčinski, za marsikoga največji humorist, kar jih je kdaj pri nas bilo, s svojimi Butalci. Lidija Colčan GRADBENI ELEMENTI IN MONTAŽA ZABUKOVICA vsem delovnim ljudem in občanom občine Žalec SIGMA SIGMj Hmezad «crina odslej tudi v lllrski Bistrici VAŠ OSKRBOVALEC JP/blogovfika (M) Hmezad WlD Hm«xod' ŽALEC Čestitamo za dan republike! Vaš nakup od vijaka do traktorja Vaš nakup od vija traktorja AGRINA