Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (-3/11 °C), soboto (-1/10 °C) in nedeljo (1/7 °C) bo pretežno oblačno. Možen dež. Četrtek, 16. februarja 2017 številka 7 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Kaj bi rad, kakšen je moj cilj ...? Velenje, 10. in 11. februarja - Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 17.448 učencev in učenk (lani 17.424), na voljo pa jim je na srednjih šolah 23.440 (lani 22.960) vpisnih mest. V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v tem šolskem letu zaključuje osnovnošolsko izobraževanje 400 učencev. Kljub večjemu številu vpisnih mest in manjši generaciji devetošolcev odločitev, kje nadaljevati šolanje, ni enostavna. Informativni dnevi, ki so jih organizirale tudi izobraževalne ustanove v Velenju, so bili priložnost za pridobitev informacij iz prve roke in s tem morda za lažjo odločitev: izbrati tisto, kar bi rad počel v življenju, ali tisto, za kar boš lažje dobil ob koncu šolanja službo. Pri pomembni odločitvi bi bilo prav, da jim razumno pomagajo razjasniti vprašanja, dvome in strahove ter jih soočiti z realnostjo še starši, svetovalni delavci in prijatelji. a tp m Azilni dom naj počaka Nočna razsvetljava sedaj m^Rj blešč o Anonimnost klevet in laži Tatjana Podgoršek Nikoli nisem bila in tudi ne bom ljubiteljica rumenega tiska. Prav nič ne zavidam tistim, ki se v njem znajdejo, sploh po krivici. Vtikanje v življenje drugega, »zlivanje gnojnice« po nekom je že nekaj časa, žal, del slovenske folklore. Zato se ne gre čuditi, da postajajo odnosi med nami vse manj človeški, da se zapiramo vase, da postajajo sosedje tujci, prijatelji vse bolj mimoidoči ... Kam smo prišli, se je pred nedavnim vprašala prijateljica, ki ne more verjeti, da se lahko nekdo na tako preprost način »poigrava« z življenjem, zdravjem nekoga drugega. Ne le poigrava, dobesedno hrani se s tem, ko ga na raznih rumenih forumih črni, kolikor je mogoče le iz njemu znanih razlogov. »Ne spim, ker širi laži o meni, ker se loteva tudi moje družine, ker blati to, kar smo si s trdim delom, odrekanjem ustvarili in za kar bomo obveznosti plačevali še nekaj časa. A mu to še ni dovolj. V vse to je vmešal še mojo službo in sodelavce. Žalostno je, da vem, kdo je, a mu pravzaprav nič ne morem. Ko sem povprašala na policijo, ali mi lahko pomagajo, so mi rekli, da dokler ne pride do groženj, ne morejo nič, in mi svetovali, naj ga tožim. Obrnila sem se tudi na lastnika spletne strani in ob njegovem odgovoru ostala brez besed: ja, veste, jaz od takih diskusij živim. Kaj morem, če se diskutanti izživljajo tako, da »obračunavajo« z drugimi na takšen način. Če tega ne sprejmete, pač tožite.« Seveda ve, da tega ne bom naredila iz vsem znanih razlogov: počasno-sti sodnih mlinov, zakonodaje, ki dopušča takšne »zaslužke«, poleg tega ni mogoče odmisliti stroškov.« Takšnih, milo rečeno čudnih zgodb, pod katere se podpisujejo ljudje s psevdonimi ali brez (saj je skoraj isto), ne manjka samo na forumih, ampak celo v nekaterih medijih. Sem za svobodo širjenja informacij, ki bodo ljudem koristile, za izražanje svojega mnenja, za opozarjanje na napake, vendar na primerni ravni, predvsem pa na osnovi argumentov, ne laži in polresnic. In z imenom in priimkom avtorja, saj zgodbe šele tako dobijo bolj zaokroženo podobo. Meja med dopustnim in nedopustnim je tanka za vse. Tudi za tiste, ki blatijo drugega. Ali ob tem pomislijo, da so lahko že naslednji trenutek sami tarča polresnic in laži? Kako se bodo počutili takrat? Se zavedajo, da se njihova »zgodba« običajno ne dotakne le dotičnega, ampak tudi njegove družine, svojcev, morda celo zaposlenih in njihovih družin? Smili se mi tisti, ki najde uteho in veselje v nenehnem nerga-nju in kazanju s prstom na druge. Pravijo, da takšen, kot si ti do človeka, so drugi do tebe. Zato se »hranimo« raje z dobrimi zgodbami in življenje bo za vse lepše. Predvsem pa ohranimo osnovno kulture do soljudi, narave in družbe nasploh. Velenje, 13. februarja - Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je naslovil na župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča pismo, v katerem ga obvešča, da je ministrstvo tik pred dokončno uskladitvijo in podpisom pogodba za najem stavbe samskega doma na Cesti Simona Blatnika 5 v Velenju, kamor bi, če bi se potrebe pokazale, naselili 30 prosilcev za mednarodno zaščito (prednostno ranljive skupine s posebnimi potrebami, družine). Če bi se pokazale še večje potrebe, pa bi se predhodno sporazumeli z ob- čino. Najeti nameravajo namreč cel objekt, saj sicer ni mogoče zagotoviti ustreznega varovanja. Župan Kontič je na dopis takoj odgovoril, v njem pa predlaga, da ministrstvo s podpisom pogodbe z lastnikom samskega doma počaka, dokler v občini ne bo razrešen spor, povezan z morebitnim referendumom o razveljavitvi na občinskem svetu sprejetih sklepov o možni naselitvi migrantov v občini Velenje (o tem smo obsežno poročali). Predlagal pa mu je tudi, da med tem opravijo predstavitev projekta v krajevni skupnosti Stara vas, kjer so že ob prvem valu beguncev izrazili pripravljenost, da bi sprejeli 10 družin, kar je tudi skladno s sprejetimi sklepi na občinskem svetu. Poudaril je, da je pogovore treba imeti tam, kjer naj bi se projekt izvajal. »Pred uresničitvijo teh sklepov namestitev v teh prostorih ni izvedljiva, vsaj ne v soglasju z lokalno skupnostjo,« je še zapisal in znova pozval, da se je treba lotiti iskanja ustreznih rešitev, da bodo ta morebitna bremena enakomerno razporejena med lokalne skupnosti. Kontič v drugo zavrnil pobudo Civilne iniciative V velenjski Civilni iniciativi so z zadovoljstvom prejeli sodbo Upravnega sodišča, da »je sodišče sledilo našim navedbam, ki smo jih argumentirali v vloženi tožbi, in da smo zagovarjali pravo stališče. Župan je tožbo izgubil, ravnal nezakonito, zlorabil politično moč in zaupanje občanov, zato mora prevzeti odgovornost, občina pa bo morala poravnati vse stroške pravdnega postopka oziroma bodo stroške posredno plačali občani,« so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bodo budno spremljali nadaljnje županove korake. Župan Bojan Kon-tič pa je na včerajšnji novinarski konferenci njihovo pobudo znova zavrnil. Citiral je več členov Zakona o lokalni samoupravi, Zujfa in Statuta Mestne občine Velenje, na osnovi katerih omenjena pobuda ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje postopka in razpis naknadnega referenduma. ■ mz ■ ■ mz Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA "^AS 16. februarja 2017 (T. LOKALNE novice Razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki bo v naslednjih dneh objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, in sicer za leta 2017, 2018 in 2019. Na osnovi prijav bodo oblikovali prednostni listi A in B in po teh stanovanja tudi delili v najem. Razpis bo lokalna skupnost objavila na svoji spletni strani, rok za oddajo prijave pa bo trajal predvidoma do 20. marca. Trenutno ima Občina Šmartno ob Paki prosto le eno stanovanje. Kot so povedali na občinski upravi, bodo razpis izvedli tudi za vsa morebitna kasneje izpraznjena stanovanja v lasti Občine in Stanovanjskega sklada Republike Slovenije v prej omenjenih letih. Obletnica Andragoškega društva Velenje - Včeraj ob 18. je bila v Domu kulture Velenje slavnostna akademija ob 30-letnici delovanja Andragoškega društva Univerze za III. življenjsko obdobje. Zbrane sta nagovorila velenjski župan Bojan Kontič in predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje Ana Krajnc. Tretji Klubski večer SDS Šoštanj - Jutri, v petek, 17. februarja, se bo ob 18. uri v vili Mayer začel tretji Klubski večer, ki ga organizirata Delavska zveza SDS in Občinski odbor SDS Šoštanj. Na njem bodo spregovorili o tem, koliko je delavec v procesu dela pravno varen, koliko pa le sredstvo za dosego kapitalističnih ciljev delodajalcev. Kot gosta bosta sodelovala nekdanji poslanec in sindikalist, upokojeni strojevodja, prvi predsednik Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre Slavko Kmetič in dolgoletni načelnik upravne enote ter predsednik Odbora Strokovnega sveta SDS za javno upravo Fidel Krupic. a mkp Že tretji defibrilator Šmartno ob Paki - Uprava Občine Šmartno ob Paki se je odzvala na pobudo tamkajšnjega športnega društva in kupila še en defibrilator. Tega bodo v naslednjih dneh namestili pri športnih objektih oziroma pri šmarški osnovni šoli. Na občinski upravi poudarjajo, da s tem nadaljujejo aktivnosti za preventivno zdravstvo, saj so v preteklih letih že namestili dva podobna aparata. Ker je za njihovo uporabo potrebno določeno znanje, bodo v naslednjih tednih znova organizirali ustrezno izobraževanje oziroma usposabljanje občanov. Skromno zanimanje Šmartno ob Paki - Minuli petek je v Hiši mladih v Šmartnem ob Paki predstavil svoje aktivnosti SAŠA inkubator, ki ustvarja podporno okolje za razvoj podjetništva v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Dogodek je bil namenjen mladim, ki želijo iz svojih konjičkov razviti podjetniške ideje. Udeležili so se ga mladi podjetniki, ki so predstavili svojo pot od ideje do bolj ali manj uspešnih poslov. Med prisotnimi je bilo zaznati kar nekaj pobud za razvoj podjetništva, ki ga z različnimi oblikami podpira tudi občina Šmartno ob Paki. ■ tp Krvodajalske akcije Velenje - V teh dneh potekajo v Velenju krvodajalske akcije za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino in za potrebe UKCM. V Restavraciji pod Jakcem se jim lahko pridružite še danes in jutri od 7. do 14. ure. Mestno in predmestno vrtičkarstvo Velenje - Mednarodni projekt AgriGo4Cities, ki so ga ta teden predstavili v Velenju, se posveča mestnemu in predmestnemu vr-tičkarstvu, v katerem partnerji projekta vidijo priložnost za motivacijo in združevanje ranljivih skupin prebivalstva ter njihovo aktivnejše vključevanje v družbo in procese odločanja. Vodilni partner projekta je ZRC SAZU. Namen projekta AgriGo4Citi-es je razviti inovativno metodo za aktivnejše vključevanje ranljivih skupin prebivalstva, med katere spadajo revni, brezposelni, brezdomci, ostareli, ženske, mladi in Romi, v družbo in gospodarstvo. V projektu, ki ga financira program EU za Podonavje, sodeluje 17 partnerjev. Trajal bo do konca junija 2019. Želeli podporo proti hitri cesti Pripombe, predlogi ..., popotnica za delo v naslednjem obdobju Tatjana Podgoršek Po več letih premora so v občini Šmartno ob Paki v minulih dneh potekali zbori krajanov v vseh 10 vaških skupnostih (VS). Organizirala sta jih občinska uprava in občinski svet »z namenom, da na polovici mandata predstavimo delo lokalne skupnosti in poglede v prihodnje, hkrati pa iz prve roke slišimo, s kakšnimi težavami se srečujejo v VS. Bili so bolj posvetovalne narave,« je pojasnil župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Zborov se je udeležilo blizu 200 krajanov, kar je po mnenju organizatorjev zadovoljivo. Po Kopušarjevih besedah so krajani v razpravah med aktualnimi temami izpostavili delo zimske službe ter težave v šmar-ški zdravstveni postaji, sicer pa so opozorili na potrebe po ureditvi cest in prometne varnosti, v zvezi z izgradnjo kanalizacijskega omrežja pa so se dotaknili zakonsko določenih zahtev pri odvajanju in čiščenju odplak. Na zborih krajanov VS Rečica ob Paki in Podgora so izpostavili še umestitev hitre ceste tretje razvojne osi. »Pri tem so dali pobudo, da bi lokalna skupnost finančno pomagala v prizadevanjih, ki jih izvaja Združena civilna iniciativa v zvezi z izpodbijanjem sprejetega državnega prostorskega načrta na ustavnem sodišču. Kakšnih zaključkov nismo sprejeli. Smo jih pa predstavniki Občine seznanili z vsem, kar o umestitvi vemo.« Kopušar je še dejal, da so razprave na vseh zborih krajanov potekale v mejah pričakovanega. Pripravljeni so bili na kritike, ker se tudi na občinski upravi zavedajo določenih napak. Zavedajo se tudi prisotnosti težav, ki so praktično nerešljive, med krajani pa povzročajo slabo voljo. Podane pripombe in predloge bodo sedaj analizirali in jih po korakih - tako sogovornik - poskušali uresničiti kar se da hitro. Potreb je žal več, kot je finančnih možnosti za izvedbo, zato bodo nekatere uvrstili v dolgoročne načrte. »Menim, da so zbori krajanov dosegli svoj namen, da sem sam in občinska uprava dobili napotke, kako naj do izteka mandata poskušamo uresničiti nekatere izražene potrebe krajanov in da so te dobra popotnica za delo lokalne skupnosti tudi v naslednjem obdobju,« je še menil Janko Kopušar. Pridobili akreditacijsko listino Bolnišnica Topolšica ustreza mednarodnim standardom Topolšica - Pred nedavnim je Bolnišnica Topolšica pridobila mednarodno akreditacijsko listino, kar pomeni, »da izpolnjuje mednarodne standarde za izboljšanje zdravja in varnosti domačih in tujih bolnikov, pomembna pa je tudi za zaposlene, ustanovitelja bolnišnice in plačnika storitev,« je pojasnila Brigita Putar, vodja projekta kakovosti v ome- njeni bolnišnici. Putarjeva je povedala, da se je bolnišnica že leta 2012 lotila mednarodne akreditacijske presoje, vendar je ni izpeljala do konca, ker presojevalci poleg vsebine dela presojajo tudi fizično okolje (namestitev bolnikov ...). Bolnišnica pa je bila v omenjenem letu na začetku izvedbe projekta energetske pre- nove in obnove objekta Planika. Maja lani se je znova prijavila na razpis, oktobra gostila mednarodne presojevalce, ki so ugotovili nekatera manjša neskladja. Ta so odpravili in v prvih dneh tega meseca mednarodni akredita-cijski standard tudi prejeli. »Ob tem naj še povem, da je to nadgradnja pridobljenega certifikata ISO 9001/2008, ki smo ga preje- li leta 2014. Takrat smo vse zahteve oblikovali v bolj papirnati obliki, izboljšali nekatere procese. Vse so presojevalci lanskega oktobra preverjali na oddelkih, med zaposlenimi, predvsem pa med bolniki.« Presojevalci ameriške agencije AACI, katere listino je izbrala bolnišnica, bodo vsako leto preverjali, kako v zdravstveni ustanovi izvajajo zahtevane standarde na vseh področjih, čez tri leta pa bo bolnišnica morala obnoviti akreditacijo, ne glede na rezultate vsakoletnega preverjanja. ■ tp Savinjsko-šaleška naveza Naša deželica v središču sveta Visoki politiki in čebele - Še več varjenja: piva - V Šmarju še kar iščejo Po naši lepotici Melaniji in »političnem popotniku« Borutu postaja naša deželica na južni strani Alp središče našega sveta. Tako nekako, kot naj bi bilo bližnje Vitanje s svojim Ksevtom kulturno vesoljsko središče. Za oboje seveda velja "naj bi bila"oziroma "naj bi bilo". No, če bi se Putin in Trump res prvič v živo sestala pri nas, potem nas bi res mnogi veliko bolj spoznali. Dobri in slabi. Morda pa nas sredi leta res doleti kaj takega. Seveda tedaj ne bo časa, da bi visoka gosta povabili tudi v našo svetovno posebnost v Žalec. V prvo fontano, v kateri iz pitnikov teče pivo. Čeprav bo do tedaj menda res že povečana in bo moč piti še več vrst piva. Morda pa potihoma res mislijo na kak visok obisk, pa bodo do vnovičnega odprtja uredili še pitnik za brezalkoholno pivo. Saj morajo biti gosti na takih visokih položajih seveda trezni. Za vse druge bo razen v tej posebni fontani na voljo še več vrst piva; tudi v nastajajočih mini pivovarnah. K večji ponudbi piva bo prispeval tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki ima sedež v središču doline zelenega zlata, tudi v njem bodo zvarili še več piva. Za vse to je na tem območju seveda dovolj surovine, saj v Sloveniji, pretežno v Savinjski dolini, na Ptujskem polju, Dravski dolini in na Koroškem, pridelamo letno od 1500 do 2000 ton hmelja, od tega ga zdaj sami porabimo le odstotek. Ostalo izvozimo - enkrat ugodneje, drugič je kriza. Na srečo se je zadnji čas krivulja zadovoljstva hmeljarjev glede prodaje obrnila navzgor. Slovenija je v svetu znana po zavzemanju za to, da bi med vsemi različnimi »dnevi«, dobili še svetovni dan čebel. Že blizu temu smo! Dokaj »blizu« pa naj bi bili tudi temu, da bi bil v Sloveniji tudi svetovni čebelarski kongres, čeprav šele leta 2021. In bil naj bi na našem območju, v Celju. Celjska občina je že prevzela pokroviteljstvo nad kandidaturo Čebelarske zveze Slovenije za pridobitev tega kongresa v Celju. Da bi bil ta v Celju, pa ni slučajno. Na Celjskem sejmišču je namreč že več pomladi čebelarski sejem Api Slovenija. Čebelarska zveza Slovenije in Celjski sejem bosta za pridobitev kongresa Apimondia 2021 kandidirala na letošnjem tovrstnem kongresu v turškem Istanbulu. Celjski sejem pa ni letos v »središču« le zaradi te kandidature za kongres ali zaradi raznih sejmov in drugih prireditev, tudi zato, ker bodo menda letos prvič izpred tega sejmišča krenili na pot proti Logarski dolini udeleženci tradicionalnega ultramaratona. Ta družba Celjski sejem je namreč prevzela organizacijo te tradicionalne prireditve. Dosedanje je pripravljalo Društvo maratoncev in pohodnikov Celje. Bistvenih sprememb razen startnega mesta naj ne bi bilo. Le ime se bo tudi spremenilo v Ultramaraton Celjski sejem Celje-Lo-garska dolina. Ne gre pa vse gladko v obmejni občini, ki je povsem na drugem koncu, kot je Logarska dolina. V Rogatcu so že uspeli, da je »država« odstranila žičnato ograjo, namesto nje pa naj bi nas na tem delu varovala »lepša«, taka panelna. Taka je vseeno bolj prijazna, če ograja že mora biti. Je pa tudi za sosede (in domačine) bolj sprejemljiva. In manj »bodeča« za medsosedske odnose, ki so tu zelo dobri. In te hočejo na tem območju še krepiti. To so poudarili tudi s podpisom sporazuma o sodelovanju osmih občin z območja Obsote-lje in Kozjansko na naši strani ter Krapinsko-zagorsko županijo na Hrvaškem. Z njim želijo še okrepiti sodelovanje pri črpanju sredstev evropskih skladov in programov Evropske unije. Gre za obmejni območji, ki že tradicionalno dobro sodelujeta, s podpisom omenjenega sporazuma pa želijo lokalne skupnosti na območju to sodelovanje še nadgraditi. Območji z naše in hrvaške strani sta bili že doslej uspešni pri črpanju teh sredstev. V obdobju pretekle EU finančne perspektive 2007-2013 so na tem območju izvedli 12 čezmejnih projektov v skupni vrednosti nad 5 milijonov evrov. Pa še to: na šmarskem območju nič novega! Člani sveta zavoda Zdravstveni doma Šmarje pri Jelšah so Ireni Nunčič še enkrat za največ pol leta podaljšali vodenje zavoda kot vršilka dolžnosti direktorice. Če ponovimo: pred tem je že bila dva mandata direktorica, zdaj pa že dalj časa iščejo nekoga, ki bi jo nadomestil. Tako tudi ni nič novega, da bodo kmalu objavili nov razpis - že petega! a k ■ ■ ■ ■ ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 11 23. februarja 2017 AKTUALNO S 3 Triinsedemdeset let od pohoda Štirinajste Spominske slovesnosti bodo konec tedna potekale v Paki, Cirkovcah, Ravnah pri Šoštanju in Zavodnjah Milena Krstič - Planine Velenje, Šoštanj - V spomin na obletnico pohoda XIV. divizije na Štajersko Združenje za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje skupaj s krajevnimi organizacijami zveze borcev organizira spominske slovesnosti. Letos od znamenitega pohoda Štirinajste mineva triinsedemdeset let. Šaleška konjenica že na poti V petek, 17. februarja, ob 15. uri se bo začela spominska slovesnost pri spomeniku v Paki, slavnostni govornik bo Bojan Voh, podpredsednik združenja, ob 16.30 pa pri spominski plošči na osnovni šoli v Cirkovcah, kjer bo slavnostni govornik Srečko Meh, član izvršnega odbora združenja. V soboto, 18. februarja, se bo ob 11. uri začela slovesnost v Osreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju, zbrane bo nagovoril predsednik Združenja za vre- dnote NOB Velenje in župan Bojan Kontič, ob 14. uri pa se bo začela proslava pri Žlebniku v Zavodnjah, kjer je padel borec in pesnik Karel Destovnik - Ka- Predsednik MF SD Klemen Arlič vabi (tudi) na pohod. juh, slavnostni govornik pa bo poslanec v državnem zboru Jan Škoberne. Na vseh prireditvah bo prisotna tudi Šaleška konjenica, ki bo jezdila po celotni poti XIV. di- vizije, od Sedlarjevega do Žleb-nika. Na pot je iz Sedlarjevega krenila že v petek, 10. februarja. Iz Lajš do Žlebnika devetnajstič peš Občinska organizacija SD Šoštanj bo v soboto skupaj z Mladim forumom Šaleške doline organizirala že devetnajsti pohod iz Lajš do Žlebnika v Zavodnjah, kjer je 22. februarja 1944 padel borec in pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Zbor pohodnikov bo ob 11. uri pri domačiji Kodrun (nasproti letališča Lajše), odhod proti Zavodnjam pa pol ure za tem. »Čakata nas dve uri lahke hoje,« vabi na pohod predsednik MF SD Klemen Arlič. Funkcijo je prevzel konec septembra lani. »Delamo polno, zgodbo gradimo naprej in ena teh je ta pohod. Upam, da nam bo vreme naklonjeno in da bo udeležba taka ali pa še večja, kot je bila lani.« Naj bo vsak dan kulturni dan Gorenje, 7. februarja - Osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika v občini Šmartno ob Paki je bila v dvorani doma krajanov v Gorenju. Pripravilo jo je tamkajšnje kulturno društvo, njeni režiserki Marjana Boruta in Barbara Trebižan pa sta jo zasnovali kot »prvo srečanje sedmih ministrov za različna umetniška področja, ki jih vsak zase poveličujejo in duhovito opominjajo na slovenske umetnike ter njihova dela.« Trebižanova kot slavnostna govornica na proslavi je med drugim dejala, da ko govorimo o kulturi, v resnici govorimo o svojem življenju, kajti kultura je zanjo tudi, kako se ljudje med sabo pogovarjamo, molčimo, kako drug drugemu prisluhnemo, se razu- memo, spoštujemo znanje, kako smo kot družba kritični ali kriti-zerski ... »Umetnost je sol našega življenja. Včasih tako samoumevna, da je prezrta. Sliši se, da menda umetniki bolje ustvarjajo, kadar so lačni. Takšne besede so v današnjih časih nevarne, ker se javnost na njih premalo odziva.« Po njenih besedah imata kultura in umetnost v lokalni skupnosti bogato tradicijo. Pozvala je občane, naj bodo kulturni pri spremljanju športnih in drugih dogodkov, pri medsebojnih srečanjih, aktivni na različnih področjih kulturnega ustvarjanja, kajti to vse neizmerno bogati. »Vztrajajmo! Ne odnehajmo! Naj nas kultura bogati v otroštvu, mladosti, v zrelih letih in na jesen življenja. Naj bo vsak dan kulturni dan!« je še dejala Barbara Trebižan. S proslavo je Kulturno društvo Gorenje zaznamovalo tudi 20-le-tnico delovanja. Včasih se zgodi napaka, za katero misliš, da ni možna. Takšna je bila v prejšnji številki Našega časa, v kateri se je namesto tega prispevka znašel povsem drug, sicer prav tako iz Šmartnega ob Paki. Prizadetim se opravičujemo. Kulturni trenutek so predstavili »ministri« z različnih umetniških področij: glasbe, plesa, literature, slikarstva, arhitekture, filma in gledališča. Na Zlatem griču za zdaj travnik Velenje, 10. februarja - Kot je znano, je velenjska občina lani decembra pridobila lastninsko pravico na devetih parcelah na Zlatem griču nad mestnim otroškim igriščem. Na začetku letošnjega leta je bilo zemljišče pregledano. Strokovnjaki so ugotovili, da je plantažni sadovnjak, v katerem je okoli 12 tisoč dreves, na tem ozemlju izčrpan. Sadovnjak zadnjih 17 let ni bil obnovljen, življenjska doba sadovnja- ka s podobno gostoto dreves na takšni površini pa je okoli 20 let. Na občini so se sedaj odločili, da se sadovnjak odstrani, celotna površina pa bo začasno preurejena v travnik. Dela bo izvedlo podjetje Andrejc, d. o. o. Področje bo v prihodnosti namenjeno pozidavi, a morajo na občini pripraviti nov zazidalni načrt, zato do tega ne bo prišlo tako kmalu. Dela, ki naj bi se začela takoj po podpisu pogodbe oziroma takoj, ko bodo razmere to dopuščale, pa naj bi bila končana v tridesetih dneh od podpisa pogodbe. Območje Zlatega griča bodo po ureditvi v travno površino oddali v najem lokalnim kmetijskim pridelovalcem in tako zagotovili, da bo redno vzdrževano. Razpis za oddajo zemljišča v najem bo objavljen predvidoma na začetku marca. Posvetili so se prostoru V Metlečah bodo zapolnili prazen prostor z eno- ali dvostanovanjskimi hišami - Ceste bodo bolj natančno izmerjene Milena Krstič - Planine Šoštanj, 7. februarja - V torek popoldan je v Šoštanju potekala prva redna seja sveta Občine letos, sicer pa sedemnajsta v tem mandatu. Župan Darko Menih je na dnevni red uvrstil osem točk. Sejo so začeli z obravnavo predloga okvirnega programa dela sveta letos in nadaljevali z oziroma dvostanovanjskih hiš, tako novogradenj kot rušitev in rekonstrukcij obstoječih. V postopku izdelave osnutka so izvedli razgovore s posameznimi lastniki zemljišč znotraj območja obdelave. Ti so predlagali prestavitev dovozne ceste, a snovalci menijo, da je njena lokacija optimalna, teče po trasi daljno- videnih parcel, ta pa je že takšna. OPPN bodo predvidoma marca javno razgrnili in o njem organizirali javno obravnavo, nato pa se opredelili do pripomb in predlogov ter pripravili predlog. Tega bodo ponovno poslali v mnenje nosilcem urejanja prostora, po pridobitvi pozitivnih mnenj pa v potrditev občinskemu svetu. obravnavo osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za dela območja Metleč, s katerima bodo zapolnili parcele, na katerih je izraba stavbnega zemljišča smotrna. Možna bo gradnja osmih, eno- voda, zato je v osnutku OPPN niso prestavljali. Odločitev utemeljujejo s tem, da je bistvo izdelave podrobnih prostorskih aktov zagotovitev racionalnega dostopa in funkcionalna infra-strukturna mreža do vseh pred- Usmerili promet in kulturo Svetnice in svetniki so sprejeli dva strateška dokumenta, ki bosta krojila dogajanje v prometu in kulturi: Celostno prometno strategijo za obdobje naslednjih petih let in Lokalni program kulture za naslednja štiri leta. V nadaljevanju so se ukvarjali s cestami. Sprejeli so osnutek odloka o občinskih cestah in osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest. Prvi odlok je že star šestnajst let in treba ga je uskladiti z novejšim zakonom o cestah. Pri drugem pa gre za bolj natančno izmerjene dolžine cest in javnih poti, kot so v sedanjem, za natančnejše poimenovanje, dodali pa mu bodo javne poti, ki v sedanjem niso zajete. Novejši odlok bo, tako napovedujejo, tudi bolj pregleden. a ■ ■ ■ Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO "^AS 16. februarja 2017 Govedorejci iščejo nove poti V Šaleški dolini lani največ pozornosti ceni mleka in mesa -Zanimanje za članstvo med mladimi raste Tatjana Podgoršek Metleče - Govedorejsko društvo Šaleške doline deluje v tukajšnjem okolju 24 let, šteje več kot 100 članov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Njegovega predsednika Gašperja Napotnika veseli, da zanimanje za dejavnost društva med rejci raste in da širijo njegove vrste predvsem mladi. Aktualnih tem v govedoreji ne manjka, pravi Napotnik, v društvu pa so lani v ospredje postavili predvsem nizki odkupni ceni mleka in mesa. V sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina so budno spremljali dogajanje doma in v tujini glede tega, rejcem pa so poskušali pomagati predvsem s predavanji, strokovno ekskurzijo, ogledom dobrih praks na temo, kako znižati stroške pri prireji. Nanje rejci lahko vplivamo, pojasnjuje sogovornik, na cene ne morejo. Pri prireji še dodaja, lahko težave omilimo z višjo mlečnostjo krav in nižjimi stroški. Odziv na dejavnosti je bil med člani društva dober. Na vprašanje, kaj kaže primerjava primerov dobrih praks doma in v tujini, se je sogovornik odzval: »Po mojem mnenju smo v Sloveniji rejci še premalo prilagodljivi, prepočasi se odzivamo na kakšne spremembe, predolgo čakamo. Drugje se hitreje prilagodijo s spremembo pri krmljenju živali, z izboljšanjem obrokov zanje, bolj se trudijo za izboljšanje pogojev za rejo in udobje živali.« Rdeča nit letošnjega delovanja ostaja izobraževanje članov, zagotavlja Gašper Napotnik. Poleg tega nameravajo znova sodelovati na različnih govedorejskih prireditvah, na mednarodnem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Letos bo v Sloveniji potekala državna razstava lisaste pasme, ki ne bo minila brez krav iz šaleških hlevov. »Želimo se bolje predstaviti še v lokalnem okolju, da bodo ljudje, ki nas obkrožajo, seznanjeni z rezultati naših rej- Gašper Napotnik: »Rejci se na spremembe marsikdaj odzovemo prepočasi v primerjavi z rejci v tujini.« cev, ki so zelo dobri,« je še dejal Gašper Napotnik. Skupaj tudi do lažjega reševanja življenjskih ciljev Društvo podeželskih žena Šaleške doline nadaljuje uspešno zgodbo - Še naprej v ospredju izobraževanje, povezovanje Po uspešnem občnem zboru so druženje nadaljevala še na kulinarični pokušnji Tatjana Podgoršek Ravne pri Šoštanju, 1. februarja - Društvo podeželskih žena Šaleške doline vstopa v 14-letni-co delovanja in šteje več kot 140 članic iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Po prepričanju predsednice Marinke Menih pišejo vsa leta delovanja uspe- šno zgodbo, saj vsako leto bolj krepijo njegov pomen: povezovanje, izobraževanje, sodelovanje, prenašanje izkušenj in primerov dobrih praks. »Tako lažje uresničujemo zastavljene društvene naloge, ne nazadnje še svoje življenjske cilje. Učimo se celo življenje, dobrodošla je vsaka informacija.« Teh je bilo lani kar precej na raznih kuharskih tečajih, zanimivih predavanjih, ki jih je organiziralo društvo, na strokovni ekskurziji. Vedno poučno je sodelovanje na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, kjer so članice redne prejemnice priznanj. Lani sta dve dobili tudi kipec kakovosti, kar pomeni, da sta trikrat za- bKUZI SKAZINA t in «t« / Ogled \ / Individualni \ / / proizvodnje in \ / razgovori za \ / ■ j procesov zaposlitev SK3Z3 VKAIAH ZNANJA ■ . dan odprtih vrat 4. 3. 2017 \j J J Plašne Prijavite se na www.skaza.si/novice/prijava, do 27. 2. 2017 pored za isti izdelek prejeli zlato medaljo. Tudi planinski izlet so udeleženke izkoristile za nabiranje izkušenj z zelišči. Brez njih ni lani minil izbor za mlado kmetico in mladega gospodarja. Naziv slednjega je pripadal prav Roku Ježovniku iz Šentilja pri Velenju. Posebej so v društvu ponosni na delovanje od 15- do 20-član-skega pevskega zbora, ki mu lani ni manjkalo povabil za gostovanja in nastope. S petjem in »ske-či« je popestril kar nekaj občnih zborov v dolini, pa otvoritveno slovesnost dobrot na Ptuju, na koncertu v Kisovcu, na okrogli mizi Zveze slovenskih kmetic v Gornji Radgoni. Društvo podeželskih žena Šaleške doline je bilo med drugim lani tudi med nagrajenci Zadružne zveze Slovenije. Marinka Menih pravi, da vsako leto še tako obsežen program društva presežejo. Verjame, da letos ne bo nič drugače, saj znova postavljajo v ospredje predavanja, kuharski tečaj, strokovno ekskurzijo in druge oblike izobraževanj ter prenašanja primerov dobre prakse. ■ Korošci zahtevajo podpis sporazuma Korošci od vlade najpozneje do 31. marca pričakujejo podpis sporazuma, v katerem bo jasno opredeljena časovnica izgradnje hitre ceste na Koroško v obliki štiripasovnice. V nasprotnem primeru napovedujejo opozorilne ukrepe za oviranje prometa. S temi zahtevami so seznanili predstavnike Darsa in ministrstva za infrastrukturo. Na sestanku je delegacija s Koroške izrazila zaskrbljenost nad zadnjimi izjavami predsednika uprave Darsa Tomaža Vidica, da se bo hitra cesta na Koroško začela graditi v spodnjem delu, ter da obstaja možnost, da bo cesta prišla zgolj do Velenja. Zato so s seboj prinesli zahtevo, naj vlada s predstavniki Koroške podpiše sporazum o izgradnji hitre ceste na Koroško. ■ GOSPODARSKE novice Teš je spet na tapeti Šoštanj - Razburja tako imenovani prispevek za prednostno dis-pečiranje elektrike iz Termoelektrarne Šoštanj, ki bi ga uveljavljali v času, ko bi na trgih zaradi preobilice elektrike njene cene občutno padle. Predlog spremembe energetskega zakona je v javni obravnavi do 7. marca. Ta prispevek bi lahko letno znašal do 25 milijonov evrov, na položnicah za elektriko pa bi dosegel približno en evro mesečno. Ukrep bi bilo možno sprožiti šele po predhodni odobritvi Evropske komisije. Direktor Elesa o Teš in Premogovniku Ljubljana, 14. februarja - Ni druge alternative, kot da Teš in Premogovnik Velenje obdržimo pri življenju, a tako, da k njuni sanaciji prispevamo vsi - celotno elektrogospodarstvo, lokalno okolje in zaposleni v teh dveh družbah - in brez tega, da vplivamo na končne porabnike z novim prispevkom, je v pogovoru za Finance ocenil direktor Elesa Aleksander Mervar. Združiti in povezati prebivalce Slovenije Ljubljana - Vlada se je seznanila z dolgoročno vizijo Slovenije, ki nosi letnico 2050. Gre za rezultat projekta, ki ga je od poletja 2015 vodila služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Cilj vizije je, da združi in poveže prebivalce in prebivalke Slovenije. Ali smo usmeritve prave, pa lahko pretehtate sami. Celotno besedilo je dostopno na spletni strani slovenija2050.si. Uspeh takšne vizije je seveda odvisen predvsem od nas samih in naših vlad, kako odgovorno bodo pripravljene delovati in kako odgovorne odločitve bodo pripravljene sprejemati. Poglobljeno gospodarsko sodelovanje z Rusijo Mnogi pomembni slovenski gospodarstveniki so s predsednikom republike Borutom Pahorjem obiskali Rusijo. Računajo, da bodo slovenska podjetja podaljšala utečene pogodbe in podpisala tudi nove. Čeprav evropske sankcije zoper Rusijo še niso preklicane, so se cene nafte stabilizirale, tečaj rublja pa okrepil. DUTB prodaja stanovanja Ljubljana, Koper - Iščete stanovanje v Ljubljani. Spet so naprodaj stanovanja na Celovških dvorih. Družbi za upravljanje terjatev bank DUTB je uspelo prodati prvi paket, kupci pa so precej dvignili ponujene cene, povprečno za 20 odstotkov. Toliko za orientacijo, če boste sodelovali na novi dražbi. DUTB pa bo v soboto začela prodajati tudi preostalih 166 stanovanj v koprski soseski Nokturno. Cene stanovanj s pripadajočimi parkirnimi mesti so določene vnaprej in niso predmet pogajanj, prodaja pa bo potekala na klasičen način - kupec, ki prvi ponudi zahtevano ceno, bo postal lastnik stanovanja. 2. festival kave Celje - Na celjskem sejmišču bo 18. in 19. februarja potekal drugi Festival kave Slovenija ter drugi Festival hrane in pijače Kulinart. Kot je povedala vodja projekta Nina Ermenc Pangerl, bodo na svoj račun prišli tako ljubitelji kave, da se spoznajo z osnovami priprave dobre kave, kot tudi gostinci in baristi. Svetovno gospodarstvo se bo podvojilo Svetovno gospodarstvo se bo po velikosti do leta 2050 več kot podvojilo, ocenjuje hiša PWC v svojem novem poročilu. Motor rasti bodo gospodarstva v razvoju, ki bi lahko svoj delež v globalnem bruto domačem proizvodu približala polovici. Največje svetovno gospodarstvo na svetu bo v tem obdobju postala Kitajska. Ugasnilo bo 5 milijonov delovnih mest Svetovni gospodarski forum (WEF) je napovedal, da bo pod pritiskom razvoja umetne inteligence, robotike, 3D-tiskanja, nanoteh-nologije in drugih tehnologij do leta 2020 ugasnilo pet milijonov delovnih mest. Po proizvodnji sedaj roboti osvajajo tudi medicino, logistiko in poljedelstvo. Mnogi sicer upajo, da pot ne bo tako radikalna, a že sedaj se človeštvo vse teže prilagaja spremenjenim pogojem dela. V Velenju manjša brezposelnost Velenje - V Mestni občini Velenje so zadovoljni, da se brezposelnost tudi v tem okolju zmanjšuje. Novembra predlani je bila ta kar 16-odstotna, novembra lani pa 11-odstotna. Upajo, da bodo tukajšnja podjetja, zlasti Gorenje, tudi letos dodatno zaposlovala. Nova delovna mesta si obetajo tudi od Podjetniškega centra Stara vas, ki ga bodo začeli urejati spomladi. Zanj so pridobili skoraj milijon evrov nepovratnih sredstev. ■ ■ Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 5 16. februarja 2017 GOSPODARSTVO 5 Saša ima klub podjetnikov Klub vodi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, podpredsednik pa je direktor BSH Boštjan Gorjup Mira Zakošek Velenje, 14. februarja - Podjetniki Savinjsko-šaleške regije so se že sedaj srečevali, svojega kluba pa niso imeli. Županu Mestne občine Velenje Bojanu Kontiču se je zdelo, da je to nujno za uspešen razvoj tukajšnjega okolja. Med prvimi ga je podprl predsednik Uprave Gorenja Franjo Bobinac, ki je na ustanovni seji Upravnega odbora, postal tudi prvi predsednik kluba podjetnikov regije Saša, ki ga je ustanovilo 20 tukajšnjih ma-nagerjev, zelo kmalu pa bodo k sodelovanju povabili še druge. »Želimo si, da bi nas bilo čim več, odločitve o sprejemu novih članov pa bo sprejemal Upravni odbor,« je povedal Franjo Bobinac, ki je za zelo kmalu napovedal odmeven dogodek, katerega podrobnosti pa ni razkril. K sodelovanju nameravajo povabiti tudi mlade perspektivne strokovnjake, ki jih bodo oprostili plačevanja članarine. Bobinac je poudaril pomen takšnega združevanja na lokalnem nivoju, ki mora prinesti tudi dobre rešitve s tem pa tudi dvig kvalitete v celotni regiji in to na gospodarskem in negospodarskem področju. Ena najpomembnejših nalog, ki jo bodo zelo budno spremljali pa bo hitra cesta, ki jih je v zadnjem obdobju, ko so si prizadevali za njeno umestitev v prostor, močno povezovala. Župan Bojan Kontič si želi, da bi postalo tukajšnje okolje še pomembnejše gospodarsko in industrijsko središče in k temu bo zagotovo pripomogel klub podjetnikov, ki si bo s svojim delovanjem prizadeval, da se ustvar- odbor je teritorialno zastavljen. Dogovorili so se, da bodo predsednike volili za enoletno mandatno obdobje, praviloma pa bodo to vlogo prevzeli dotedanji podpredsedniki. Prvi podpredsednik je postal direktor BSH Podpredsednik Boštjan Gorjup, predsednik Franjo Bobinac in pobudnik za ustanovitev kluba Bojan Kontič napovedujejo že v kratkem nekaj odmevnih projektov. jajo kakovostna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, to pa bo prineslo tudi hitrejši razcvet Velenja in celotnega območja. Prepričan je, da je ekipa, ki je ustanovila klub dovolj velik potencial, da bo te cilje zmogla udejanjiti. Klub bo pokrival celotno območje Saša regije in tudi upravni Boštjan Gorjup, ki prav tako pozdravlja takšno prostovoljno organizacijo kluba, ki ga za razliko od gospodarskih združenj ne predstavljajo podjetja, ampak posamezniki, ki so v lokalnem okolju cenjeni in od njih tudi pričakujejo razvoj. Bliža se Podjetniški trampolin Prijave na 6-tedenski program zbirajo še do 20. februarja > Tina Felicijan SAŠA Inkubator bo marca ponovno začel z enim svojih programov, tako imenovanim Podjetniškim trampolinom. Tako kot lani bo v šestih tednih postregel s šestimi mentorji, ki bodo posameznike in ekipe ali že obstoječa podjetja, ki iščejo načine za predstavitev novega produkta na trgu, v šestih korakih pripravili na predstavitev njihove podjetniške ideje pred potencialnimi investitorji. Ti bodo tako iz Slovenije kot iz Francije in Velike Britanije. Program je brezplačen in v času izvajanja udeležencem nudi tudi souporabo prostora sodela in hkrati podporo mentorjev iz inkubatorja ter lokalnih podjetij. Edini pogoj za sodelovanje pa je zamisel za produkt, ki ga bodoči podjetniki želijo spraviti na trg. Od ideje do zaslužka Uspeh lanske odskočne deske za mlada podjetja so tri nova podjetja, ki danes uspešno poslujejo. »Zato smo se odločili, da program letos še nadgradimo in povabimo vse, ki imajo poslovno idejo, da jo pod mentorstvom strokovnjakov na različnih področjih podjetništva razvijejo in začnejo poslovati,« je povedala direktorica inkubatorja Karla Sitar, ki se veseli izvirnih idej in od sodelujočih pričakuje pripravljenost na resno in intenzivno delo. Od 1. marca dalje bodo vsako sredo popoldne potekale delav- »Večji preboj dosežejo tisti, ki že imajo ekipe. Posameznik ne obupa hitreje, če dlje časa ne najde kake rešitve. Zato je dobro, da se zberejo ljudje z različnimi znanji,« pravi Karla Sitar. nice na eno od tem oziroma korakov od ideje do zaslužka, ki so tako teoretično kot praktično zastavljene. Najprej bodo nadobudni udeleženci razmišljali, kakšen problem rešujejo njihove ideje, ki jih bodo tudi testirali. Nato bodo poiskali ustrezen poslovni model in izdelali prototip produk- Z evropskim denarjem do hitrejšega razvoja Velenjčani uspešni pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev - Projektna dokumentacija za nove razpise pripravljena - Manjši projekti že tečejo Bojana Špegel Velenje, 14. februarja - Velenjska občina že od leta 2004 uspešno pridobiva nepovratna evropska sredstva. Velikokrat slišimo, da je pri tem več kot uspešna, a primerjavo z drugimi občinami je težko narediti. Kot nam je povedala Helena Knez, vodja projektne skupine, ki se na občini ukvarja s pridobivanjem nepovratnih sredstev in bdi nad projekti, financiranimi z njimi, uradnih in celostnih podatkov o uspešnosti pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev ni. Država namreč ne vodi te evidence. Kolikor pa na občini podatke spremljajo sami, so zagotovo ena najuspešnejših slovenskih občin, zlasti pri transnacionalnih in čezmej-nih evropskih projektih. Stekla dva »mehka« projekta Letos je bila Mestna občina Velenje ponovno uspešna pri kandidiranju za evropska sredstva. Minuli teden je bil v Portorožu predstavljen evropski projekt CHESTNUT, katerega vodilni partner je prav velenjska občina. Projekt je vreden več kot dva milijona evrov, decembra lani pa ga je začelo izvajati 15 partnerjev iz 8 držav Podonavja. »Prenaša metode celostnega prometnega načrtovanja na nivo funkcionalnih urbanih območij. Osredoto-ča se predvsem na človeka, kakovost okolja in življenja,« nam pove Helena Knez. V okviru te- Helena Knez: »Priprava dokumentacije za evropske razpise je zahtevna.« ga projekta bodo v Velenju nadgradili sistem za izposojo koles BICY ter aplikacijo LOKALC GUTS. Gre za sistem za obveščanje uporabnikov Lokalca in BICY-ja v realnem času. Ta torek in sredo pa so v velenjski vili Bianci pripravili prvo srečanje partnerjev projekta AgriGo4Cities, ki se posveča urbanemu, mestnemu in predmestnemu vrtičkarstvu. V Velenju bodo v okviru projekta postavili visoke grede za pridelavo zelenjave v mestu. Projekt bo povezal tudi različne generacije občanov in občank. Prvi dan je bil odprt za javnost. Zainteresiranim so predstavili lokalne dobre prakse. Vodilni partner tega projekta, ki bo trajal do junija 2019, je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. To sta dva od treh tako imenovanih mehkih evropskih projektov, ki bodo v Velenju zaznamovali letošnje leto. Tretji je eGuts, ki še ni stekel. Prva je bila kmečka tržnica S pomočjo nepovratnih sredstev EU je velenjska občina doslej izpeljala veliko projektov, ki ne pomenijo le razvoja, ampak tudi dvig kvalitete življenja domačinov. »Mnogi so že pozabili, da je bil prvi evropski projekt v mestu vzpostavitev kmečke tržnice. V okviru projekta smo kupili prve stojnice in ustvarili pravilnik za njeno delovanje. Izjemno se je prijela, res popestri sobotno dogajanje v mestnem središču,« spomni naša sogovornica. Med pomembnejše projekte šteje še Sistem Bicy, aplikacijo Lokalca, vodič za slepe in slabovidne na Velenjskem gradu ... Tudi to so mehki evropski projekti. Na MO Velenje so ponosni, ker ta. Svoje stranke bodo spoznavali po orodjih, da bodo lahko načrtovali scenarije odločitvenega in nakupnega procesa. V drugi polovici pa se bodo že posvetili marketingu start up podjetja in metodam za pridobivanje strank. Za to so potrebni kakovostni podatki, ki se jih bodo naučili zbrati in analizirati. Pred predstavitvijo poslovnih idej potencialnim investitorjem, za kar bodo mentorji izbrali šest najbolje pripravljenih ekip, pa bodo spoznali še metode in orodja za učinkovito prodajo storitve ali izdelka na trgu. Za zdaj se je na Podjetniški trampolin prijavilo osem ekip iz celotne regije. Vpis v program ni omejen, odprt pa je še do 20. februarja. Gorenje znova najboljša tuja blagovna znamka v Srbiji Gospodarska zbornica Srbije in Ministrstvo za trgovino, turizem in telekomunikacije sta v akciji Najboljše iz Srbije dvanajsto leto zapored izbirali najboljše blagovne znamke ter podjetja, ki so jih ocenjevali po njihovih finančnih in tržnih dosežkih. Gorenje je znova postalo najboljša tuja blagovna znamka, izdelana v Srbiji. V akciji se je za nazive najboljših potegovalo 140 družb s 196 blagovnimi znamkami. Znak „Najboljše iz Srbije" je simbol kakovosti in zaupanja tako kupcev kot poslovnih partnerjev. „Za Gorenje je to dokaz, da so potrošniki prepoznali inovativnost, sodobno tehnologijo, kakovost in zanesljivost naših aparatov pa tudi celovito uslugo, ki jo zagotavljamo s poprodajnimi storitvami, s čimer si že leta zagotavljamo njihovo zaupanje," poudarja direktorica Gorenja Beograd Stanka Pejanovic. Gorenje v Srbiji zaposluje okrog 2500 ljudi. V desetih letih od vzpostavitve tovarn v Valjevu in Stari Pazovi so izdelali že več kot pet milijonov hladilnikov za globalno tržišče ter več kot tri milijone grelnikov vode. Nagrada Najboljše iz Srbije je priznanje ne le za Gorenje, temveč tudi za številne dobavitelje, s katerimi sodelujejo v Srbiji. ■ so uspešno kandidirali na razpisu Ministrstva za gospodarstvo in razvoj za razširitev poslovne cone Stara vas. »Trenutno smo v fazi izbiranja izvajalca del, bo pa to zagotovo velika pridobitev za razvoj gospodarstva. Trenutno izvajamo tudi projekt iz programa Central, v njem pa se ukvarjamo z razširitvijo evropske poti. V zaključni fazi je projekt Plasti-cCircle, s katerim smo tik pred podpisom pogodbe.« So pa v pričakovanju poziva v okviru celostnih teritorialnih naložb, v okviru katerega bo MO Velenje kandidirala s kar nekaj projektnimi predlogi večje vrednosti, eden od njih je mestno kolesarsko omrežje. Poleg mehkih obstajajo tudi večji infrastrukturni evropski projekti. V preteklosti je MO Velenje z njimi obnovila promenado, poslovno cono Rudarski dom in Standard, galerijo, vilo Ro-žle in vilo Bianco. Največji je bil kohezijski projekt, s katerim so zagotovili čisto pitno vodo v dolini. Pripravljeno imajo dokumentacijo za obnovo Starega Velenja in objezerskega območja, a razpisa še ni bilo. Prijavili bodo tudi energetsko sanacijo večjih stanovanjskih objektov v mestu. Čakajo pa še na nekaj razpisov na področju 'mehkih projektov'. MESTNA OBČINA VELENJE Obveščamo vse zainteresirane osebe, da bosta v Uradnem listu RS, ki bo izšel v petek, 17. februarja 2017, objavljena dva javna razpisa s področja mladih: • javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki jih bo v letu 2017 sofinancirala Mestna občina Velenje, in • javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje v letu 2017. Javna razpisa bosta trajala od 17. februarja 2017 do 20. marca 2017. Razpisna dokumentacija bo dosegljiva na spletni strani Mestne občine Velenje www. velenje.si (za občane/javne objave in razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju. Mestna občina Velenje ■ ■ ■ Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA "^AS 16. februarja 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 8. februarja Na dan, ko smo se spominjali Franceta Prešerna, njegove dediščine ter pomena, ki ga imata kultura in jezik za državo in narod, so številne kulturne ustanove po vsej državi brezplačno odprle svoja vrata. Odmeval je govor Vinka Moderndorferja, predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada, na proslavi, posvečeni nagrajencem in umetnosti, ki je priložnosti primerno kritično spre- Vinko Moderndorfer govoril o razmerah v slovenski kulturi, a tudi splošnem stanju v državi, ki se je zaradi nezrelosti in neznanja pomaknila na obrobje razvitega sveta. Države ob t. i. zahodnobalkan-ski migracijski poti so sklenile, da pripravijo skupen akcijski načrt za primer novega prebežni-škega vala in tako pošljejo jasen signal. Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal sporni amandma, ki za družinsko nasilje nalaga precej milejše kazni kot do zdaj. Romunska vlada je v parlamentu prestala glasovanje o nezaupnici. V severni afganistanski provinci Jowzjan je skupina napadalcev ubila šest delavcev Rdečega križa, še dva pa sta ostala pogrešana. Četrtek, 9. februarja Služba vlade za razvoj je slovesno predstavila vizijo položaja, v katerem naj bi bila Slovenija čez 33 let. Besedilo skupno obsega 421 besed, katerih vodilna misel je: »Slovenci bomo leta 2050 srečni ljudje.« Premier Cerar je v sporočilu za javnost zapisal, da so neutemeljeni očitki Brgleza porušili zaupanje, potrebno za sodelovanje predsednika in podpredsednika stranke. izredne razmere zaradi rojev kobilic, ki uničujejo kmetijske površine in so do tistega dne opu-stošile že tisoč hektarjev pašnikov in polj. Petek, 10. februarja Na srednjih šolah in fakultetah so potekali informativni dnevi. Potem ko so se poštarji zaradi preobremenjenosti odločili za »belo stavko«, v kateri naj ne bi opravljali nadurnega dela, so jo po obljubi generalnega direktorja, da si bo zanje vzel čas, začasno prekinili. Predsednik države Borut Pahor se je v Moskvi srečal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Ta je dejal, da se je pripravljen v Ljubljani srečati s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Kenijski predsednik je sušo, ki je prizadela pol države, razglasil za nacionalno katastrofo. V južnih delih Avstralije so se temperature povzdignile na 47 stopinj Celzija. Na polotoku na Novi Zelandiji je nasedlo več kot 400 kitov, okoli 300 jih je poginilo prek noči. Francoska protiteroristična policija je na jugu Francije aretirala V spopadih na množičnih protestih v Bagdadu je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več jih je bilo ranjenih. Potem ko je dan pred tem na polotoku na Novi Zelandiji nasedlo več kot 400 kitov, je na obalo nasedlo še 240 kitov. Razlogi niso bili jasni. Belo hišo je obiskal japonski premier Šinzo Abe, ki je z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom potrdil »zavezništvo med državama kot temelj miru, blaginje in svobode v regiji Azi-ja-Pacifik«. Nedelja, 12. februarja Ilka Štuhec je postala svetovna prvakinja v smuku. Borut Pahor je bil po obisku Rusije še na delovnem obisku pri ukrajinskem kolegu Petru Po-rošenku, ki je poudaril, da sta državi dosegli večino dogovorjene- Glosa danes Na obali Nove Zelandije je poginilo več kot 300 kitov. štiri ljudi, ki naj bi se pripravljali na izvedbo terorističnega napada v kratkem. Sobota, 11. februarja Hrvaško je pretresala finančna afera, ki sega v sam vrh vlade: državna revizija je namreč odkrila, da je urad predsednika hrvaške vlade leta 2015 izplačeval dnev- T? ; v Mediji so bili polni vesti o razkolu vZL. Domačo politično sceno so zaznamovala trenja znotraj ZL. Poslanci so na izredni seji s 50 glasovi za in enim glasom proti podprli priporočila vladi, naj zaščiti pravico slovenskih podjetij do prostega pretoka delovne sile in storitev. Ruski predsednik Vladimir Putin je turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu izrazil soža-lje, potem ko je rusko letalo na severu Sirije ubilo tri turške vojake, še 11 pa jih je bilo ranjenih. Bolivijska vlada je razglasila nice za lažna službena potovanja. Skrajno nacionalistična organizacija Kukluksklan, ki propagira belo nadvlado, je po ZDA začela kampanjo pridobivanja novih članov. Hrvaško je pretresala finančna afera. Z Ilko Štuhec je naslov svetovne prvakinje v smuku ostal v Sloveniji. ga ob njegovem obisku Ljubljane. Za dobro uro so zaprli in evakuirali letališče, saj je več potnikov potožilo zaradi težav z dihanjem. Okoli 70 ljudi je potrebovalo zdravniško pomoč. Švicarji so na referendumu podprli možnost, da bo tretja generacija priseljencev lažje pridobila državljanstvo. Znanstveniki z Univerze v Arizoni v ZDA so predlagali novo rešitev za arktični led, ki ga je zaradi podnebnih sprememb vse manj. Reševali bi ga z vodnimi črpalkami. Ponedeljek, 13. februarja Premier Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Br-glez sta zgladila spor. Cerar je sporočil, da ne zahteva več odstopa Brgleza z mesta podpredsednika SMC. S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Miru Cerarju in ministrom se je začela februar- Predsednika sta zgladila spor. ska redna seja državnega zbora. Med drugim so govorili o gradnji drugega tira, prispevku za Teš 6 in prodaji NLB. Na jugovzhodu Francije se je sprožil plaz, ki je v smučarskem središču pokopal najmanj štiri ljudi. Nekaj ljudi je ostalo pogrešanih. Romunski protestniki so se odpravili na ulice in zaradi politike na področju boja proti korupciji še naprej zahtevali odstop vlade. V več mestih po Mehiki je več deset tisoč ljudi protestiralo proti politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa v zvezi s priseljevanjem in načrtom za gradnjo zidu med državama. Torek, 14. februarja Državni zbor je vrhovnega sodnika Damijana Florjančiča imenoval za novega predsednika vrhovnega sodišča. Vodstvo in sindikati Pošte Slovenije so se dogovorili za 60-dnevni rok, v katerem bodo iskali skupno rešitev za težave, na katere že dlje časa opozarjajo poštarji. Fides ministrstvo za zdravstvo opozarja, da se čas zamrznitve stavke izteka in da upravičeno pričakujejo realizacijo zavez iz podpisanega sporazuma in čimprejšnje nadaljevanje pogajanj. Pretepeni 26-le-tnik, ki sta ga osumljenca posnela in objavila na družabnem omrežju Fa-cebook, je umrl v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Osumljencema napada sta stara 20 in 29 let. Poštarji opozarjajo na vse bolj neustrezne delovne pogoje. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je zgrožena nad posledicami dogovora med EU in Turčijo glede vračanja beguncev. V Maleziji so domnevno z zastrupljenimi iglami ubili polbrata severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. Špela Kožar »Nocojšnjemu razmišljanju sem dal naslov Glosa 2017. V spomin na Prešernovo Gloso in na njeno srhljivo aktualnost.« Slavnostni nagovor na predvečer kulturnega praznika, na podelitvi najuglednejših nagrad za umetnost je zarezal. Med politike, kar niti ne preseneča. Med kulturnike preseneča veliko bolj. Eden najbolj produktivnih ustvarjalcev Vinko Moderndorfer je zdaj na tnalu, češ, kaj pa on ve o tistih, ki na sceni resnično komaj preživijo? Da ga politika okrca, češ da je biti predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada pač politična funkcija, je bilo veliko bolj pričakovano od zapisov določenih, ki so očitno pozabili, ali pa so se povsem namerno spozabili, da delujejo na polju kulture in so začeli primerjati položaj umetnikov in čistilk, češ da slednje tudi komaj preživijo?! ... lani je slepar starino še prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos kupi si graščino . V tem je moč umetnika - zapisano, naslikano, odigrano, zapeto ... in s tem močneje sporočilno, globlje povedno. Kdo res ni slišal teh Prešernovih verzov Glose v govoru? Za žolčne debate niso obveljala niti povedana dejstva, kar nekaj jih je bilo: ni več denarja za razstavnine, avtorski honorarji so mizerni, nekateri filmski poklici na robu izumrtja, opera postaja revno gledališče itn. Sprenevedanje preseneča, kajti, kdor vsaj malo razume Prešernovo Gloso, razume tudi Moderndorferjevo. Ker orisuje povsem realno stanje na terenu. Na prozni način. Slepljenje, da za tako stanje ni odgovorna tudi scena sama, ne bi bilo na mestu, a osnovni sporočilni namen Glose 2017 ni v njeni samokritiki, temveč kritiki odločevalcev. »Slovenci nimamo sreče s politiki. Nimajo sreče delavci, upokojenci in tudi ne umetniki, pedagogi in ustvarjalci . vsi namreč spadamo v skupino nesrečnežev, ki so jih v minulih petindvajsetih letih izvoljeni politični voditelji peljali žejne čez vodo. « Govorec je zavzel glas državljanstva, v dvorani se je zazdelo, kot da smo del agore, le da v prvih vrstah ni bilo filozofov. So bili pa umetniki. Ne vem, kako se počutite, a zdi se mi iz leta v leto huje - razmišljam o tem, kako bo politična garnitura dokončno »zafurala« državo, in me tolažijo, da je ostalo le še nekaj srebrnine. Pa vendar se da državo izgubiti tudi drugače - recimo na način, kot ga je ubesedil Moderndorfer; ko se več ne zavedaš pomena lastne identitete kot prime materie; in kultura je identiteta. Tako preprosto je to. Ne politika, ne ekonomija, ne šport, ne znanost. Tista notranja neuničljiva vez med nami, ki nas dela skupnost. Zato je vsakršna diskreditacija lastne kulturno-umetniške scene v slogu - pa naj ustvarjajo v prostem času, pljuvanje v lastno skledo. Ker je kultura tudi gonilni motor sprememb naše identitete, našega skupnostnega notranjega razvoja. Le spomnite se, kako smo vsi kot otroci ustvarjali, ustvarjanje je bil sestavni del našega vsakdana, vzgojno-izobraževalnega procesa. Zakaj zanemarjamo to potrebo v odrasli dobi? Verjamem, da je ustvarjanje človekova osnovna potreba. Tako kot hrana. In ko bomo kot družba to dojeli, tudi umetnikov ne bomo več obkladali z žaljivkami. Do takrat pa velja sporočilo zadnje kitice pesmi Oddaja za tuje turiste Ervina Fritza: Bodočnost? Našel se bo kak cezar, motorizirana zgodovina ki bo zradiral ta žalostni Liliput z zemljevida. Na zemljevidu bo ostala za otroško dlan široka praznina. In nihče več ne bo vedel, za čem je jokala lepa Vida. Prešeren je izdal Poezije leta 1847, leto dni pred pomladjo narodov. Smo 170 let zatem. In pred vrati je (spet) pomlad. Redarji lahko uporabljajo razpršilec in telesno silo Državni zbor je s 37 glasovi za in devetimi proti sprejel novelo zakona o občinskem redar-stvu, ki občinskim redarjem daje možnost ugotavljanja identitete osebe ter uporabe telesne sile in plinskega razpršilca tudi v primeru, ko oseba ne upošteva njihove ustne odredbe oziroma ukazov in želi oditi. Občinski redar bo lahko po predlogu izvedel tudi ugotavljanje identitete posameznika, vendar ne na enak način kot policist, ki ima pravico vpogleda v podatke iz ustreznih evidenc. 'A\ m ■ ■ Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 19 16. februarja 2017 '"WAS AKTUALNO 7 Nočna razsvetljava je varčnejša in manj bleščeča MO Velenje ujela zakonsko predpisan rok za prilagoditev javne razsvetljave evropskim standardom - Okvare na javni razsvetljavi po novem hitreje odpravljene Bojana Špegel Velenje, 13. februarja - Konec leta 2016 se je iztekel rok, do katerega so morale slovenske občine poskrbeti za manj svetlobnega onesnaževanja in ekološko bolj ustrezno in varčno javno razsvetljavo. V Mestni občini Velenje so kljub temu, da so šele 12. avgusta lani podpisali pogodbo z novim koncesionarjem za javno razsvetljavo, ljubljanskim podjetjem Javna razsvetljava, d. o. o., rok ujeli. A v času, ko je tekla prenova svetilk, je marsikje prihajalo do popolnih mrkov, tudi nekajdnevnih. Zanimalo nas je, v kakšnem stanju je mestna javna razsvetljava in kako bo v prihodnje, zato smo to najprej preverili na MO Velenje, na nekaj vprašanj pa nam je odgovoril tudi strokovnjak Marko Boček iz velenjskega podjetja Adesco, ki je opravljalo nadzor nad izvajanjem koncesije. Tone Brodnik, vodja urada za komunalne dejavnosti na MO Velenje, je najprej spomnil na dejstvo, da so novega koncesi-onarja za javno razsvetljavo izbirali kar leto dni. »Koncesijo smo razpisali za 20 let, ob tem pa smo se zavedali, da je zahtevna. Želeli smo dobiti najboljšega izvajalca, želeli smo, da je iz domačih logov. Žal se to ni uresničilo, najugodnejše je bilo ljubljansko podjetje, a smo ve- seli, ker so ti izbrali domačega podizvajalca Elektro Jezernik, ki je opravil veliko dela v okviru koncesije.« Prihranki so precejšnji, letno do 50 tisoč evrov Koncesijska pogodba je vredna skoraj 770 tisoč evrov, občina pa jo bo poplačala s prihranki, ki jih bodo ustvarili z namestitvijo varčnejših svetil na javni razsvetljavi. »Letno znašajo prihranki okoli 50 tisoč evrov, zato bomo v 20 letih vrednost koncesije pokrili z njimi.« Jih pa prej čaka še nekaj dela pri infrastrukturi javne razsvetljave, ki so jo morali delno odkupiti od prejšnjega konce-sionarja Elektro Celje. »Zavedali smo se, da infrastruktura ni najboljša, zato smo tudi čakali z razpisom koncesije, dokler nismo imeli v lasti infrastrukture. Elek-tro Celje je za odkup stare javne razsvetljave najprej ponujal previsoke cene. Na koncu smo skoraj petletno pogajanje končali pri znesku 70 tisoč evrov, kar je bilo za občino sprejemljivo. Šele potem smo razpisali koncesijo, saj smo sedaj 100-odstotni lastniki infrastrukture.« Ob tem poudari, da ni bila vsa infrastruktura v slabem stanju, saj sta občina in Elektro Celje (vlagal je v menjavo drogov) v zadnjem desetletju obnovila skoraj 50 % javne razsvetljave. Preostala polovica je bila v slabem stanju, tudi svetilke niso bile v skladu s kriteriji EU. To je sedaj v nekaj mesecih odpravil novi koncesionar, večino gradbenih del pa so opravljali ravno ob okvarah. Do konca leta 2016 je novi koncesionar za Okvar naj bi bilo sedaj manj Ko vprašamo, zakaj je med deli prihajalo do okvar na javni razsvetljavi - včasih so bile v temi tudi cele ulice - izvemo, da so morali »izvleči« 46 priključnih Tone Brodnik: »Prehode za pešce bomo v naslednjih letih dodatno osvetlili.« javno razsvetljavo v sodelovanju s podizvajalcem v MO Velenje namestil 1842 novih svetilk in 1780 priključnic. Namestili so tudi 1782 novih vodnikov. Pobarvati in očistiti so uspeli 608 drogov javne razsvetljave, ostalo pa bodo opravili spomladi, saj jim je zima preprečila dokončanje. Ob tem so povišali tudi 866 drogov, 67 pa so jih zamenjali. Marko Boček: »Javno razsvetljavo je treba nenehno dopolnjevati in nadgrajevati.« mest iz tako imenovanih »trafo postaj«, katerih lastnik in upra-vljalec je še vedno Elektro Celje. Ker je bil to kar velik strošek, smo se dogovorili, da si ga z Elektrom Celje razdelijo na pol, dela pa je opravil novi koncesionar. Sedaj bodo odzivni časi za reklamacije in popravilo posameznih svetilk bistveno hitrejši, kot so bili. Da bi lahko tudi občani hitreje javili, katera svetilka ne gori, so skupaj s podjetjem Adesco razvili aplikacijo za mobilne telefone E-manager (E2), preko katere lahko občani sami javijo napake in celo dobijo povratno informacijo, kdaj je bila napaka odpravljena. Na občini pa lahko preko nje spremljajo tudi porabo električne energije na posameznih odsekih. Osvetljenost ni slaba, le drugačna je Če se vam zdi, da nočna razsvetljava po zamenjavi svetil z varčnejšimi ni več učinkovita, da ponekod, kjer so drogovi visoki, ne seže dobro do tal, niste edini. A strokovnjak Marko Boček pravi, da se bomo morali na novo svetlobo navaditi. »Po vseh meritvah je razsvetljava primerna, kar velja tudi za vidljivost. Res pa je, da ne blešči več tako močno, kot je prej. Zamenjava svetil je bila potrebna zaradi uvedbe novih mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja, ki je krov- ni predpis za energetsko učinkovitost in usmerjenost svetlobe na tla, kjer je svetloba potrebna. Sevanje v okolico pa se je s tem omejilo,« nam pove Boček. V Velenju so ponekod svetilke preveč razmaknjene med seboj, zato je ta občutek še večji. »To odpravljajo med drugim z dodatnim opremljanjem s svetilkami, sploh v bližini prehodov za pešce. Očistili bodo tudi stekla in reflektorje v starejših svetilkah, da bodo prometne površine še bolje osvetljene. »Tisti, ki živimo na podeželju, ob pogledu na mesto Velenje od daleč opazimo, da je svetlobnega onesnaževanja manj, kot ga je bilo. Nekaj infrastrukture pa je še stare in jo bo treba v prihodnjih letih posodobiti. Z vsakim posegom se stanje izboljša.« Javna razsvetljava vedno »diha«. Nenehno jo je treba dopolnjevati in nadgrajevati, nam še pove Boček. Posebna pozornost prehodom za pešce Velenjska občina je lani zaradi kar nekaj prometnih nesreč na slabo osvetljenih prehodih za pešce ustanovila posebno komisijo, ki bo pregledala nekaj več kot 150 prehodov za pešce v občini in določila prednostno listo njihove dodatne osvetlitve in opremljenosti. »Na Rudarski cesti so za dodatno osvetlitev prehodov pri upravni enoti in hotelu poskrbeli že lani. Letos bodo nadaljevali. Tam, kjer je v bližini vrtec ali šola, bodo namestili še radarje in tako prispevali k večji varnosti. Stroški niso majhni, saj popolna oprema enega prehoda stane tudi do 10 tisoč evrov, zato bodo obnove izvajali postopoma,v dveh do treh letih,« izvemo. ■ Načelno do eksplozij ne bi smelo prihajati Plinovodno omrežje v občinah Velenje in Šoštanj večinoma vkopano v zemljo - Na 45-ih kilometrih le 280 uporabnikov Tatjana Podgoršek Pred nedavnim je na Mariborski cesti v Celju v podzemnih jaških eksplodiral plin. Do eksplozije naj bi prišlo pri spoju podzemnega ventila in plinovoda približno meter pod površjem. Čez nekaj dni so zaradi uhajanja plina iz omrežja evakuirali ljudi v Kranju. Tudi na območju Šaleške doline poteka distribucija plina, zato nas je zanimalo, kako je poskrbljeno za varnost plinovodnega omrežja. Izvajajo sistemski nadzor Nadzor nad plinovodnim omrežjem pri gospodinjskih odjemalcih v občinah Velenje in Šoštanj izvaja poslovna enota Energetika Ko' munalnega podjetja Velenje. Rok Miklavžina, odgovoren inženir distribucije plina, vode in hladu v omenjeni poslovni enoti, je zagotovil, da omrežje redno vzdržuje" jo, predvsem pa izvajajo sistemski nadzor, predpisan ob izgradnji sa-■ mega omrežja in v skladu z ostalimi zakonskimi določili. Pravi, da so lani poleg rednih vzdrževalnih del izvedli večje naložbeno vzdrževanje, in sicer so zamenjali vse preostale tipske plinske omarice na objektih z novimi, hkrati pa pregledali vse hišne priključke, torej tudi tiste, ki niso v uporabi. »Sicer pa se celotna trasa plinovoda pregleda enkrat na leto, prav tako ventili na omrežju, pri čemer poleg drugega preverjamo prisotnosti koncentracije zemeljskega plina ter vseh priključkov na zunanji strani objektov, v tipskih plinskih Rok Miklavžina omaricah, ne glede, ali so v uporabi ali ne.« Na vprašanje, ali bi lahko kljub temu prišlo do takšne eksplozije plina kot v Celju, je Mi-klavžina odgovoril: »Načeloma ne, ker imamo večino vodov plinovoda vkopanih v zemljo na travnih, njivskih in nekaj tudi gozdnih površinah. Če bi plin uhajal, bi se sprostil v zraku. Ob poškodbi cevi bi plin takoj zavonjali. V upravljanju imamo namreč srednjetlačno distribucijsko omrežje z delovnim tlakom 1-4 bare, pri katerem je plin zaznati veliko prej kot pri niz- kotlačnih omrežjih.« Pomembno je tudi, je še dodal, da je tukajšnje plinovodno omrežje zgrajeno iz plastičnih in ne jeklenih cevi, pri katerih prihaja do erozije. Zato sta tudi pristop in način vzdrževanja drugačna. Sogovornik je še zagotovil, da se nameravajo letos lotiti izvajanja sistemskega nadzora z avtomobilom po trasi plinovoda, kar v nekaterih podjetjih že izvajajo. Izvedba ukrepa bo zaradi območij, po katerih poteka trasa plinovoda, predstavljala težje opravilo. Doslej le en primer V več kot 20 letih so zabeležili le en primer netesnosti in prisotnosti povečane koncentracije zemeljskega plina, okvara pa ni predstavljala večje nevarnosti in je bila odpravljena v nekaj urah. Uporabniki zemeljskega plina jih pokličejo največkrat zaradi blokade varovalk (posledica neuporabe zemeljskega plina), le redko pa zaradi morebitnega zaznavanja vonja po plinu. Sicer pa velja plinovodno omrežje za eno redkih, če ne celo edinih v državi za »dolgo omrežje z malo uporabniki«. V Škalah in Hrastovcu je bilo zgrajeno v letih 1995/96, v Gaberkah in Šenbricu pa nekaj let kasneje. Dolgo je 48 kilometrov, na objektih je izvedenih nekaj manj kot 600 priključkov, nanj pa je v tem trenutku priključenih le 280 uporabnikov zemeljskega plina. ■ Addiko gotovinski krediti Težko žonglirate z različnimi obveznostmi? Do 40.000 EUR, do 12 let, hitro in enostavno. Poslovalnica Velenje Šaleška cesta 19 T 03 425 73 58 addiko.si Addiko Bonk Kjer je 2+2=4 Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 8 8 KULTURA "^AS 16. februarja 2017 Informativni dnevi zadovoljili šole in udeležence Na šolah Šolskega centra Velenje zabeležili podoben obisk kot lani - Omejitev ne bo Med udeleženci vse več osmošolcev Tatjana Podgoršek V okolici srednjih, višjih, visokih šol in fakultet je bilo minuli petek ter v soboto precej večja gneča kot običajno. Šole so namreč pripravile informativne dneve, devetošolci, ki so se odločili za nadaljevanje izobraževalne poti, pa so želeli pridobiti čim več informacij iz prve roke o programih, opremi, interesnih dejavnostih, kako je poskrbljeno za potrebe, želje, preverjali so razpoloženje na šolah in podobno. Povedali so ... Tudi na lokacijah, ki so jih izbrale za informativni dan šole Šolskega centra Velenje (ŠCV), je bilo živahno. Sploh na Med-podjetniškem izobraževalnem centru, kjer so bodočim dijakom in njihovim staršem pokazali, kako pridobivajo dijaki praktično znanje. Povsod so šole pripravile kulturni program in prikazale delček dogajanja na njih. »Prišla sem na informativni dan splošne gimnazije, ker se še nisem odločila, kaj bom počela v življenju. Veseli me delo z ljudmi. Ali bom v prihodnjem šolskem letu gimnazijka in če, dijakinja katere gimnazije bom, se bom odločila na osnovi informacij,« je povedala Anika Pajer in nadaljevala: »Odločitev ne bo kot lani, te so zanimali predvsem programi gimnazije. »Z obiskom smo bili zadovoljni na vseh šolah. Med bodočimi dijaki smo zaznali več zanimanja za tehnične poklice, kar ocenjujemo kot posledico spodbujanja izobraževanja za deficitarne poklice s štipendijami. Kar nekaj več povpraševanja v primerjavi z lani je bilo za strojnega tehnika, na Elektro in računalniški šoli pa za tehnika računalništva. Veseli smo, da bodo bodoči dijaki izvedeli, kje bo omejitev vpisa in kje ne. »Na šolah Šolskega centra omejitev ne bo v nobenem programu. V tistih, kjer bo več prijav od razpisanega števila prostih mest, se bodo s pristojnim ministrstvom dogovorili za več skupin ali nove oddelke,« je zagotovil Peter Rozman. Vpis v šole pa bo potekal od 19. do 22. junija. O podobnem številu udeležencev v primerjavi z lanskimi in- Na informativnih dnevih so zaznali več zanimanja za tehnične poklice. enostavna, ker mi nekateri svetujejo, naj se odločim za poklic, ki ga bom rada opravljala, drugi, naj pogledam na seznam poklicev, za katere bom dobila tudi službo.« Za razliko od Anike je Jakob Gabrič prišel na informativni dan Elektro in računalniške šole ŠCV že z izoblikovano odločitvijo: »Odločil sem se za poklic, ki me veseli. Zanima me meha-tronik, potrebna znanja zanj pa bom pridobival na velenjskem šolskem centru. Na informativnem dnevu sem želel pridobiti le še dodatne informacije, ki mi bodo prišle prav in bi me potr- dile pri tem razmišljanju ter odločitvah. Dobil sem jih, saj so se zelo potrudili, in menim, da sem izbral prav.« »Kolebam med mehatroni-kom in strojnim tehnikom. Bolj se ogrevam za slednjega, zato me zanimajo pogoji, možnosti izobraževanja tudi v povezani s športom. Kar težko se je odločiti za nekaj, za kar ne veš, kaj bo aktualno takrat, ko boš ti izobraževanje končal. Izbral sem, kar me veseli, in upam, da tudi s službo ne bo težav. Od šole pričakujem, da mi bo omogočila pridobitev čim več potrebnega, tudi uporabnega znanja, od učiteljev pa, da nas bodo razumeli,« je povedal Žiga Fajdiga, ki je pohvalil tako organizacijo kot predstavitev na informativnem dnevu. Obisk podoben lanskemu, omejitev na ŠCV ne bo Peter Rozman, šolski svetovalni delavec, je povedal, da je bil obisk na informativnih dnevih šol centra podoben lanskemu. Obiskalo jih je dobrih 470 deve-tošolcev. Spodbuden je bil obisk osmošolcev. Našteli so jih 20 več Anika Pajer Jakob Gabrič Žiga Fajdiga je prednosti izobraževanja za ge-ostrojnika rudarja in geotehnika prepoznalo več mladih kot lani, a še vedno premalo glede na potrebe po zaposlitvi. Za programe Storitvene šole v primerjavi z lani ni bilo odstopanj, na gimnaziji pa bi si želeli več fantov.« Na srednjih šolah bodo prijave za vpis zbirali do 4. aprila. Tisti, ki se bodo odločili za prenos prijave v drug program, bodo lahko to storili do 25. aprila. 6. junija formativnimi dnevi poročajo še z Višje strokovne šole ŠCV (zaznali so večje zanimanje bodočih študentov za program elektrotehnik ter mehatronik, nekoliko manj pa za informatika) ter na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje. Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru pa so že četrto leto zaznali večje zanimanje za študij, kar kaže, da imajo poklici, za katere izobražujejo, prihodnost. a Raste zanimanje za Fakulteto za energetiko Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru je tudi organizirala Informativne dneve za vpis v oba dodiplomska študijska programa Energetika, ki jih fakulteta razpisuje v študijskem letu 2017/2018. Informativni dnevi so potekali na Inštitutu za ener- getiko v Krškem ter prostorih fakultete v Velenju, in sicer v dveh terminih v petek ter enem v soboto. Udeleženci informativnih dni so poleg informacij o študiju na fakulteti pridobili tudi informacije o obštudijskih aktivnostih ter prijavno sprejemnem postop- ku, ogledali pa so si lahko tudi laboratorijske prostore fakultete na obeh lokacijah. Število udeležencev informativnih dni se že četrto leto povečuje, kar kaže na povečano zanimanje za ta perspektivni študij. Z mednarodnimi projekti uvajajo nove metode učenja Na Ljudski univerzi Velenje trenutno izvajajo kar devet evropskih projektov, financiranih iz programa Erasmus+. Namenjeni so različnim ciljnim skupinam, od izobraževalcev, svetovalcev do udeležencev v izobraževanju odraslih. Projekt iFLIP - Flipping the Classroom in Adult Education je namenjen izobraževalcem. Gre za testiranje in uporabo metode obrnjenega učenja v izobraževanju odraslih. Za to metodo je značilno, da udeleženci s pomočjo video posnetkov, interaktivnih gradiv in spletne učilnice znanje osvo-j i j o doma, tekom ure pa nato osvojeno vadijo in poglobijo. Metoda je primerna tako za tiste, ki za osvajanje rabijo nekoliko več časa, kot za tiste, ki zaradi obveznosti ne morejo pogosto obiskovati klasičnih predavanj. Ker gre za kombinacijo spletnega in klasičnega učenja, je vedno na voljo tudi pomoč predavatelja. V projektu iFLIP sodeluje 6 partnerjev iz 6 evropskih držav. Projekt koordinira Ljudska univerza Velenje, za strokovni del je zadolžen Belgijski partner. V prvem letu so izvedli analizo in pripravili izobraževalne module za predavatelje. Marca bodo začeli z izobraževanjem predavateljev, ki bo prav tako potekalo po obrnjeni metodi, sprva preko spleta, sledilo bo petdnevno usposabljanje v Belgiji. Nato bodo predavatelji po tej metodi načrto- vali svoj izobraževalni program, pripravili gradiva in metodo testirali v praksi. Usposabljanja se bo udeležilo 15 predavateljev. Projekt traja dve leti in pol, vsa gradiva in materiali bodo na voljo tudi na spletu. V okviru projekta bodo izvedene tudi delavnice, kjer bodo udeleženci usposabljanj svoje izkušnje delili tudi s svojimi kolegi. Več informacij na www.projectiflip.eu. Skrb za živo kulturno dediščino Kar nekaj je takega, kar bi Šoštanj lahko vpisal v register žive dediščine, ki jo je med ključnimi novostmi vzpostavil krovni zakon o varstvu kulturne dediščine Šoštanj - »Občina Šoštanj še nima vpisa v registru žive kulturne dediščine, ocenjujemo pa, da bi lahko pripravili kar nekaj pobud za to,« je med drugim ob predstavitvi lokalnega programa kulture za obdobje 2017- 2020, ki so ga na seji sveta Občine Šoštanj potrdili svetnice in svetniki, dejala Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti. »Zadnjih nekaj let se v kulturnih društvih intenzivira program sekcij, ki predstavljajo živo kulturno dediščino, od obujanja lokalnih tradicij, šeg in navad, vezanih na cerkvene praznike, farne zavetnike, kmečka opravila, godove, kulinarične posebnosti, in tudi sekcij, v katerih negujejo Bodo Koši Šoštanjski našli svoje mesto tudi v registru žive dediščine? > Živa kulturna dediščina je v Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine opredeljena kot tisto, kar se prenaša iz roda v rod in se nenehno poustvarja kot odziv na svoje okolje. staro ljudsko pesem in glasbene priredbe,« je dejala. Pri tem pa nekaj slednjih tudi naštela: Ljudski pevci in godci, Gabrški cvet, Ravenski štrajherji, Vaška godba, Jesensko cvetje ... V Zavodnjah pa negujejo veščino pritrkavanja. Posebej pa je izpostavila dejavnost Turistično-olepševalne-ga društva Šoštanj z raziskova- njem in ohranjanjem etnoloških značilnosti pustnih šeg in navad, popularizacijo etnološkega pustnega lika Koši Šoštanjski, skrbjo za vsakoletno pustno rajanje in izvajanje tradicionalnih pustnih šeg in navad ter organizacijo obiskov pustnih prireditev v drugih krajih doma in po svetu. ■ ■ Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 19 16. februarja 2017 '"WAS MISLI OB PRAZNIKU 9 Poklon ustvarjalcem za srčnost in plemenitost duha Stalna razstava posvečena kulturnim ustvarjalcem iz Šmartnega ob Paki - Naj bodo novi njim podobni Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 8. februarja - Poleg osrednje proslave so v občini Šmartno ob Paki v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili še eno prireditev. V prostorih šmarškega kulturnega doma so odprli stalno razstavo in z njo zaznamovali še lanske jubileje: 110-letnico tamkajšnjega kulturnega društva ter 40-letnico delovanja njegovih sekcij - Gledališča pod kozolce ter folklorne skupine Oljka. To je prva stalna razstava v lokalni skupnosti. Predsednik kulturnega društva Jože Robida je v nagovoru zbranim med drugim dejal, da tako kot narodna zavest je tudi kultura gradila pripadnost mnogih generacij Šmarčanov. Z njo so se že dedje identificirali tako močno, da je postala nepogrešljivi Otvoritve prve stalne razstave v občini se je udeležilo precej občanov. del njihovega vsakdana. »Z odprtjem razstave se poklanjamo vsem kulturnim ustvarjalcem, ki so tako rekoč ustvarili identiteto kraja, izražamo hvaležnost kulturnikom, ki jih ni več med nami. Vsak na svoj način in vsi skupaj so nas okužili s srčnostjo in plemenitostjo duha.« Izrazil je željo, naj tiste, ki si bodo privoščili nekaj malega iz bogate zgodovine dela kulturnih ustvarjalcev kraja, prime, da si bodo želeli biti njim podobni. Bodisi kot ustvarjalci v številnih sekcijah šmarškega kulturnega društva ali pa kot redni obiskovalci kulturnih dogodkov v občini. Namesto spominske sobe Gradivo za razstavo (tudi uredili sta jo) sta zbrali članici društva Lija Modrijan ter Mija Žerjav. Slednje nam je povedala, da je ideja za ureditev najprej spominske sobe šmarškima velikima ljubiteljskima kulturnima ustvarjalcema Francu Klančni-ku - Frančeku ter Tinetu Ste-blovniku tlela v društvu dalj časa. Ker pa gradiva za ta namen niso našli dovolj, so zamisel razširili. »V tem času se je v šmarški kulturi zgodilo veliko dogodkov, ki niso bili pomembni samo za ožje okolje, ampak tudi za širšo Slovenijo. Zakaj ne bi tega, da je na primer naše gledališče sodelovalo na mednarodnih festivali in na njih zastopalo Slovenijo, izvedeli še drugi, da je že preizkusilo oder Cankarjevega doma v Ljubljani, sodelovalo v Tednu drame, na Malem odru v Novi Gorici, da so med nami prejemniki več Linhartovih priznanj. To niso majhne stvari in pomembnosti tega se danes zavedamo bolj, kot smo se takrat.« Zagotovo, je še dodala Žerjavova, ne smemo prezreti dolgoletne tradicije kulturnega snovanja v kraju, delovanja devetih sekcij v društvu, ki delujejo bolj ali manj uspešno, s krajšo ali daljšo tradicijo. Po besedah sogovornice bodo razstavo dopolnjevali, saj še niso vsega zajeli, pa tudi v sekcijah še niso rekli zadnje besede. ■ I* $ ,'V v m k »Večstranska refleksija slovenske kulture« je obiskovalce predvsem nasmejala. Tudi letos Neki fajnega Slovenski kulturni praznik so z recitacijami in živo glasbo ponovno počastili tudi mladi Velenje, 8. februar - Na sporedu mladinskega kulturnega kluba eMCe plac se le redko znajde koncert kakega posebno popularnega in/ali komercialnega glasbenika. Razni »slovenski slavčki«, »dive«, »večni šarmer-ji« in drugi vidni predstavniki slovenske glasbene scene niso na tamkajšnjem repertoarju. Razen ob prazniku slovenske kulture, ko ekipa recitatorjev izbere nekaj besedil najbolj znanih in tudi tistih neprepoznavnih slo- venskih glasbenic in glasbenikov ter jih ob živi glasbi interpretira kot poezijo, kar občinstvo po eni strani zabava, po drugi pa napelje k razmisleku, kako pripovedna, izpovedna, angažirana je slovenska popularna glasba -del slovenske kulture. Neki fajnega ob kulturnem prazniku je že tradicionalna prireditev, ki jo mladinski delavci pripravljajo zadnjih pet let. Mitja Švener, Nejc Škorjanc in Dimitrij Amon so izbrali nekaj besedil ta- ko iz narodnozabavne kot iz trap glasbe, ki so se jim zdela bodisi po tematiki bodisi po (ne)smisel-nosti zanimiva za recitacijo. Srečali so se - po stari slovenski navadi - za točilnim pultom, katerega skrbnik je bil Marko Pritržnik. Nato pa so se med okušanjem domačih dobrot in žlahtne kapljice izmenjevali pred mikrofonom, ob katerem je statiral Rok Kugonič, ter ob spremljavi kitarista Mateja Voglarja in bobnarja Žiga Miklav-ca predstavili »cukre« slovenske glasbe. Tokrat so jim največ zanimanja vzbudili Saša Lendero, Jan Plestenjak, Tinkara Kovač pa Ray, David Šinkovič, Tjaša Zi- dan, Matter in drugi »skrbniki in negovalci slovenske jezikovne in glasbene kulture«. Manjkale pa niso niti izvirne priredbe in aktu- alizacije znamenitih Prešernovih pesmi ter razmisleki o odlomkih slovenske klasične proze. • tf Luka jubileje proslavil tudi z razstavo Šoštanj, 9. februar - Dan po slovenskem kulturnem prazniku so v Mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo domačemu slikarju Drago Šumniku Luku. Poleg novo predstavljenega cikla del je bil dogodek namenjen tudi dvakratni okrogli obletnici tega avtorja, ki ga med drugim označuje nemirni, vedno iščoči duh. Ali - kot je poudarila likovna kri-tičarka Anamarija Stibilj Šajn -njemu lasten likovni izraz, imenovan kar »luksizem. Res lahko govorimo o posebnem ustvarjalcu, ki je polovico, trideset let svojega življenja zapisal umetnosti. Dogodek je poleg odmevne razstave zaznamovalo veliko število obiskovalcev in prijeten glasbeni nastop, ki ga je organizirala GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje. Ustvarjalec se je zahvalil vsem, ki so obiskali njegovo razstavo, najbolj pa ljudem, družini in prijateljem, ki ga spremljajo v življenju. Tokratna razstava je bila 65. samostojna, veliko razstavlja tudi skupinsko. Njegova dela so bila na ogled tudi v tujini. Izobraževal se je pri različnih mentorjih, hkrati je pridobil poklic slikarja. V imenu organizatorja Zavoda za kulturo Šoštanj se je ustvarjalcu za bogat prispevek h kulturnemu utripu Šoštanja zahvalila Milojka B. Kom-prej. Drago Šumnik - Luka se je pred leti v tej galeriji predstavil s prepoznavno sakralno tematiko, na tokratni razstavi pa povabil na vznemirljivo vizualno poto- vanje med njegovimi spontanimi ustvarjalnimi impulzi in skrbno premišljenimi geometrijsko poudarjenimi postanki. Razstava bo na ogled do 6. marca. a MBK, foto Dejan Tonkli Izšla je nova knjiga Vlada Vrbiča mi ZALESCAHSKIH iuii;iiMaiH'i Naročila: Naš čas W 03 898 17 50 • Knjižnica Velenje W 03 898 25 50 Velenje, Vila Bianca Sobota, 18.2.2017, med 15. in 19. uro Načrtujeta poroko? Pridita in okusita „Da" v prostorih historične Vile Biance, kjer za vaju pripravljamo vse za poroko na enem mestu. Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA "^AS 16. februarja 2017 Portreti sodelavcev Janeza Svetine Lani preminuli sodelavec Muzeja Velenje je zapustil bogato dediščino - Fotografsko razstavo Porteti so odprli na avtorjev 50. rojstni dan Velenje, 8. februarja - Na slovenski kulturni praznik so v Muzeju Velenje na stežaj odprli vrata vseh svojih enot. Brezplačni ogled zbirk je izkoristilo veliko ljudi, saj so jih samo na Velenjskem gradu našteli preko 1000. Praznični dan pa je bil čustven tudi za zaposlene v Muzeju. Popoldne so namreč odprli fotografsko razstavo fotografskih portretov, ki jih je ustvaril njihov lani preminul sodelavec Janez Svetina. Prav na ta dan bi dopolnil 50 let, iz njegove bogate zapuščine pa so pripravili že nekaj razstav. Tokrat so razstavili potrete sodelavcev Muzeja, ki so na ogled v grajski čitalnici, v prostorih Kamre. Kljub mrazu so otvoritev pripravili v atriju, v katerem je na ogled razstava Portreti. Za uvod je Janezovo najljubšo skladbo zapel Pevski zbor Kajuh, katerega član je bil dolga leta. Avtorja in dolgoletnega sodelavca je predstavila direktorica muzeja Mojca Ževart, ki je v čustvenem nagovoru sorodnikom in številnim prijateljem, ki so se zbrali na odprtju, obudila številne spomine na njegovo delo in ljubezni, med katerimi so bile poleg fotografije tudi glasba in poezija. S fotografskim aparatom je vestno beležil delo in dogajanje v muzeju pa tudi šir- še. Precej njegovih fotografij še vedno uporabljajo za predstavitveno gradivo. »Janez je fotografiral tako, kakor je živel. Mirno, skromno, nekje iz ozadja,« je po- Muzeju Velenje spominjajo tudi tisti, ki danes delajo v katerem od drugih velenjskih javnih zavodov na področju kulture, prav tako pa tudi člani številnih šale- fije. Zbiral pa je tudi značke. V njegovih albumih so značke, ki bodo obogatile prav vse sklope zbirke značk, znakov in priponk Muzeja Velenje. Gradiva, ki nam Na odprtje razstave fotografskih portretov je prišlo veliko ljudi. V programu je nastopil moški pevski zbor Kajuh, katerega član je bil avtor, ki ga je predstavila direktorica Mojca Ževart. udarila Ževartova. V konserva-torsko-restavratorski delavnici velenjskega muzeja je bil zaposlen od leta 1992. Svoje znanje je stalno dopolnjeval in nadgrajeval. Ker je bil muzej ob Janezovem prihodu ena od enot Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, se ga kot prijaznega, pridnega, zanesljivega in predanega sodelavca poleg zaposlenih v ških kulturnih in drugih društev. Blizu sta mu bila pohodništvo in jamarstvo. Bil je tudi strasten bralec. »Njegova domača knjižnica je impresivna. V njej lahko najdemo veliko starih, tudi redkih in dragocenih izdaj. Bil je redni obiskovalec bolšjih sejmov. Sistematsko je zbiral predvsem knjige, tako ali drugače povezane s Šaleško dolino, in biogra- ga je zapustil, je še veliko, zato to ni zadnja razstava iz njegove zapuščine,« je še poudarila direktorica muzeja. Druženje se je nadaljevalo v grajski galeriji, kjer je pevski zbor Kajuh zapel še nekaj Janezu ljubih pesmi, med njimi tudi take, ki jih je uglasbil prav on. a bš Razstava pred nacističnim ognjem rešenih knjig Velenje, 10. februarja - V petek popoldne so na Velenjskem gradu v prostorih Kamre odprli zanimivo domoznansko razstavo ohranjenega knjižnega gradiva Prosvetnega društva Šmartno pri Velenju. Zgodba o razstavljenih knjigah je zanimiva, neznana je bila tudi številnim domačinom. »Konec lanskega leta smo v muzeju dobili donacijo knjižnega gradiva. Gre za tako imenovane preživele knjige. Čeprav jim je bilo namenjeno drugače, so namreč preživele drugo svetov- no vojno, nam je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Zgodba se začne konec 19. stoletja, ko je v Velenju delovalo prosvetno društvo Šmartno pri Velenju. Gre za Šmartno, ki je danes del mesta Velenje in samostojna krajevna skupnost z istim imenom. Velenjčani in Ve-lenjčanke so v bližini cerkve sv. Martina v 19. stoletju zgradili svoj prosvetni dom, v katerem so se zbirali. »V njem je bila čitalnica, ki bi ji lahko rekli prva šaleška knjižnica. Tam so imeli tudi predstave, prosvetni dom je nekaj časa gostil tudi otroški vrtec,« nam še razkrije sogovornica. Med drugo svetovno vojno je bil med ukrepi ponemčevanja tudi ta, da je okupator zaplenil knjige v vseh slovenskih knjižnicah in jih množično uničeval. »V Velenju so že postavili grmado iz knjig, zaplenjenih v prosvetnem domu, in jih pripravili za sežig. Domačin Branko Špital iz Šaleka je poklical nečaka Janka Ževarta, da naj mladinci vendarle poskušajo rešiti vsaj nekaj slovenskih knjig. Ta je poklical še Karla Šiliha in celo noč so v nahrbtnikih odnašali knjige iz grmade v Podkraj pri Velenju, kjer so jih skrili.« Potem so jih morali še večkrat preseliti, da jih nacisti niso odkrili, nekaj pa so jih razdelili med ljudi, ki so še naprej želeli brati v maternem jeziku. »Zanimivo je, da se je v enem kosu obdržalo 70 teh preživelih knjig, ki so jih hranili v družini Janka Ževarta. Veseli smo, da jih je kar nekaj v takem stanju, da jih bodo lahko obiskovalci razstave tudi prelistali in prebrali. Gre za zelo različne knjige, od romanov do potopisov, vmes je tudi bolj poučno čtivo,« še izvemo. Tiste knjige, ki so v slabšem stanju, so razstavili v vitrini. a bš Na regijskem glasbenem tekmovanju kopica priznanj Med 1. in 7. februarjem je na glasbenih šolah našega območja potekalo 20. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. Organizira ga Zveza slovenskih glasbenih šol. Letos so mladi glasbeniki tekmovali v igranju na trobila, tolkala, harmoniko, v komornih skupinah: v kitarskem in klavirskem duu ter v komornih skupinah z godali ter jazzu. Na tekmovanju je nastopilo 99 glasbenikov iz 11 glasbenih šol celjskega in koroškega območja, največ prijavljenih tekmovalcev (kar 27 - kar je še posebej spodbudno) pa je bilo prav iz velenjske glasbene šole. Regijsko tekmovanje je bilo letos razpršeno na različne lokacije (Slovenske Konjice, Slovenj Gradec, Žalec, Celje, Laško, Nazarje, Velenje in Ravne na Koroškem). Tekmovalci Glasbene šole Velenje so se izkazali in skupaj osvojili kar 23 zlatih in 4 srebrna priznanja ter eno posebno priznanje. Zlati so bili harmonikarji (Jure Hudobre-znik, Tim Britovšek, Branko Dobrovoljski, Martin Plaskan Hodnik in Ema Hliš Ma-stnak), trobentača (Ditka Volk in Jaka Hu-dobreznik), hornista (Lucija Škruba in David Tretjak), tubist (Gašper Poprijan), tolkalisti (Tjaž Marin, Mark Urbanc Glinšek, Nejc Sa-kulac, Oskar Žerak Urbanc, Luka Jovanovič, Filip Štih). Zelo uspešni so bili tudi kitaristi in pianisti, ki so nastopili v duih. Tako sta zlato priznanje prejela dva kitarska dua (Tea Čerenak in Rok Žerdoner, Mia Koper in Nace Apšner) ter dva klavirska dua (Maj Mirst in Lenart Šonc, Neža Kikec in Petja Emer-šič). Odlične so bile tudi komorne skupine z godali in klavirjem, saj so tri prejele zlato priznanje: klavirski trio - Stella Halilovic (violina), Manca Ernst (klavir), Kim Fricelj (violončelo); klavirski trio - Anja Vodošek (klavir), Hana Žličar (violončelo), Klara Zemljič (violina) ter trio Sara Koželjnik (violina), Maja Sevčnikar (violina), Neža Turi-nek (klavir). Poleg tega sta mlada pianista Maj Mirst in Lenart Šonc prejela posebno priznanje za obetavna tekmovalca v najnižji kategoriji tekmovanja. Gotovo so ti dosežki velika spodbuda za nadaljnje delo glasbenikom, njihovim mentorjem, korepetitorjem in staršem. Ponovno se bodo lahko dokazali že na državnem tekmovanju, ki sledi čez dober mesec dni, tokrat na Gorenjskem. ALTIERHATOR Kult ... ura bije Matjaž Šalej V tednih pred kulturnim praznikom in po njem se je kot po navadi imelo kaj slišati, videti in doživeti na kulturnem polju. Toliko, da je bilo vredno razmisliti, o čem spregovoriti, pisati. Že obe proslavi in oba sprejema, državna in občinska, so imeli toliko specifik, da se je bilo kar težko ogniti témi ... Osrednja državna kulturna proslava nam je postregla z govorom predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Môderndorferja. Govor je bil kulturno antološki, eden boljših in najlucidnejših do sedaj in izjemno družbeno kritičen. Še posebej sem bil vesel, da je okrcal vso državno politiko, pa ne samo v tem mandatu, ki brezumno na neoliberalni način regulira kulturo v majhni državi, ki jo je kultura pravzaprav ustvarila. Vesel sem bil, da so imela moja pretekla kulturniška »drobljenja« v Alternatorju in nekoč še v »Peti koloni« mnogo miselnih stičnih točk z govornikovimi pogledi ... Recimo komercialno tekmovanje nacionalne TV s »komercialkami« ..., prekarstvo in razprodajanje kvalitetne kulturne produkcije neodvisnih producentov itd. Imam vpogled v nekatere pereče téme, saj sem udeležen tako v profesionalni postprodukciji, poskušam biti pisno (kolumnistično/literarno) ustvarjalen in še bližnjega sorodnika imam v neinstucionalni kulturi ter tako spremljam kulturno sceno in stanje duha na neodvisni svobodnjaški sceni. Ustvarjalnost v kulturi danes ni nagrajevana. Mečejo se ji drobtinice z mize, v zavodih je nagrajevana izključno lojalnost institucionariziranosti. Ne, kultura z veliko začetnico ne bo odmrla, le marsikdo, ki vodi državo, kulturo, se mora poleg spremljanja kulture in (svojih populističnih) dogodkov naučiti etike v kulturi. Da ne izrečem še kakšne težje besede. Sem pa vesel za vse nagrajence in še posebej v preteklosti za svoje sorojake (Jureta Pukla, Marka Mandica) in še koga, ki so bili »Prešernovi lavreati«. Verjamem, ne, prepričan sem, da bomo v prihodnosti dobili še koga. Osrednja občinska proslava mi je bila kot literatu čisto po godu, za osnovnošolsko produkcijo na zelo zavidljivi ravni. Če bomo imeli takšne mlade potenciale, kot je bila recimo najmlajša voditeljica na odru, osnovnošolka iz OŠ Livada, se nam ni bati za izjemne moderatorje. Govor na proslavi je bil dober, tudi vizualno inovativen in izčiščen - izjemno popestren. Proslave ni zameglil niti kakšen odvečen tehnični spodrsljaj. Je pa potrebno razmisleka, kako in kaj s proslavami v bodoče. To, da se z nekulturnim delom starševstva, ki spremlja na odru svoje potencialne mlade kulturnike, prenatrpa osrednji občinski hram kulture, ni prvenstveni namen proslav. Ne morem (na žalost) komentirati programa ob sprejemu kulturnikov, sem bil odsoten. Malo zaradi zdravja, pa tudi zaradi kulturno prenatrpanega delovnega vikenda. Kritični pogledi na program pa vseeno krožijo. In kaj mi je osebno kulturnega prineslo zadnjih deset dni: Izjemno dobro predstavo Peter Kušter - bizarna opereta v Novi Gorici, v kateri je v ime »bizarna opereta« celofansko zavita izjemna montyphytonovska satira in odličen glasbeni kabaret v režiji Ivane Djilas ter glasbeni spremljavi glasbenih svobodnjaških »mačkov«. Videli jo bomo tudi na bližajočih se dnevih komedije v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Še pred tem sem doživel prvo izvedbo katerega od delov Wagnerjeve operne tetralogije Nibelunški prstan oz. njegov prvi del, opero Rensko zlato na odrih mariborske opere. Wagner je že v tetralogiji začrtal pohlep (kako sodobno in aktualno je to za današnjo kulturno politiko) kot tisto človeško lastnost, ki bo pometla z ideologijo in zasenčila bogove v sklepnem, zadnjem delu tetralogije - Somrak bogov. Prisluhnil in ogledal sem si gostovanje priznanega Kraljevega simfoničnega orkestra iz Liverpoola, pokukal nos na odprtje nove mestne kulturne lokacije F-bunkerja in aktivno sodeloval na obeležitvi kulturnega praznika Kulturnega društva v Škalah. No, še kaj bi se našlo, so pa vse omenjene stvari vredne tudi daljših zapisov. Pa vendar se mi zdi, da se moramo ob prazniku kulture znova vračati k ambivalentnemu odnosu družbe do kulture. Dva obraza kulture nista v kulturnopolitičnem kontekstu nikoli dobra, vendar je to realno stanje umetnosti in kulture pri nas. Zato mi še vedno odzvanjajo prelomne besede Kulture z veliko začetnico v naši kulturni zgodovini: Trubar je zapisal »Stati inu obstati«, s Slovenskim jezikom (in kulturo), Prešernove so besede »Le čevlje sodi naj kopitar«, literarno (danes tudi kulturno). Sam pa dodajam: kultura zna misliti samo sebe. Lokalno in seveda tudi nacionalno. ■ ■ Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 11 16. februarja 2017 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Rad sooblikuje program Na radiu Velenje imamo kar nekaj sodelavcev tako pri oblikovanju kot izvedbi programa. Mladi Velenjčan Marko Pavlovic sodi med oboje, saj je soustvarjalec in voditelj oddaje za mlade Frekvenca mladih. Maturanta Šole za storitvene dejavnosti, na kateri se izobražuje za turističnega tehnika, radio in televizija od nekdaj zanimata. Pravzaprav pa bi rad bil igralec. »Delo na radiu me je vedno privlačilo. Nato pa me je Eva iz ekipe Frekvence mladih povabila, naj poskusim, in po nekaj oddajah mi je vedno bolj všeč. Prvič sem bil nervozen, ker je bilo vse novo - prvič slišiš svoj glas v slušalkah, nagovarjaš ljudi, ki jih ne vidiš. Kmalu pa je postalo, kot bi se pogovarjal le z gostom, sovoditeljico, tehnikom v studiu ali sam s sabo,« je povedal sproščen in energičen radijec. Izbira teme, ki njega zanimajo. »Vprašam se, kaj bi jaz želel poslušati.« Pripravi pa se tako, da temo razišče na internetu, če ima gosta, pa Takole je Marko Pavlovič v elementu. Ne poležava, pač pa statira pri turističnem vodenju Zgodovinska zanka, ki so ga oblikovali s sošolci. ga prej povabi na sestanek, da se pogovorita o temi in načrtujeta intervju. Sicer pa ga na radiu najbolj privlačita predvajanje glasbe in moč, da zavrti skladbo in poslušalcu prepusti odločitev, ali bo dal radio bolj glasno ali pa zamenjal postajo. Radio res ni edino delo, ki ga zanima. A je vse - tako turizem kot radio in igralstvo - povezano z zabavo ljudi. »Radijsko oddajo je treba narediti prav tako zanimivo kot neko turistično vodenje ali animacijo. Če delaš alternativna vodenja za mlade in radijsko oddajo za mlade, lahko marsikaj povežeš.« Njegov cilj je, da ljudje dobijo zanimive in uporabne informacije, izziv pa, da ljudi zabava, animira, motivira. Medtem ko na Frekvenco mladih veliko misli, pa na maturo nekoliko manj. Nanjo se za zdaj pripravlja kar pri pouku - doma še ne dela. »Najprej je treba narediti četrti letnik, kar je malo težje kot matura. Poslušam še peti predmet.« Tu in tam pa zaide tudi na kake vaje za maturantski ples. »Sicer pa so to itak plesi, ki smo jih plesali na valeti. Upam, da se jih bom spomnil,« je še smeje povedal Marko, ki se rad prepušča toku in ne načrtuje prav veliko. Ne skrbi za to, kaj bo jutri, ampak se ukvarja s tem, kar je danes. ■ tf PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. JAN PLESTENJAK - Iz zadnje vrste (party verzija) 2. SKORBAND - Dej muzko bolj na glas 3. MONAMI - Enkrat v življenju Skladba Iz zadnje vrste je že četrti singel z aktualnega, trinajstega studijskega albuma Jana Plestenjaka Dvigni krila, s katerega je poleg naslovne že predstavil pesmi Stara dobra in Prelepa za poraz. Nova skladba ima tudi videospot, v katerem spet lahko vidimo znano manekenko in fotomodel Martino Kajfež, s katero je Jan že leta 1995 posnel balado Ker te ljubim. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice Francesco Gabbani zmagovalec letošnjega San Rema Italijanski San Remo je gostil že 67. festival italijanske popevke, na katerem je nepričakovano zmagal Toskanec Francesco Gabbani. Letos se je v tekmovalnem delu pomerilo 30 izvajalcev, med njimi so izstopala slavna imena, kot so Al Bano, Fiorella Mannoia in Ron, a zmago je nepričakovano osvojil Francesco Gabbani, ki bo Italijo za- stopal tudi na letošnjem izboru za pesem Evrovizije. Gabbani je nase opozoril že lani, ko je v kategoriji mladih zmagal s pesmijo Amen. Letos je zmagal s skladbo Occidentali's Karma, v kateri kritizira zmedo zahodnjaških vrednot, iskanje užitka in spletno vsevednost. Pronicljivo besedilo je z bratom Filippom oblekel v plesno pop melodijo in živahen aranžma, odrski nastop pa dovršil s priložnostno koreografijo. Čuki iščejo novega basista Ustanovni član in basist Čukov Vinko Cankar se je s 1. februarjem uradno upokojil in zaključil svojo dolgoletno kariero pri tej priljubljeni slovenski skupini. Vinko, ki je dopolnil 60 let, se poslavlja po 29 letih, tisočih skupnih nastopih in milijonih prevoženih kilometrov ter stotinah neprespanih noči. Čuki že iščejo novega basista, a dokler ga ne najdejo, bo Vinko še vedno ostal z njimi. Poleti bo Čuke spremljal na križarjenju po zahodnem Sredozemlju, uradno pa se bo od skupine in oboževalcev poslovil na koncertu, ki ga bodo Čuki pripravili ob 30-letnici glasbene kariere proti koncu letošnjega leta. Čaka ga tudi uvajanje novega člana, ki pa bo moral izpolnjevati stroge zahteve skupine. Drake najbolje prodajani glasbenik leta 2016 Po podatkih Mednarodnega združenja fonografske industrije (IFPI) je kanadski raper Drake najbolje prodajani glasbenik mi- I Do, I Do It For You). Pokojni David Bowie, ki je januarja lani izdal svojo zadnjo ploščo Blackstar, se je uvrstil na drugo mesto lestvice, tretje mesto pa so zasedli britanski rokerji Cold-play. Med deseterico so se uvrstili še Adele, Justin Bieber, Twenty One Pilots, Beyonce, Rihanna, Prince in The Weeknd. Aretha Franklin po izidu naslednje plošče načrtuje upokojitev 75-letna kraljica soula Aretha Franklin je potrdila, da bo posnela še zadnji studijski album, ki naj bi izšel septembra, potem pa načrtuje upokojitev. Na novi plošči, pri pripravi katere sodeluje s Steviejem Won-derjem, bodo doslej še neizdane avtorske skladbe. Zadnjo ploščo je izdala leta 2014, poimenovala pa jo je Aretha Franklin sings the gre- Like) A Natural Woman in I Say A Little Prayer. Izdala je okrog 40 studijskih albumov in za svoje delo prejela kar 20 grammyjev. Adele slavila na podelitvi grammyjev V Los Angelesu so v nedeljo podelili najprestižnejše glasbene nagrade grammy. Velika tekma med Beyonce in Adele na 59. podelitvi žlahtnih gramofonov se je končala s slavjem britanske pevke, ki je pobrala vse tri najbolj prestižne nagrade, to je za album z naslovom 25 ter za pesem in posnetek leta za sklad- nulega leta. Glasbenik je uspeh doživel z albumom Views, ki je kot prvi v storitvi Apple music dosegel milijardo poslušanj v pretočni obliki, drugi singel s te plošče One Dance pa je prva skladba, ki so jo milijardokrat zavrteli na storitvi Spotify. Pesem One Dance je v Veliki Britaniji prvo mesto lestvic zasedala kar 15 tednov, s čimer je Draku uspelo podreti rekord Bryana Adam-sa in njegove pesmi (Everything at diva classics. Na njej so priredbe skladb vokalistk, kot so Etta James, Barbara Streisand, Adele in Sinead O'Connor. Pevka je kariero začela z gospelom, nato pa nadaljevala z džezom in soulom, naziv kraljica soula pa si ji je uspelo priboriti že konec 60. let prejšnjega stoletja. Najbolj znana je po uspešnicah, kot so Respect, (You Make Me Feel bo Hello. Beyon-ce je prišla na podelitev z devetimi nominacijami, dobila pa je dva grammyja. Adele je odnesla vseh pet grammyjev, za katere je bila no-minirana. Poleg treh najpresti-žnejših še za pop solo nastop in pop vokalni album. Prav toliko grammyjev kot Adele je v dvorani Staples Center posmrtno dobil tudi David Bowie, ki je lani umrl za rakom v 69. letu starosti. Dobil je gram-myje za najboljšo rock pesem (Blackstar), rock nastop, alternativni glasbeni album, najbolje zasnovan album in najboljši paket posnetkov. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Glas - Saj bi rad pa ne smem 2. Ansambel Okej - Milijon razlogov 3. Modrijani - Rock me 4. Kvintet Slovenskih deklet - Spet in spet 5. Ansambel Upanje - Domači lepi kraj 6. Ansambel Jurčki - Kadar štorklja prileti 7. Ansambel Murni - Traktor 8. Ansambel Simona Gajška - Bogatstvo spreminja ljudi 9. Poskočni muzikanti - Pokvarjeni fantje 10. Veseli Dolenjci - Brez tebe vse je prazno www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO FLIRRT Skupina Flirrt letos praznuje 20-letnico delovanja. V teh dneh predstavljajo novo skladbo z naslovom Kristina, ki je prva od skupno petih pesmi, ki jih bodo Flirrti podarili svojim oboževalcem ob praznovanju jubileja. Pesmi se žanrsko razlikujejo, Kristina pa je za Flirrte precej netipična, saj se spogleduje s plesnimi funky ritmi. KOALA VOICE Zasavska zasedba Koala Voice je pred dvema letoma objavila prvenec Kangaroo's a Neighbour. Po dveh letih je čas za novo ploščo, zato so v studiu York v Dekanih snemali skladbe za svoj drugi album, tokrat s priznanim britanskim producentom Dantonom Suppleom. Ploščo še pilijo, izšla pa bo še letos. OMAR NABER Omar Naber je skupaj z mladim glasbenikom Bojanom Cvjeticaninom posnel protivojno pesem z naslovom Aleppo. Nastanek skladbe so spodbudili vojaški konflikti v Siriji in trpljenje civilnega prebivalstva. Na grozote vojn, trpljenje in stiske civilistov, še posebej otrok, pa opozarja tudi videospot, ki ga je posnela in zmontirala Petra Hlebš. GREEN DAY Ameriška skupina Green Day po dolgih devetnajstih letih spet prihaja v Slovenijo. Lani oktobra je izdala novo studijsko ploščo Revolution Radio, ki jo promovira na svetovni koncertni turneji. 6. junija bo nastopila tudi na koncertu v ljubljanski dvorani Stožice, z njimi pa prihajajo tudi gostje - legendarna ameriška punk rock skupina Rancid. SOPRANOS Skupina Sopranos se v svojem zadnjem singlu Vse je super spogleduje z nekakšno plesno različico countryja. Kar dva dni so snemali videospot za skladbo, v njem pa lahko vidimo tamburaše, plesalce stepa in zumbe ter country plesalce iz skupine Wild West Line Dance. Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 12 "^AS ^^ Zakonca Zabukovnik - Stojan (zaposlen na poslovni enoti Energetika velenjske komunale) ter Nataša (zavarovalniška agentka, predsednica vaške skupnosti Rečica ob Paki) sta člana kar nekaj društev v občini Šmartno ob Paki. Po fotografiji sodeč nista najbolj navdušena nad dogodkom, ki sta se ga udeležila. »Ljudje ne vedo, da pravzaprav ni enostavno, če si v bližnjem sorodu z županom,« bi lahko »prebrali« sporočilo z njunih obrazov. k k Kakšna vprašanja, kak-rr šne pobude? Očka Julije ter svetnik v občinskem svetu Šoštanja Boris Goličnik je februarsko sejo zaključil z vabilom. »Rodili smo«, je rekel. »Z nekaterimi smo že nazdravili za srečo najine deklice, z vsemi pa še ne, zato vas vabim, da to uredimo,« je pozval občinski svet z županom na čelu. In so uredili. Soglasno. Ob bogato (s pri njem doma izdelanimi mesnimi dobrotami) obloženi mizi so mu zaželeli, da deklica zraste v zdravo, ljubko in bistro Šoštanjčanko. Kaj pa pomenijo modri baloni nad mizo? Čvek domneva, da spodbudo. Kakšnega gasilca bi v Šoštanju tudi še potrebovali. ^^ Trije veliki, evropska komisarka Violeta Bulc, Franc Mermal, največji dobrotnik Ljubencem in njihovim skakalnim športnim podvigom ter na desni župan Franjo Naraločnik, so si v nedeljo popoldne ohohoooo oddahnili. Po pravem spektakularnem padcu na petkovem treningu (ko je ena od tekmovalk zgrmela že čez mizo in drsela do vznožja skakalnice - na srečo brez hujših poškodb), ni padla niti ena orlica več. Vse so letele. ZANIMIVOSTI Več sto tisoč ljudi iskalo njeno poročno obleko Tess Newall je 29-letnica iz Edinburga, ki se je lani junija poročila. Izbrala je obleko, ki jo je pred več kot sto leti sešila njena prababica. »Obleka je bila zagotovo ena bolj posebnih stvari na moj poročni dan, bila ki - objavila je njeno fotografijo in pripisala, kaj se je zgodilo. Njeno objavo je delilo že več kot 300 tisoč ljudi. »Odziv je neverjeten,« je dejala Tess. Kmalu za tem je zazvonil telefon - klical je lastnik prostora, v katerem je bila pralnica, saj je v nekem kotu našel vrečo, v kateri je bila čipkasta obleka. Izkazalo se je, da je poročna obleka najdena. Avstrijce straši mladi »Hitler« Prebivalce majhnega mesta Braunau am Inn, v katerem se je rodil nekdanji nacistični voditelj Adolf Hitler, zadnje čase moškega, ki naj bi bil star med 25 in 30 let, videli tudi v knjigarni, kjer je listal revije in knjige o drugi svetovni vojni. Moški, ki naj bi se večkrat predstavil kot Harald Hitler, sicer še ni prišel navzkriž z zakonom. Psi sveta ne vidijo črno-belo V človeškem očesu so tri vrste čepnic, od katerih je vsaka sposobna zaznavati svetlobo specifične valovne dolžine, zaradi česar lahko človeško oko razpoznava med milijonom ali več različnimi odtenki barv. Psi imajo dve vrsti čepnic, kar pa ne po- Ojačano steklo okrog Eifflovega stolpa? Kar nekaj tujih medijev je bilo zadnje dni polnih vesti o tem, da bodo oblasti v Parizu okrog Eifflovega stolpa postavile ograjo iz posebej ojačanega stekla. Ograja naj bi služila kot zaščita pred terorističnimi napadi. Konkretno naj bi imela nalogo zaustaviti posameznike ali vozila, ki bi želela zapeljati na območje. Ob tem naj bi izpred Eifflo-vega stolpa umaknili kovinsko ogrado, ki je tam od lanskoletnega nogometnega evropskega prvenstva, projekt pa bo - če bo Edini, ki prevzame najhuje prizadete otroke Socialna služba okrožja Los Angeles redno spremlja okoli 35 tisoč otrok, od tega jih je okoli 600 v vsakem trenutku zaradi nujne oskrbe v rokah njihove zdravstvene službe. sem presrečna, da sem jo lahko nosila,« je povedala Tess. Pred dnevi se je mladoporočenka odločila, da bo obleko odnesla na čiščenje. Toda ko se je v čistilnico vrnila, obleke ni bilo več. Zaradi finančnih težav so namreč v čistilnici zaprli vrata, zatem pa določenih oblek niso več našli. Tess je lahko le domnevala, da so njeno poročno obleko prodali. Toda ni obupala. Prek družbenih omrežij se je obrnila na vse, ki bi kar koli vedeli o izginuli oble- zelo razburja mlad moški, ki se oblači podobno kot Hitler, nosi prečko in ima značilne »Hitlerjeve« brke. Avstrijsko tožilstvo je proti moškemu celo uvedlo preiskavo, saj ga sumijo, da dvojnik poveličuje nacističnega voditelja, kar je kaznivo dejanje. Dvojnik se je vsaj enkrat fotografiral pred Hitlerjevo rojstno hišo, po poročanju avstrijskega časopisa pa so meni, da svet vidijo črno-belo, temveč da lahko razlikujejo med manjšim številom različnih barv kot običajni človek, vseeno pa so sposobni razpoznavati med približno 10 tisoč različnimi odtenki. Strokovnjaki pravijo, da bi njihov vid lahko primerjali z vidom človeka z delno barvno slepoto, ki ima okvarjen sistem za sprejemanje zelene in rdeče barve. Ker torej psi ne morejo razpoznati rdeče, jo »vidijo« kot temno rjavo. Če torej skušate animirati svojega psa, bo bolje rdečo preskočiti in se raje držati barv, kot sta modra in rumena. potrjen - stal okoli 20 milijonov evrov. Podžupan mesta, zadolžen za turizem, Jean-Francois Martins meni, da bodo steklene površine na pogled veliko bolj prijazne tako do domačinov kot turistov in ne bodo toliko motile pogleda na znamenitost. V sklopu projekta bodo tudi reorganizirali sprehajalne poti okoli Eifflovega stolpa. Mohamed Bzeek je edini od krušnih staršev, ki si upa prevzeti najhuje prizadete. Trenutno preživlja dolge dneve in noči s šestletno deklico z redko možgansko okvaro. Je slepa, gluha, paralizirana in z vsakodnevnimi božjastnimi napadi. Bzeek skrbi, da ni sama. »Vem, da me ne sliši in ne vidi, pa se vseskozi pogovarjam z njo, jo pestujem ... Ima čutila, ima dušo, je človeško bitje,« pravi. Koordinatorka socialne službe Melissa Testerman ob tem dodaja, da je Breek dobesedno edini, ki se posveča skrbi za otroka, za katerega je jasno, da bo živel le kratek čas. Običajno takšne otroke namestijo v bolnišnice ali pa za njih skrbijo medicinske sestre. 16. februarja 2017 frkanje » Levo & desno « Napetost in cena Če že blok (Teš) 6 tako dolgo močno dviguje napetost, zakaj ne bi še malo dvignil cen električne energije?! Čeprav vlada še išče drugo rešitev. Ne za Teš, za uporabnike elektrike. Prehitevanje Nekatere trgovine imajo že pred pustom popuste. Tudi za različno pustno opravo. Le kako bo Mladi so se lahko zadnji vikend dobro poučili o svojem nadaljnjem izobraževanju. Ali bodo podjetja, ko bodo ti mladi šolanje končali, tak kader še vedno tudi potrebovala, pa je drugo vprašanje. Brez omejitev Univerze za tretje življenjsko obdobje so ene redkih univerz, na katerih ni omejitve vpisa za študij. In ki študentom študij zelo koristi že med izobraževanjem. Pomembna razlika Poleti že marsikje zaskrbljeno sprašujemo »Zimmer frei?« V tem zadnjem zimskem času so v marsikateri bolnišnici spraševali »Kaka postelja prosta?« Brez »naj bi« Prizadete občine so z vlade že prejele državni prostorski načrt umestitve hitre ceste med Velenjem in avtocesto. Na še vedno jezo nekaterih v njej nič več ne uporabljajo pogojnika. Paketi Čas tako hitro teče, da so otroci že skoraj pozabili na dobre tri može, ki so jim prinesli razne pakete. Mnogi odrasli pa ne morejo pozabiti dobrih organizacij, ki jim vse leto delijo pakete s hrano. Bo ali ne bo Bližajo se zimske počitnice. Otroci pričakujejo, da bodo upravičile svoje ime. Prepogosto ga ne. Iz mesta na vas Podjetniki naj bi vse bolj poslovali v Stari vasi. Upamo lahko le, da zaradi tega ne bo središče mesta še bolj prazno. Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 13 23. februarja 2017 REPORTAŽA uaWAS Po presaditvi srca spet živim Ivica Lenošek že dobrih pet let živi s srcem neimenovanega darovalca - Transplantacija - zdravljenje, ki rešuje življenja Tatjana Podgoršek V Sloveniji poteka obsežnejša kampanja o pomenu darovanja organov. Njen namen je povečati družbeno odgovornost in ljudi seznaniti s pomenom darovanja organov, o tem, da se bolnikom na čakalnih seznamih za presaditev organov izteka čas - vsak posameznik pa ima moč ter priložnost to spremeniti ter z darovanjem organov in širjenjem sporočila pomagati drugim in sebi. Podariš novo življenje »Ne pozivam, ampak dobesedno prosim ljudi, da se odločijo za darovanje organov po svoji smrti. S tem bodo nekomu, ki je v stiski, katerih življenje visi na nitki, podarili novo življenje. Veliko ljudi čaka na največjo obli- ko solidarnosti do sočloveka. Le čakajoči na listi za presaditev organov vemo, kako nemočno lahko samo opazuješ življenje, ki se ti izteka. Zato: dajte priložnost življenju! Ne čakajte, postanite darovalec,« razmišlja ob pozivih za darovanje organov po smrti danes 69-letna Ivica Lenošek iz Rečice ob Paki, ki je bila pred dobrimi petimi leti tudi sama na seznamu bolnikov, čakajočih na novo srce. Ob pol osmih zvečer klic, ob 23. uri že na operacijski mizi Po njenih podatkih naj bi bila oseminštirideseta, ki so ji v Sloveniji s transplantacijo srca rešili življenje. Nikoli, pravi, ni niti pomislila na to, da se ji lahko zgodi V Sloveniji število bolnikov, ki čakajo na primeren organ, vsako leto narašča. Na dan 3. januarja letos je bilo na čakalnem spisku za presaditev organov - in s tem za novo življenje - registriranih 181 bolnikov (58 jih čaka na srce, 94 na ledvico, 1 na ledvico in jetra, 28 na jetra, 4 na ledvico in trebušno slinavko in 1 na trebušno slinavko). Pacienti na srce v povprečju čakajo 177 dni, na jetra 77 dni in na ledvico 300 dni. Lani so presadili 104 organe. kaj takega, čeprav so jo že nekaj let pestile težave s srcem. Zgodila se je nenadna odpoved srčne mišice. Obeti zdravnikov niso bili spodbudni. Po številnih pre- < iskavah so ji povedali, da jo lahko reši le novo srce. »Ko to slišiš, se ti svet obrne na glavo. Dve leti, dve dolgi in težki leti, v katerih sem životarila, ne živela, sem čakala na klic iz Ljubljane. Dočakala sem ga zadnji trenutek. Bil je 25. maj leta 2011, ko me je po- Od 10 do 15 vpisov na leto Za posmrtno darovanje organa se lahko odločil vsaka zdrava polnoletna oseba. V Sloveniji je uradno registriranih nekaj tisoč darovalcev ali blizu 0,2 odstotka. Na seznam darovalcev se je mogoče vpisati pri pooblaščenih v zdravstvenih domovih, nekaterih lekarnah, na območnih enotah RK in na sedežu Slovenija Transplanta. Darovalec lahko kasneje svojo odločitev o posmrtnem darovanju tudi prekliče. Darovanje organov je popolnoma anonimno. Tako prejemnik ne more izvedeti, kdo je bil darovalec organov, kakor tudi sorodniki darovalca ne morejo izvedeti, kdo je organ prejel. Na Območnem združenju RK Velenje so povedali, da se pri njih vpiše v register darovalcev od 10 do 15 občanov na leto. Ivica Lenošek: »Imela sem srečo, ker so v transplantacijski ambulanti prepoznali, da mi lahko reši življenje le novo srce. Še večjo sem imela, da sem novo srce tudi še pravočasno dočakala.« klical zdravnik ob pol osmih zvečer ter preveril, ali imam morebiti vročino, sem prehlajena, se srečujem s kakšnimi lažjimi zdravstvenimi težavami, nato pa dodal, da imajo srce, za katerega sem najprimernejša s seznama čakajočih nanj. Kaj se je takrat dogajalo z mano, ne znam opisati. Na eni strani šok, ker je prišlo vse tako iznenada, čeprav so me seznanili, da se ne ve ne ure in ne dneva, le da je potrebno hitro ukrepanje (od trenutka, ko srce odvzamejo darovalcu in ga vsa-dijo v pacienta, ne smejo preteči več kot štiri ure). Po drugi strani ti rojijo po glavi druge misli ne glede na to, da je sodilo med priprave na operacijo tudi delo s psihologi, ki ti pomagajo znebiti se občutka nekakšne krivde, da je nekdo moral umreti zate, čeprav ni tako.« Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v Ljubljano, kjer so ji z vsaditvijo srca reševali življenje. In rešili so ga. »Rada bi se ob tej priložnosti javno zahvalila transplantacijski ekipi v Ljubljani s kardiokirurgom Tomisla-vom Klokočovnikom v ospredju ter medicinskim sestram, ki so skrbeli zame.« Ivica pravi, da se je v življenju rodila dvakrat. 25. maj 2011 je njen drugi rojstni dan. Takrat se vedno spomni na anonimnega neimenovanega darovalca. Hvaležna mu je za to, da danes živi, čemur pred presaditvijo ne bi mogla pritrditi. Danes je njeno življenje kakovostno. Tistim, ki oklevajo, ali naj postanejo darovalci organov ali ne, polaga na srce: »Stran s predsodki. Tako kot pri darovanju krvi se ti tudi pri bolezni organov lahko že jutri zgodi, da si med čakajočimi na rešitev življenja.« ■ Pri zaobljubah vztrajajo redki Po novem letu in pred poletjem je v fitnes centrih največja gneča - Bolj se ljudje zaženejo, hitreje obupajo - Ključ do uspeha sta zmernost in vztrajnost Tina Felicijan Novo leto je za marsikaj prelomno. Pa ne toliko zaradi položaja Zemlje na njeni orbiti okrog Sonca, ampak zato, ker si po božično--novoletnih praznikih radi rečemo: »Od zdaj naprej pa ...« Sprememba življenjskega sloga, slovo od odvečnih kilogramov, boljša telesna pripravljenost so med najpogostejšimi novoletnimi zaobljubami. Zato smo obiskali fitnes center na velenjskem bazenu in se pozanimali, ali imajo trenerji v tem času kaj več dela in kako dolgo. Osip skoraj tako velik kot naval Pred novim letom se nam iz reklam smejijo veseli in zadovoljni ljudje za obloženimi mizami. Po novem letu pa se razočarano pačijo, ko se skušajo spraviti v pretesna oblačila. Da se med prazniki veliko ljudi sprosti, opusti, nato pa hitijo na intenzivno vadbo predvsem zato, da bi izgubili odvečne kilograme, opažajo tudi na velenjskem Fitnes smo obiskali v dopoldanskem času, ko ne vadi veliko uporabnikov. Smo pa lahko poklepetali z eno od uspešnih (in rednih) uporabnic. V enem letu se je otresla 27 kilogramov. Njen recept za uspeh: »Ne smeš se prehitro zadovoljiti z rezultati in se opustiti. Treba je vztrajati,« je povedala med tekom. Branko Čumurdžič: »Stroga dieta in težki treningi se na dolgi rok nikoli ne obnesejo.« čina pa po enem mesecu. Vztrajata le dva odstotka. Zakaj? Razlog je pri večini obiskovalcev fitnesa isti: »Vsi si želijo vidnih rezultatov v zelo kratkem času. Naložijo si prevelika bremena, zavežejo se prestrogim prehranjevalnim režimom, ki na dolgi rok običajno propadejo,« pojasnjuje Čumurdžič in nadaljuje, da ima telo svoje fizikalne lastnosti. Če predolgo strada, se zlomi. Lahko pade imunski sistem, lahko pride do poškodbe. Presneta tehtnica Uporabniki radi budno spremljajo napredek, ki ga merijo s bazenu. »Več kot 90 odstotkov novih uporabnikov želi shujšati. Žal se vsako leto ponovi pojav, da pride ogromno ljudi, ki odnehajo že po kakem mesecu. Obisk se lahko poveča tudi za polovico, v nekaj mesecih pa upade na normalno raven,« je povedal vodja bazena Branko Čumurdžič. Nekateri novinci odnehajo že po prvi vadbi, ve- tehtnico. A velikokrat jih ta izda. »Telo se ob začetku neke spremembe navadno zelo dobro odziva. Teža hitro pada in dobro se počutimo. Nato pa se trend upočasni. Kljub rednim naporom in pravilni prehrani kandidat ne napreduje. Zaradi zastajanja vode ali kakega drugega razloga tehtnica pokaže tudi kak dekagram več kot včeraj, kar lahko psiho- 90 odstotkov uporabnikov fitnes centra želi izgubiti odvečno telesno težo. Ostali želijo pridobiti mišično maso. Nekaj je tudi ljudi, ki se želijo okrepiti po kaki poškodbi. Tu in tam se kdo pride le razgibat. loško zelo negativno vpliva na ljudi, da se ponovno zatečejo k slabim navadam.« Potrpežljivost Da bi uspeli, si je treba zadati realne cilje. Veliko kilogramov je nemogoče učinkovito izgubiti v kratkem času, ker telo začuti velike spremembe, kot sta nekajkrat večja telesna aktivnost in nekajkrat manjši vnos kalorij. Zato je treba »projekt« dolgoročno zastaviti in namesto na vse posplošenih programov izbrati takega, ki bo po naši meri. »Spremembe morajo biti postopne. Vsak človek je unikat, zato mu je treba prilagoditi tako vadbeni kot prehrambni program. Denimo siliti se s hrano, ki je ne prenesemo, je izredno slabo,« opozarja Čumurdžič in ljudem svetuje, naj si poiščejo strokovno pomoč. Sicer pa je uspeh bolj kot od vsega drugega odvisen od nas samih. Uspeh je v realnih ciljih, zmernem prizadevanju, potrpežljivosti in vztrajnosti. Ob celostni spremembi življenjskega sloga in miselnega ustroja pa bo še vidnejši in bolj dolgoročen. V znamenju srčkov in prijateljstva Velenje, 14. februarja - V torek, na valentinovo, smo preverili, koliko se je ta iz Amerike uvoženi praznik že prijel pri nas. Zanimivo, da so nam vsi sogovorniki zatrdili, da so ga vzeli za svojega, čeprav ga praznujejo vsak na svoj način. Morda se je praznik prijel tudi zato, ker slovenska različica praznika ljubezni in prijateljstva, gregorjevo, nikoli ni bila komercialno obarvana. Najprej smo obiskali cvetličarno v središču Velenja. Cve-tličarka Cirila Kugler nam je zatrdila, da valentinovo praznuje vsako leto več ljudi. K temu je dodala: »Pred leti so k nam po rožice prihajali le mladi, sedaj lahko rečem, da valentinovo praznujejo vse generacije. Zanimivo je, da je danes k nam prišlo največ moških. Ob izbiri cvetja se pletejo lepe zgodbe. Oče je hčeri kupil lončnico, sinu čokolado, ženi pa rdečo vrtnico. Prav rdečih vrtnic prodamo največ, mnogi pa se odločajo tudi za aranžmaje, ki jim dodamo srčke. Valentinovo ni le praznik ljubezni, je tudi praznik prijateljstva. Žal pa opažam, da ta dan obdarujejo predvsem moški. Kot da bi bil 8. marec. Obdarovati bi morale tudi ženske, pa čeprav s čisto majhno pozornostjo do ljube osebe ali dobrih prijateljev. Tega pa še nismo osvojili.« Mojca Koželjnik, dijakinja iz Topolšice: »Ja, valentinovo je zame že praznik. Ker lahko ljubezen razumemo na več načinov, je to zame še vedno praznik ljubezni. Dan bom preživela s prijatelji, ki jim ne bom podarila nič materialnega. Naše darilo drug drugemu bo druženje, za katerega si velikokrat ne vzamemo dovolj časa, družbena omrežja pa ga nikakor ne morejo nadomestiti. Vem, da imamo tudi Slovenci svojo različico valentinovega, a se žal gregorjevo ni prijelo.« David Rajh, dijak iz Velenja: »Valentinovo povezujem z ljubeznijo, ne toliko s prijateljstvom. Seveda ga praznujem, saj se mi zdi lep praznik. Danes bom svoji punci kupil darilo, žal pa ga še ne bom mogel predati, ker je ni tu. Dobila ga bo takoj, ko se srečava. Obdaril pa bom tudi mamo. Ne bom ji kupil rož, ampak dobro bombonjero.« a bš ■ Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 16. februarja 2017 Kulturo proslavljali tudi v Zavodnjah Kulturno društvo Ivana Napotnika Zavodnje je 4. februarja v dvorani Zavodnje pripravilo prireditev ob kulturnem prazniku. Najprej je na oder stopil oktet Zavodnje in zapel Zdravljico, nato sta voditeljici Doroteja in Patricija Venta s kratkim uvodom popeljalia obiskovalce v Prešernov dan. Z zanimivimi nastopi so se predstavile folklorne skupine Oglarji Šoštanj, Franca Bogoviča iz Do-bove, Valdek Završe nad Mislinjo in folklorna sku- pina Ponikva pri Žalcu. Na koncu je nekaj misli ob prazniku izrekel predsednik društva Bernard Roglšek, ki se je tudi zahvalil vsem nastopajočim, obiskovalcem in tistim, ki so pomagali pripraviti proslavo. Z manjšo zakusko in prijaznim klepetom so obiskovalci sklenili prijeten dan. a Mateja Kavšak Foto: Darko Vučina Zlato je tisto, po čemer hočemo poseči 50 let skupne poti Ivane in Henrika Fišerja Zlato je še vedno tisto, po katerem želimo poseči, ne glede, na katero področje življenja mislimo. Ko pa v skupnem življenju pridemo do zlate poroke, do 50 let skupnega življenja, je to vredno obeležiti. Tudi Ivana in Henrik Fišer iz Stare vasi v Velenju sta 4. februarja letos praznovala svoj zlati dan. Pred petdesetimi leti je bila tudi sobota, ju je na mašnem obredu spomnil gospod Ivan Napret. Blagoslovil je njuno petdesetletno zvezo v cerkvi sv. Martina v Šmartnem ob Paki. Mnogo bližnjih in znancev ju je pospremilo na tej poti pred oltar ob zvokih poročne koračnice, ki jima jo je zaigral sin Andrej. Tudi vsi drugi otroci so bili ta dan z njima. Zbrali so moči in ideje in jima pripravili nepozaben dan. Sinova Branko in Andrej ter hčerke Alenka, Darinka in Majda s svojimi partnerji so praznovali z njima. Najprej v Venišah, kjer so zaplesali častni ples, nadaljevali so poročno mašo v cerkvi. Spremljali so ju čez ta slovesni dan, kot ju spremljajo skozi življenje vsa ta leta, vseh 18.250 dni. Bili so to lepi dnevi, tudi kakšen oblačen se je znašel med njimi. A vendarle sta vztrajala do danes. Sedaj sta na zlatih medenih dnevih v Banovcih. Da zastavita cilje za naslednja leta, tja do biserne ... a Darja Fišer Z novo kanalizacijo obnavljajo tudi ceste Krajani Bevč si želijo pločnik ob cesti Gorica-Bevče in varnejši uvoz s ceste Velenje-Arja vas pri Vranovi kapeli Bojana Špegel Bevče pri Velenju, 1. februarja - Leta 2014 se je krajanom Bevč začela uresničevati velika želja. Z veliko finančno pomočjo Mestne občine Velenje so začeli graditi javno kanalizacijsko omrežje, ki so si ga želeli vrsto let. Projekt je velik in finančno zahteven, zato še ni končan. Gradnja se bo letos malo upočasnila, a predsednik KS Bevče Bogomir Trebičnik je prepričan, da bodo novo kanalizacijo v naslednjih letih dobili še krajani zgornjega in vzhodnega dela Bevč. »Najprej je bil zgrajen odsek od Črnove, od križišča pri Obircu do gasilskega doma v Bevčah. Lansko leto je bila končana gradnja v centru vasi. Na nov kanalizacijski vod se je nekaj hiš že priključilo, nekaj se jih še bo, skupaj jih bo 30. To je zelo velika pridobitev za tos izdelali projekte, v naslednjih dveh do treh letih pa bi sledila gradnja. Težava je predvsem pri pridobivanju služnosti. Večina naših krajanov je močno navezana na svojo zemljo, saj živijo od kmetijstva. S prepričevanjem pa se da Bogomir Trebičnik: »Največ težav imamo s cestami in varnostjo na njih.« čino naslovili pobudo, da bi na tem križišču pri Vranovi kapeli izdelali dodatni tretji pas za zavijanje levo. Želimo si, da bi križišče ponoči osvetlili. S tem bi se varnost močno povečala. Upamo, da bosta občina in država poskrbeli za to, se pa zavedamo, da so pri takih projektih vedno težave pri denarju,« pripoveduje Trebičnik. Ob tem poudari, da so veseli prenovljenega križišča pri nekdanjem Obircu, saj so se hitrosti avtomobilistov na odcepu pred njim, kjer je tudi uvoz v Bevče, precej znižale. Tradicionalne prireditve ostajajo V Bevčah imajo kar nekaj tradicionalnih prireditev, ki združujejo krajane. Obisk nočnega pohoda na Tuševo je vedno odličen. Z udeležbo na različnih očiščevalnih akcijah še nismo čisto zadovoljni, a so vedno uspešne. Odcep ceste v Bevče pri Vranovi kapeli ni varen. Pobudo za gradnjo zavijalnega pasu na državni cesti in osvetlitev križišča so krajani na občino prvič naslovili leta 2015 naš kraj, tudi zato, ker smo obenem obnovili precejšen del cest v središču vasi, kar je eden večjih projektov v zadnjih letih. Žal pa z našimi cestami še nismo zadovoljni. Kar nekaj jih je še v precej slabem stanju, na kar opozarjamo tudi občino. Močno pa si želimo tudi, da bi ob cesti Gorica-Bevče dobili pločnik, saj je to cesta, ki jo uporablja zelo veliko pešcev, sploh mladih,« pripoveduje Tre-bičnik. Ko bodo zgradili še kanalizacijo v preostalih dveh delih kraja, se bo nanjo priključilo še 50 hiš. »Plan za leto 2017 je malo bolj skromen; želimo si, da bi le- doseči tudi to.« Delo na terenu bo tako steklo leta 2018, končano pa naj bi bilo v dveh ali treh letih. Gradnjo bodo sofinancirali tudi naši krajani,« še izvemo. Nevaren uvoz v kraj V Bevčah imajo še eno veliko željo. Uvoz v kraj z državne ceste Velenje-Arja vas je namreč zelo nevaren. Ne le da je nevarno zavijanje levo, če peljejo iz Velenja, ponoči je odcep v takšni temi, da ga je kar težko pravočasno najti. Vključevanje na državno cesto pa je še večja težava. »Zato smo leta 2015 na velenjsko ob- Nikoli ni neopaženo postavljanje mlaja na tradicionalen način, s čimer polepšamo kraj ob 1. maju, poletje pa zaznamuje tudi gasilsko tekmovanje starejših gasilcev in članov za pokal KS Bevče in praznovanje krajevnega praznika. Vsako leto pripravimo tudi srečanje starejših krajanov.« Na vseh prireditvah program pripravijo krajani sami s pomočjo Kulturnega društva Bevče, v njem pa zelo radi sodelujejo tudi mlajši Bevčani. In tako bo, je prepričan naš sogovornik, tudi letos. ■ Mnenja in odmevi Nacionalni ekokoordinator v Vrtcu Šoštanj Na turobno prvo februarsko sredo nas je v Vrtcu Šoštanj obiskal koordinator programa Ekošola za vrtce Dane Katalinič. S takšnimi obiski želi EKO šola preveriti, kako izvajamo ključne vsebine kot Ekovrtec. Po skupnem pogovoru in ogledu vrtca je koordinator za vrtce Dane Katalinič zapisal: »Vrtec Šoštanj je sodoben vrtec z najsodobnejšimi tehnologijami in optimalnimi pogoji dela. Ekološke vsebine so vpete v vsakodnevni program dela vrtca. Naravoslovne vsebine so na visoki ravni obravnave in aktivnosti. Še posebej izpostavljam ustvarjalno ozračje, odlične odnose, ustvarjalnost otrok in podporo ravnateljice programskim vsebinam vrtca. Pohvale tudi ekokoordinatorki za kreativno koordinacijo. EKO šoli pa predlagam Vrtec Šoštanj kot odličen primer strokovne in ekološke pedagoške prakse.« Spodbudne besede ekokoordinatorja potrjujejo, da smo na pravi poti, zato bomo z zanosom nadaljevali delo tudi v prihodnje. a Lucija Potočnik Bolnišnica Topolšica naj bo samostojna Ker že nekaj časa tlačim slovensko zemljo, se spominjam, da vsakih nekaj let pride na površje namera naših vrlih ljubljanskih (državnih) birokratov, da je bolnišnici Topolšica treba odvzeti samostojnost in jo pripojiti k neki drugi ustanovi (trenutno je aktualen Golnik). Verjamem pa, da bo zaposlenim v bolnišnici ob pomoči šaleške politike uspelo, tako kot že tolikokrat doslej, obdržati samostojnost. Zakaj? Zato, ker bi s tem bolnišnica Topolšica postala spet hiralnica, tako kot je bila nekoč. Vsa pri- zadevanja dolgih let za razvoj bolnišnice v smer, kjer je danes, ves trud za kader, vse obnove objektov bi šli vnemar in vse bi bilo tako kot nekoč. Če umiraš, si primeren za Topolšico. Danes je bolnišnica Topolši-ca nekaj povsem drugega, kot je bila nekoč. Dolgoletni trud akterjev je poplačan. Bolnišnica Topolšica danes ni več hiralnica, danes ima poleg pljučnega oddelka, zelo razvit internistični oddelek in še kaj. Ko sem pred 25 leti ali kakšno leto več prišel na specialistični pregled (hipertenzija), so bili prostori stari in temni, oprema izrabljena in stara, dobil sem vtis, da bolnišnica počasi umira. Ko sem septembra leta 2015 ponovno vstopil v prostore bol- nišnice, nisem mogel verjeti svojim očem. Vse je novo, veliko, predvsem pa svetlo. Imel sem občutek, da sem v eni najbogatejših bolnišnic v zahodnem svetu. Vsa čast tistim, ki so ugriznili v obnovo in jo tudi izpeljali. Danes, ko nas vsak dan presenečajo negativna odkritja v zdravstvu, bi rad navedel svoje izkušnje s to bolnišnico in osebjem v njej. Septembra 2015 sem po predhodnem naročilu dobil obvestilo, da pridem na specialistični pregled ob 8. uri 19 minut dopoldne. Vabilu sem se nasmejal. V kritiziranem zdravstvu naročajo na minute, to bo napaka. A ni bila. Na moje presenečenje sem bil poklican ob 8. uri in 18 minut. Verjemite, res je bilo. Iz- mera višine, tehtanje, EKG, pregled pri zdravniku (atrijska fi-brilacija), takojšna injekcija na urgenci, preiskava v laboratoriju, antikoagulacijska ambulanta, spet k zdravniku in izvid. Ne boste verjeli: ob 13. uri in 30 minut sem bil doma. Podobno se mi dogaja vsakih nekaj mesecev, ko moram na kontrolne preglede, zato to ni bil zgolj slučaj. Zdravniki in sestre so prijazni, hitri in učinkoviti. Precej drugače kot v zdravstvenih domovih, kjer te skorajda ne obravnavajo kot človeka. Pa pustimo kritiko, želel sem napisati nekaj dobrega o zdravstvu, ker sem to doživel in še doživljam. Takšne so moje izkušnje in takšno je moje mnenje. a th Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 15 16. februarja 2017 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 BISERI maturantskega plesa Pomembni dodatki so čevlji in torbice Naši modni kreatorki Petra Meh in Jelena Stevančevic sta vam v prejšnjih modnih nasvetih, namenjenih maturantom in maturantkam, razkrili modne trende modnih dodatkov, ki so pri celostnem videzu vedno zelo pomembni. Danes sta pripravili nadaljevanje, tokrat pa razkrivata trende pri čevljih in torbicah. Tako kot se menjajo naše vloge preko dneva, tako se menjajo čevlji. Različni dizajni, barve, višina pet, z ali brez njih, za vsak dan ali za svečane pri- like. Vračajo se klasični salonarji na špic, nižje in širše pete, trakovi okoli gležnjev, z bleščicami posute športno--elegantne superge ... Visoke pete so po navadi zelo neudobne, zato so strokovnjaki odkrili »čudežno formulo«: razdalja med peto in pregibom na čevlju naj ne bi merila manj kot 7.5 cm. Vse, kar meri manj, naj bi bilo neudobno. Zavedajte se tega, ko boste izbirali čevlje za maturantski ples, saj bo to noč, ko boste veliko na nogah, udobje pa je poleg lepega videza pomembna tudi med plesom četvorke in družabnih plesov. Torbice so seveda takoj za čevlji in tudi teh je letos ogromno. Bleščeča clutch torbica je tako rekoč »must have«, a nič ne bo narobe tudi z manjšo cross body, svetlikajočo se torbico, ki je pravzaprav še bolj praktična. Prihajajo okrogle, kvadratne in polkrožne oblike, večkrat v trših materialih, ki jih lahko zagrabimo s celotno dlanjo. Malo bolj drzne si lahko privoščite visoke rokavice v barvi obleke (z rokavicami ne misliva nekakšnih ozkih pol rokavov, ki se zaključijo na srednjem prstu in so posute s kamenčki). Med večerjo morate rokavice sneti. Pa še to. Maturantke lahko za-pestno uro mirno pustite doma, razen če deluje kot dragocena zapestnica. ■ Sosvet Civilni iniciativi svetuje še en premislek Če bi prišlo do referenduma in bi ta sprejete sklepe o namestitvi do trideset prosilcev za mednarodno zaščito - izključno družin - razveljavil, bi Velenje ostalo brez osnove za postavljanje pogojev Milena Krstič - Planine V pričakovanju odločitve V Mestni občini Velenje v kratkem pričakujejo obvestilo o odločitvi Ministrstva za notranje zadeve. To nadaljuje postopke iskanja zmogljivosti za nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito. Če se bo odločilo za podpis pogodbe z lastnikom objekta bivšega Vegradovega samskega doma, bodo po besedah župana Bojana Kontiča v Velenju zahtevali spoštovanje sklepov, ki jih je sprejel občinski svet, torej ne bodo dovolili namestitve večjega števila prosilcev kot do trideset, dokler ne bodo ti po Sloveniji enakomerno razporejeni. Vztrajali bodo tudi pri tem, da pridejo družine, kar je povsem v skladu z odločitvijo KS Stara vas, ki je bila ob valu beguncev leta 2015 pripravljena sprejeti 10 družin. Ocenili so, da varnostne razmere niso skrb vzbujajoče in da Velenje ne odstopa od poprečja primerljivih mest. Velenje, 6. februarja - Članice in člani Sosveta za izboljšanje varnosti občanov na območju mestne občine Velenje so se na februarski seji seznanili z varnostnimi razmerami v lanskem letu, povzel jih je komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak, in napovedanimi spremembami glede vzpostavitve izpostave azil-nega doma v Velenju, ki jih je predstavil župan Bojan Kontič. Manj kaznivih dejanj, posledice v prometu pa hujše Na Policijski postaji Velenje je zaposlenih 42 policistov (dva začasno), njihovo delo v lanskem letu je zaznamovala stavka, večje število varovanj javnih prireditev, manjše število obravnavanih kaznivih dejanj (1.140 ali 7 odstotkov manj kot leta 2015). Preiska- Pet novih Sosvet ima pet novih članic in članov, to so: mag. Franja Tevž (v. d. načelni-ce UE Velenje), Vinko Mlakar (komandir Postaje prometne policije Celje), Valerija Ko drič (direktorica CSD Velenje), mag. Janko Šteharnik (direktor ZD Velenje) in Zdenko Gorišek (Aktiv ravnateljev velenjskih osnovnih šol). li so jih dobrih 60 odstotkov, kar je približno toliko kot v letu pred tem. Beležijo pa porast nasilja v družini in posledično tudi izrečenih ukrepov prepovedi približevanja (lani 26, predlani 19). Na področju javnega reda in miru so obravnavali 610 kršitev, kar je toliko kot v letu pred tem. Zgodilo se je 262 prometnih nesreč, kar je odstotek manj kot leta 2015 (število od leta 2012, ko se jih je zgodilo 420, pada), vendar pa so bile posledice lani hujše kot v letu pred njim. Zaradi posledic prometnih nesreč sta dve osebi umrli (peška in voznica osebnega avtomobila), 23 udeležencev se je v njih huje, 120 pa lažje telesno poškodova- lo, več povzročiteljev prometnih nesreč (13 odstotkov) pa je bilo alkoholiziranih (leta 2015 11 odstotkov). >PP Velenje zaposluje 42 policistov, letos imajo dve novi intervencijski vozili in enega transporterja, maja dobijo policisti nove uniforme. Velenjski policisti so imeli v lanskem letu opraviti z dobro desetino več kršiteljev cestno-prometnih predpisov kot v letu pred tem. Izdali so 1.662 plačilnih nalogov, zaradi alkoholizi-ranosti so pridržali 9 voznikov (leto pred tem 5), 101 voznik pa je ostal brez vozniškega dovoljena (predlani 103), zasegli pa so 53 vozil. Prihod prosilcev za mednarodno zaščito ne bo ogrožal varnosti Članice in člani Sosveta za izboljšanje varnosti občanov ne pričakujejo, da bi lahko prihod do tridesetih prosilcev za mednarodno zaščito, pri čemer so še enkrat posebej poudarili, da bi morale biti to družine oziroma ranljive skupine, kakorkoli ogrozili varnost občank in občanov na območju mestne občine. Spomnimo. Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so v zvezi z nameravano namestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito odločili, da lahko v bivšem Vegrado-vem samskem domu namestijo do največ 30 prosilcev, izključno družine, pri čemer mora biti poskrbljeno za varnost tako azi-lantov kot okoliških prebivalcev, prostore pa je treba primerno urediti. Sosvet ocenjuje, da je svet sprejel dobre sklepe, ki jih je treba le dosledno izvesti. Ker pa Civilna iniciativa zahteva razpis referenduma, ki bi te sklepe razveljavil, so izrazili bojazen, da bi to lahko pomenilo ostati brez osnove za postavljanje pogojev ministrstvu. To bi lahko po lastni presoji (prvotno je načrtovalo namestitev 150 prosilcev za mednarodno zaščito) te namestilo tukaj. Zato so tiste, ki želijo z referendumom sklepe sveta Mestne občine razveljaviti, da o tem še enkrat razmislijo. a Ob jubileju odmeven koncert Med nami so še ljudje, ki jim je mar za tiste, ki so se znašli v stiskah Zvoki Avsenikovih melodij in lepe slovenske besede še odmevajo. Ne le med obiskovalci nedeljskega koncerta, pogovori tečejo tudi med tistimi, ki so ostali brez vstopnic, saj je bila dvorana povsem polna. Koncert smo pripravili ob 15. obletnici samostojnega dela KARITAS Velenje. To je bila prilika, da se ustavimo in počastimo vse njene prostovoljne sodelavce in sodelavke. Moderni svet nam poleg prednosti prinaša mnoge žalostne razlike, povezane z osnovnimi bivalnimi pogoji. Čas, ko KARITAS in po- dobne humanitarne organizacije ne bi bile več potrebne, ostaja le neizpolnjena želja. In prav je, da vsak pomaga po svojih močeh. Vsi nastopajoči so se odzvali vabilu, da svoj nastop opravijo brez nadomestila in s tem podprejo dejavnost KARITAS, obiskovalci pa so dali prispevek z nakupom vstopnice. Program koncerta je bil skrbno izbran. Poslušalci so slišali raznolik izbor slovenskih pesmi z mladimi izvajalci iz naše doline in bližnje okolice, vse pa so povezovale prave Avsenikove melodije. Že po drugem taktu harmonike (Avsenikove Golice) je dvorana vzvalovala in skandirala, kar se je nadaljevalo skozi ves koncert. Razpoloženje v dvorani in polna dvorana sta dokaz, da so med nami še ljudje, ki jim je mar za tiste, ki so se znašli v takšnih ali drugačnih stiskah. KARITAS si vseskozi prizadeva, da pomaga našim občanom tako v materialu kot finančno, pomaga tudi z dobro besedo ter prijaznim sprejemom vsakega, ki tu išče pomoči. KARITAS in tri njene prostovoljke so za 15-letno skrbno, zvesto in požrtvovalno delo prejele posebna priznanja vodstva Celjske škofje. K uspehu Koncerta so svoje prispevali tudi mediji, ki so se odzvali naši prošnji in v zadnjih desetih dneh oglaševali vabila. Tudi njim velja iskrena zahvala, da podpirajo dobrodelnost. a Milica Kovač, vodja KARITAS Velenje Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT »»«AS 16. februarja 2017 V soboto zadnji preizkus z Mariborom Danes zadnji dan prestopnega roka - V Rudarju (skoraj) brez sprememb Stane Vovk Še devet dni in začel se bo drugi del prvenstva v prvi nogometni ligi. V središču pozornosti prvega letošnjega kroga bo gotovo tako imenovani večni derbi med vodilnim Mariborom in drugo Olimpijo, ki je branilka naslova. Gotovo pa bo zanimivo tudi na drugih zelenicah, saj bo vsako moštvo želelo čim bolje začeti spomladanski del, ki bo odločal ne le o prvaku, ampak tudi o uvrstitvi v eno od evropskih tekmovanj ali o obstanku v ligi. Nogometaši velenjskega Rudarja bodo na letošnjem uvodnem srečanju za prvenstvene točke gostili tretje Domžale. Na sedmem mestu s 25 točkami za njimi zaostajajo kar za štirinajst točk. Z novim trenerjem Vanjem Radinovicem želijo sezono končati v prvi polovici lestvice. Dosegljivo je četrto mesto, saj ima John Mary Honi Uzuegbunam: na zadnjih dveh tekmah kar štirje zadetki Gorica, ki je trenutno na njem, le tri točke več od njih, peto Celje in šesti Koper le dve. Pred osmim Krškim pa imajo tri točke prednosti, pred predzadnjim Aluminijem sedem, zadnje Radomlje pa so siv prvem delu priigrale le devet točk. Med pripravami na nadaljevanje prvenstva so Velenjčani doslej odigrali sedem prijateljskih tekem. Poraze so doživeli z avstrijskima članoma najmočnejše tamkajšnje tako imenovane Bunde- slige St. Pöltnom (0 : 1) in Ka-pfenbergerjem (0 : 1), ki igra v prvi ligi, prav tako s hrvaškima prvoligašema Interjem iz Zapre-šicev (0 : 2) in Cibalio (1 : 2), s Slavenom Belupom pa so se razšli z 1 : 1. V prvi domači prijateljski tekmi so pod vodstvom trenerja Vanje Radinovica, ki je moštvo prevzel na začetku priprav, gostili Brežice 1919. Po jesenskem delu četrto moštvo druge lige so premagali s 5 : 0. Zadetke so dosegli John Mary 2, po enega pa Mitja Lotrič, Bojan Vručina in Domen Glavina. V soboto so gostovali na obali pri Kopru (4 : 2). Znova je bil dvakratni strelec Mary, po enkrat pa Darko Zec ter Mitja Lotrič. Igralsko bodo pripravljalno obdobje sklenili v soboto v gosteh z vodilnim Mariborom. To gostovanje in uvodna prvenstvena tekma z Domžalami bosta trenerju Radinoviču gotovo dober kazalnik, ali ima moštvo za prvo polovico lestvice. Včeraj se je končal prestopni rok. Rudarje do začetka tega tedna doživel le eno spremembo. Odšla sta Mate Eterovič (32), ki je bil posojeni igralec Domžal, in vratar Borivoje Ristič (33). Slednji je v Velenje prišel lanskega junija in z Rudarjem podpisal dveletno podobo. Spomladi bo kot posojeni igralec član grškega drugoligaškega moštva Panserra-ikosapri. V klubu ne pričakujejo, da se bo vrnil, saj ga bodo Grki najbrž odkupili. ■ S. Vovk Še vedno brez zmage Velenjske rokometašice imajo tudi po 14. krogu le eno točko Rokometašice Velenja so v 14. prvenstvenem krogu na lokalnem derbiju gostile igralke Žalca in verjetno na tiho upale na prvo zmago v tem prvenstvu. Želje niso uresničile. V dvoboju, v katerem nikoli niso vodile, so jih sosede premagale z rezultatom 28 : 25, prvi polčas pa le z golom razlike. Domača dekleta so se v prvem polčasu in še nekaj minut nadaljevanja bolj ali manj enakovredno kosale z nasprotnicami. Začele so sicer dokaj nezbrano in gostje so po dobrih desetih minutah imele prednost petih zadetkov (8 : 3), prav tako sredi polčasa (9 : 4), a so v nadaljevanju zaigrale sijajno in z delnim izidom 5 : 0 v 20. minuti minuti izenačile na 9 : 9. Sledile so enakovredne minute, v katerih Steinerju Bloudkova nagrada Brdo pri Kranju, 14. februarja - Martin Steiner, Jelko Gros, Srečko Katanec in Tina Trstenjak so dobitniki Bloudkovih nagrad za leto 2016. Na 52. podelitvi najvišjih državnih priznanj za šport na Brdu pri Kranju so v torek podelili še Bloudkove plakete, prejemnikov v tej kategoriji je bilo deset. Dolgoletni atletski funkcionar Velenjčan Martin Steiner je nagrado prejel za življenjsko delo v športu. "Nagrada mi pomeni veliko. Prva misel, ko sem izvedel, da sem nagrajenec, je bila presenečenost, moram priznati. Bil sem počaščen. Veseli me, da so v širšem slovenskem prostoru prepoznali moje desetletno delo kot pozitivno, nagrada je epilog tega," pa je povedal Steiner. Vodili za štiri, izgubili za dva Rokometaši Gorenja še dobri dve minuti pred koncem proti Nexeju imeli točko, na koncu pa so slavili Hrvatje z 29 : 27 so domača dekleta ves čas lovila prednost enega zadetka. Na odmor pa so vendarle odšle Žalčanke z golom prednosti. Domača dekleta so bila nato gostjam enakovredna le še nekaj minut nadaljevanja, ko je bil rezultat dvakrat izenačen. Potem pa so izkušenejše nasprotnice povsem prevzele pobudo. Nekajkrat so jim ušle za pet golov, na koncu pa so se 'zadovoljile' z zmago s tremi razlike. To je bila njihova že osma zmaga, velenjska dekleta pa so še brez nje in seveda tudi po tem krogu ostajajo na zadnjem mestu. Imajo le eno točko, ki so si jo priigrale v 4. krogu s Krko. ■ vos Stane Vovk Po tesnem porazu z dvema goloma razlike v svoji dvorani z vodilnim Vardarjem je trener Borut Plaskan z igralci upal, da si bodo na gostovanju v Našicah proti Nexeju, neposrednem tekmecu za končno šesto mesto, priigrali peto zmago. To je postalo zanje cilj, potem ko so po porazu v prejšnjem krogu izgubili možnost, da uvodno sezono nastopanja v regionalni ligi Seha končajo na petem mestu. Na njem je po enajstih odigranih tekmah in s 26 točkami Meškov Brest, Ve-lenjčani pa so po desetem porazu zdrknili na osmo mesto. Ob enakem številu odigranih tekem kot Tatran Brešov (oboji po 14), imajo dve točki več od njega, na zadnjem, desetem, pa je že od vsega začetka Izvidjac (BiH). Potek tekme s hrvaškim pod-prvakom je nekoliko spominjal na dvoboj za bronasto medaljo med Slovenijo in Hrvaško na nedavnem svetovnem prvenstvu v Franciji. Tedaj so naši fantje zaostajali za osem golov, a se nato z navdušujočo igro proti koncu dvignili iz prepada do bronaste medalje. V Našicah pa so prvi dve tretjini blesteli slovenski podprvaki. V 22. minuti so imeli prednost že petih golov (11 : 6), nato pa niso mogli nadaljevati v takšnem ritmu. Do odhoda na odmor je domačim z delnim izidom 8 : 2(!) uspel popoln preobrat in prednost zadetka pred nadaljevanjem. Večino drugega polčasa so igralci Nexeja uhajali Velenjčanom za gol, dva, nekajkrat tudi za tri. Tolikšno prednost (27 : 24) so nazadnje imeli v 56. minuti. Gostje se kljub temu še niso sprijaznili s porazom. Znova so zaigrali veliko bolj zbrano in zavzeto ter z dvema goloma Matjaža Brumna in enim Nika Medveda poskrbeli, da je na semaforju na začetku 55. minute pisalo 27 : 27. Kazalo je, da bodo izvlekli vsaj točko. Toda najučinkovitejši domači igralec Ante Gadža je dosegel dva gola zapored za končno slavje z dvema goloma razlike. To je bila četrta zmaga domačih. Toliko jih ima tudi Gorenje, vendar je Nexe na treh dvobojih dobilo tudi po točko. Povzpel se je na šesto mesto s tekmo in tremi točkami več od Gorenja, ki je zdrknilo na osmo. Vmes, na sedmem, je s tekmo in točko Prešova (Slovaška). Prvo sezono igranja v tej regionalni ligi bodo končali 7. marca na gostovanju v Ljubuškem (BiH) pri zadnjem Izvidjacu. Želijo spet zmagovati Po novem porazu v regionalni ligi se v klubu zavedajo, da morajo izboljšati igro. Še zlasti, ker se bližata končnica domačega prvenstva in sklepni pokalni turnir, na katerega so se uvrstili skupaj s Celjem Pivovarno Laško, Riko Ribnico in Mariborom Branikom, ki bo tudi 16. in 17. aprila njegov gostitelj. Zato so se odločili za krajše priprave v Termah Olimia v Podčetrtku. Nanje so povabili tudi mladince prednosti pred Gorenjem makedonski Metalurg, pri katerem bodo gostovali v torek. Nato bodo dvakrat gostitelji. Danes teden (25. 2. ob 18. uri) v beloruskem Brest Meškovu, v sredo, 1. marca, ob 19.00, pa pri Tatranu iz TAKO so igrali Liga Seha, 11. krog Nexe Našice - Gorenje Velenje 29:27 (14:13) Gorenje Velenje: Baznik, Zaponšek in Ferlin v vratih, Cehte 1, Medved 3, Ocniček 1, Levc, Stojnic', Toskic 4, Mitrovic 4, Potočnik 2, Golčar 2, Kleč 1, Gams, Nosan, Brumen 9 (3). 1. DRL za ženske, 14. krog ŽRK Velenje - RK Zelene doline Žalec 25 - 28 (13:14) Velenje: Perše, Atelšek, Alekic 2, Ferenc 6 (1), Franc 4, Gavranovič, Tabakovic 4, Simič, Pirc 3, Hadžič, Okleščen 6 (1). Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Velenje 2(3), Žalec 3 (4); izključitve: Velenje 0, Žalec 8 minut. Drugi rezultati: Ljubljana - Krim Mercator 28:43 (17:22), Celje Celjske mesnine - Zagorje 23:22 (12:11), Aklimat Ptuj -Krka, 22. 2.: Mlinotest Ajdovščina - Ž. U. R. D. Koper. Vrstni red: 1. Krim 11 tekem - 22 točk, 2. Zagorje 13 - 22, 3. Celje 12 - 16, 4. Žalec 13 - 16, 5. Ajdovščina 12 - 12, 6. Krka 11 - 11, 7. Ljubljana 13 - 10, 8. Koper 12 - 9, 9. Ptuj 12 - 8, 10. Branik 12 - 5, 11. Velenje 12 - 1 Kegljanje 2. liga - vzhod - 14. krog Pergola hiše - Šoštanj 5,5 : 2,5 (3254 : 3111) Šoštanj: Sečki - 224 - Šehič - 270 - 494 (0), Pintarič - 547 (0,5), Fidej - 516 (0), Kramer - 490 (0), Hasičič -523 (1), Arnuš - 541 (1). Matjaž Brumen Kenana Pajta, Tadeja Mazeja in Jana Tajnika, prvič pa so s člansko ekipo vadili tudi štirje, kot poudarjajo v klubu, nadobudni kadeti oziroma tudi člani mladinske ekipe, ki so bili v zadnjem obdobju vabljeni na reprezentančne priprave: 16-letni črnogorski vratar Miljan Vujovic ter trije upi domače rokometne šole, Tilen Grobelnik, Domen Tajnik in Jernej Drobež. V klubu so prepričani, da jih čaka svetla rokometna prihodnost, zato so se z njimi pred kratkim dogovorili za dolgoročno sodelovanje, saj trener Borut Plaskan pravi: »Na treningih so garali in pridobivali znanja od starejših kolegov, ki so jih morda še pred kratkim gledali le z velikimi očmi. To je za njih zagotovo lepa in pozitivna izkušnja. Vsi so zelo perspektivni, v klubu v prihodnosti računamo nanje. Prepričan sem, da bo s trdim delom v prihodnje marsikdo od njih igral rokomet na visoki ravni." ■ Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 17 16. februarja 2017 »a*tJi8 ŠPORT IN REKREACIJA Velenjskim deskarjem se obeta olimpijada 17 Velenjski klub deskanja na snegu je v desetih letih vzgojil šest reprezentantov, ki so te dni na korejskih snežnih strminah - Okrepili bodo delo z najmlajšimi Tina Felicijan Klub deskanja na snegu Deska Velenje deluje od leta 2007. Začeli so trenirati mlade ekipe, med katerimi sta kmalu začela izstopati Tim Kevin Ravnjak -»pionir kluba,« pa Glorija Kotnik, je zgodbo o Deski začel soustanovitelj, danes podpredsednik in ponosni oče ene od re-prezentantk Gorazd Kralj. Vpisalo se je že veliko talentiranih deskarjev, ki so rasli in klub z njimi. Predstavljali so se na evropskih in drugih mednarodnih tekmovanjih. Da je klub zelo tekmovalno usmerjen, potrjuje tudi šest reprezentantov, od katerih jih pet že nastopa na tekmah svetovnega pokala in osvaja normo za zimske olimpijske igre prihodnje leto. »Na tekmovanjih svetovnega pokala so zelo dobri. Za zdaj vsi dobro lovijo normo, Ti-mu Kevinu, ki ima status svetovnega šampiona, pa je kljub poškodbi gležnja že uspelo upravičiti nastop na olimpijskih igrah. Kaže, da bo nastopil v vseh treh disciplinah - snežni žleb, snežni park in deskarski skoki.« Normi sta se že približala tudi Glorija in Jure Hafner, v klubu pa navijajo, da bi uspelo tudi Evi Kralj in Titu Štantetu. Tako bi na olimpiado poslali pet reprezentantov slovenske smučarske zveze, kar je za majhen klub, kot je Deska, lep dosežek. Deska uspešno angažira mladino Pobudo za klub sta dala današnji predsednik Peter Kotnik in naš sogovornik, ki sta zgodaj za- čela pridobivati učiteljske in trenerske licence. »Vedela sva, da je deskanje mladim zelo blizu. Gre za nekakšno subkulturo ali življenjski slog. Odziv je bil res dober. Skozi klub je šlo ogromno članov - veliko otrok, mladih, opogumili so se tudi njihovi starši. Predali smo veliko znanja, tako da še danes varno in dobro deskajo na smučiščih,« je povedal Kralj in poudaril, da leta za deskanje niso omejitev, zato v klub vabi mlado in staro. Največje breme prevzamejo starši Deskanja na snegu v Velenju ni mogoče resno trenirati. Najbližje smučišče tekmovalcem ne 5. Štefov pohod na Smrekovec V soboto, 11. februarja, je Društvo Vulkan iz Belih Vod organiziralo 5. Štefov pohod na Smre-kovec. Pohoda se vsako leto udeleži veliko ljudi, željnih rekreacije in zabavnega druženja na svežem zraku. Tudi letos je bilo tako. Del pohodnikov, predvsem tistih z več kondicije, je pohod začel ob 8. uri pri šoli v Belih Vodah. Drugi pa smo si pot malo skrajšali in jih počakali pri spodnjem Brložniku. Pri pastirski koči nas je Silva Bačovnik že čakala z okusnimi rogljički, vročim čajem in drugo pijačo za vsak okus. Ko smo bili vsi zbrani, smo »zagrizli« v pot. Hrib pod zgornjim Brložnikom, na katerega smo se počasi vzpenjali, je bil na debelo zasnežen. Malce zaso-pihani smo nato skozi gozd nadaljevali pot proti vrhu. Bolj ko smo se bližali vrhu Smrekovca, lepša je bila zimska idila. Skozi oblake je prav sramežljivo kukalo celo sonce. Ko smo končno prispeli iz gozda in se je pred nami razprostrl pogled na planoto pri planinskem domu, smo vsaj nekateri svoj cilj že skoraj dosegli. Nekateri pa so pot nadaljevali na vrh Smrekovca. V prijetno topli koči nas je prijazni oskrbnik Tomo postregel z okusnim pasuljem in smrekovškim loncem (darilo Marka Mazeja s. p.). Topla malica se je prav prilegla. Vendar pa so pozimi dnevi še kratki in nismo želeli, da bi nas ujela tema. Spust v dolino po shojeni zasneženi poti je bil hitrejši. Kljub previdnosti, je tudi kdo pokleknil ali pristal na zadnji plati, a na srečo poškodb ni bilo in vsi smo srečno prispeli do spodnjega Brložnika, se še enkrat okrepčali, nato pa se počasi odpravili proti domu. Dan, ki zjutraj ni veliko obetal, se je na koncu razvil v prelep zimski pohod, poln čudovitih vtisov. Drugo leto se zopet srečamo. ■ Društvo Vulkan janje tega športa. »Sicer pa vrhunsko deskanje sodi med dražje športe, medtem ko je rekreativno po stroških primerljivo s smučanjem,« pravi Kralj. Najmlajši sledijo vzornikom Najmlajši člani kluba Deska se najbrž že veselijo maja, konca sezone, ko se bodo ponovno srečali s svojimi idoli. Teh še dva meseca ne bo domov, saj bodo deskajo na okoliških smučiščih. Vrhunski rezultati pa zahtevajo nenehen trening, zato se bo naslednja sezona za tekmovalce začela takoj za tem, ko se bo končala aktualna. Poleti bodo trenirali predvsem na Novi Zelandiji. Ker ne gre le za obvladovanje deske na snežni strmini, pa so pomembni tudi gimnastič-ni, vzdržljivostni, kondicijski treningi. »Ta šport je pisan na kožo tistim, ki vanj veliko vložijo,« je > Gorazd Kralj: »Želimo si, da bi za deskanje na snegu navdušili čim več otrok.« ustreza za treninge, zato potujejo v Švico, redkeje v Avstrijo, večinoma pa v Kanado, ZDA, Novo Zelandijo, Azijo. Največ stroškov za kakovostne in učinkovite treninge plačajo tekmovalci oziroma starši, pomagata pa tudi velenjska občina in športna zveza, da lahko klub normalno obratuje in nudi pogoje za usva- Glorija Kotnik in Jure Hafner blestita v paralelnem veleslalomu, Tim Kevin Ravnjak, Eva Kralj in Tit Štante pa v prostem slogu. Prav te dni so vsi v Pjeongčangu v Južni Koreji, kjer poteka »generalka« za prihajajoče olimpijske igre. med 7. in 19. marcem nastopali še na svetovnem prvenstvu v Sierra Nevadi. Čeprav je to sezono zaznamovalo trdo delo za dosege norm reprezentantov, delo z otroki v klubu ni trpelo, saj z njimi delajo trije trenerji. Člani, ki ne posegajo po vrhunski tekmovalni formi, te dni sklenil Gorazd Kralj in poudaril, da je deskanje na snegu resda ekstremen šport, a s treningi in nabiranjem izkušenj na snegu se deskarji naučijo tudi najbolj virtuozne trike izvesti varno, zato so predsodki ali strahovi pred tem športom odveč. Kegljanje V Radljah premoč domačinov Na zelo zahtevnem kegljišču, kjer so keglji leseni in preoblečeni s plastiko, se Šoštanjčani niso znašli. Ti keglji imajo drugačno težišče, ki zahteva še bolj natančne lučaje in nekoliko večje hitrosti krogel. V Sloveniji sta le dve takšni kegljišči, in sicer v Novem mestu in Radljah ob Dravi, kjer so v 14. krogu gostovali Šoštanj-čani. Seveda je bila prednost na strani domače ekipe, ki je bila pred srečanjem druga. Tudi to pot so se Šoštanjčani odločili za preizkušeno postavo. Toda že v igri prvega para so bili prisiljeni opraviti menjavo, saj so domači tekmovalci iz lučaja v lučaj povečevali razliko. Gostom je uspelo domačim odščipniti le pol točke, za domačini pa so zaostajali že 96 kegljev. Tudi igra drugega para Šoštanjčanom ni prinesla želenega rezultata, še več, izgubila sta obe točki ter dovolila domačim povečati prednost na kar 188 kegljev. V tretji igri so Šoš-tanjčani le nekoliko omilili poraz in zmanjšali razliko v kegljih. Tudi po tem porazu ostajajo na 4. mestu, ponovno pa je vodstvo prevzela ekipa Pergole hiše, ki ima pred Šoštanjčani le tri točke prednosti. Že v naslednjem krogu Šoštanjčani upajo na zmago, saj v goste prihaja trenutno deveto uvrščena ekipa Lovrenca. Sobotno srečanje se bo začelo ob 14. uri. Bridge Začela se je bridge liga Topolšica - Igralci Šaleškega bridge kluba so uspešno začeli nastop v slovenski bridge ligi, ki jo organizira tekmovalna komisija Bridge zveze Slovenije. Po dveh igralnih dneh oziroma 4 odigranih krogih ligaškega prvenstva moštvo Šaleškega bridge kluba 1 kot tretji nosilec tekmovanja s štirimi zmagami zaseda prvo mesto na lestvici rezultatov v prvi bridge ligi. V najmnožičnejšem tekmovanju, ki ga predstavlja bridge liga, tokrat nastopa 22 klubskih moštev v dveh kakovostnih razredih. V 1. bridge ligi nastopa najboljših 10 moštev. Šaleški bridge klub v obeh ligah nastopa s svojim moštvom igralcev. Za moštvo Šaleškega bridge kluba 1 so v prvih dveh igralnih dneh odlično nastopili: Bojan Ambrož (velemojster), Janko Mi-joč (mojster), Gorazd Klemenčič (mojster), Gregor Rus (mojster) in Gorana Mitič Grote (pik). a Zmagoslav Žibert Napeti dvoboji bridž moštev v 1. in 2. bridž ligi. Veleslalom poklicnih gasilcev Golte, 16. februarja - Danes od 10. ure dalje pripravlja Združenje slovenskih poklicnih gasilcev na smučišču Golte 17. veleslalom poklicnih gasilcev. Na belih strminah se bo pomerilo 142 poklicnih gasilcev, razdeljenih v pet starostnih kategorij smučarjev, ter deskarji. Prisotni bodo tudi predstavniki uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter 14 poklicnih gasilcev iz Hrvaške. Takšna dru- ženja so tudi priložnost za izmenjavo izkušenj, saj je v združenje včlanjenih več kot 800 poklicnih gasilcev iz vse Slovenije, ki delujejo v štirinajstih javnih gasilskih zavodih, treh letaliških poklicnih gasilskih enotah, dvanajstih industrijskih poklicnih enotah, treh prostovoljnih gasilskih društvih s poklicnim jedrom in v Gasilski šoli Ig. a bš ■ ■ Škale, 4. februarja - Prostovoljno gasilsko društvo Škale šteje 222 članov, od tega jih je 109 mlajših od 29 let, kar je dober obet za prihodnost društva. O svojem delu v lanskem letu in načrtih za letos so spregovorili na sobotnem rednem letnem občnem zboru, na katerem so podelili tudi gasilske čine in napredovanja. Poveljnik PGD Škale Simon Šumah je predstavil operativno delo v lanskem letu. Opravili so 8 intervencij; aprila so pomagali pogasiti požar na Jenkovi v Velenju, odstranjevali so tudi padla drevesa na relaciji Škale-Pleši-vec v Sopoti. Maja so pomagali pogasiti dva dimniška požara v Škalah in Hrastovcu. Septembra je zagorel rob gozda v Plešivcu, ki so ga pomagali pogasiti, očistili pa so tudi prepust na cesti v Plešivcu. Za intervencije so porabili 187 ur, v njih pa je sodelovalo 59 operativcev in 13 vozil. Za delovne akcije v gasilskem domu in kraju so porabili 1171 ur prostovoljnega dela. Posebej je poudaril uspehe na tekmoval- Velenje, 8. februarja - V zadnjem tednu se je zgodila serija vlomov in kraj. Vse se za nepridiprave niso izšle, kot so si zamislili. V sredo je neznanec vlomil v lokal na Tomšičevi v Velenju. Vlomilec je v lokal s silo vstopil skozi zadnja vrata, odnesel pa menjalni denar. Kmalu za tem so bili policisti obveščeni o poskusu vloma v objekt na Aškerčevi cesti. Vlomilca je pregnala alarmna naprava. V četrtek, 9. februarja, je bilo vlomljeno v lokal v Vinski Gori. Vlomilec je odnesel okoli 450 evrov gotovine. Za seboj je pustil kar nekaj sledi. Bo zato izsleditev storilca malo lažja? V soboto, 11. februarja, je neznanec s hodnika stanovanjskega bloka v Velenju odnesel šest rastlin aloje vere. O zelenem tatu bodo obvestili državno tožilstvo. V ponedeljek, 13. februarja, ponoči pa so si nepridipravi prav po filmsko organizirali vlomilski po- Podpisala še en sporazum Celje, Velenje - Nekdanja generalna direktorica propadlega velenjskega gradbenega podjetja Vegrad Hilda Tovšak je s tožilstvom podpisala sporazum o priznanju krivde (tudi) za poslovni goljufiji, storjeni v obdobju v letih od 2008 do 2010. Ena se nanaša na poslovno goljufijo, nem področju; pionirji so na državnem prvenstvu dosegli 5. mesto, mladinke so postale državne podprvakinje. Predsednik PGD Škale Boris Polak je spomnil, kaj vse je še zaznamovalo minulo le- v:> to. Konec marca so začeli vaditi za tekmovanja, ki so potekala od maja do septembra. Za vaje so porabili 412 ur. Septembra so prodali vozilo TAM 130 prijateljskemu društvu Olševek. Pripra- hod, ki pa se je končal prej, kot so si zamislili. V podjetju PUP, kamor je bilo vlomljeno najprej, so ukradli avto. Z njim so se odpeljali do trgovine Merkur in tam vlomili (pretrgali so mrežo) v skladišče. Ko so iz njega hoteli odnesti nekaj kosilnic in drugih strojev, nekaj električnega orodja pa so v avto že naložili, so akcijo prekinili varnostniki in policisti. Vlomilci so s kraja pobegnili. Za njimi še poizvedujejo. Istega dne je bilo vlomljeno v električno omarico delovišča v Mozirju. Neznanec je odlomil obešanko, izklopil stikalo in odtujil okoli 40 metrov električnega vodnika v vrednosti okoli tisoč evrov. V noči na torek, 14. februarja, pa je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Koroški cesti v Velenju. V času, ko so lastniki spali, je neznanec s silo telesa vstopil skozi drsno okno v dnevni prostor. Odnesel je manjšo vsoto gotovine in dve plačili kartici. ko je v času, ko je bil Vegrad že insolventen, podpisala pogodbo z izvajalcem elektro-strojnih instalacijskih del za objekt Transing v Ljubljani, druga pa za dela pri gradnji Celovških dvorov in poslovnega objekta v Ljubljani. Podjetji je s tem preslepila, izvajalci pa za opravljeno delo niso prejeli plačila. Sodnica, ki je na predobravnav-nem naroku sprejela podpisani sporazum o priznanju krivde za vili so manjšo slovesnost ob odhodu vozila iz garaže, saj jim je dobro služilo skoraj tri desetletja. Vse leto so dobro sodelovali tudi s KS Škale - Hrastovec in ostalimi društvi v kraju. Udeležili so se obeh čistilnih akcij v kraju in priprave kresa s postavljanjem mlaja na Ljubeli. Vseh akcij se je udeležilo 56 članov in članic. V lanskem letu niso imeli velikih vlaganj, so pa zaključili dela, ki Prejšnji teden trije trki Velenje, 8. februarja - Prejšnji teden so se na območju Policijske postaje Velenje zgodile tri prometne nesreče, k sreči vse tri brez poškodovanih, le z bolj ali manj zvito pločevino. V sredo je počilo na Šaleški cesti in v Podkraju pri Velenju, v četrtek pa še enkrat na Šaleški cesti. Pretepel dekle Šoštanj, 11. februarja - V soboto je v Šoštanju fant pretepel dekle, in to tako hudo, da je morala zaradi poškodb v bolnišnico. Policisti so fantu izrekli prepoved približevanja, čaka pa ga tudi kazenska ovadba. Kdo je ustrelil psa? Velenje, 13. februarja - Policisti poizvedujejo za neznancem, ki je v ponedeljek na Kožlju ustrelil psa. Ko se je Velenjčan z njim sprehajal po pobočju hriba, pes pa je stekel naprej, je zaslišal glasen strel, takoj za tem pa že videl psa, ki mu je ves okrvavljen tekel kazen 14 mesecev zapora, je To-všakovo skupaj z dosedanjimi pravnomočnimi pogojnimi kaznimi (Hypo banka, oškodovanje Vegradovih upnikov, nadaljevanje poslovne goljufije) obsodila na skupno zaporno kazen štirih let s preizkusno dobo osmih let. Tovšakova je trenutno pravnomočno obsojena v več kazenskih zadevah na skupno osem let zapora, v dveh zadevah pa mora so jim ostala iz prejšnjih let. Spomladi so nadaljevali urejanje brunarice - notranji del, jeseni pa so začeli urejati klet. Odstranili so vse mrtve cevi vodovoda in odtokov, zamenjali cevi za ogre- vanje, stekla in prebarvali okna. Letos bodo uredili še prostor za agregat. Prvič so izdali večlistni koledar, ki so ga domačini lepo sprejeli. a bš naproti. Psa je oskrbel veterinar, policisti pa sum storitve kaznivega dejanja preiskujejo. Med vožnjo ga je pretepal Velenje, 13. februarja - V ponedeljek so velenjski policisti obravnavali kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe in samovoljnost. 28-letnega domačina je teden dni prej kar med vožnjo z avtomobilom po Velenju pretepal njegov 27-letni znanec. Pri tem ga je telesno poškodoval po glavi. Okoliščine storjenega kaznivega dejanja policisti še ugotavljajo. Vlamljala v Postojni Postojna, 13. februarja - Policija je pred dnevi v zvezi s štirimi vlomi v gostinske obrate v Postojni, ki so se zgodili konec oktobra, prišla na sled 23-letnima Velenjčanoma. Oba so v preteklosti že večkrat obravnavali za podobna kazniva dejanja. Policisti bodo zoper oba podali kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo. krivdo plačati tudi 25.000 evrov stranske denarne kazni. Pravnomočno je obsojena v zadevi Čista lopata (dajanje daril pri gradnji letališkega stolpa na Brniku), Rimske terme in Betnava (goljufije in poslovne goljufije na račun evropskih sredstev), poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja in v zadevi dajanja daril pri novačenju tujih delavcev v zadevi TEŠ. 16. 2. 2017, barve: "^AS Iz Zavodenj v Velenje in nazaj Šoštanj, 8. februarja - Letošnji kulturni praznik bo krajanu Zavodenj najbrž ostal v spominu še nekaj časa. Vinjen je kršil javni red in mir, s kršitvami pa ni prenehal niti, ko so v Zavodnje, kjer se je to dogajalo, prišli policisti. Ti so se odločili, ker ga niso uspeli umiriti tam, da ga odpeljejo v Velenje, da pri njih prespi. »Sumljive osebe« policisti v civilu Velenje, 10. februarja - V petek je Velenjčan obvestil policiste, da ga zelo skrbi, kaj se dogaja, ko je v garažni hiši Zdravstvenega doma videl tri ali štiri sumljive osebe, ki so nekoga obstopile. Dežurni je o tem obvestil policiste na CM K, stran 18 16. februarja 2017 terenu. Ti niso izgubljali časa, dežurnemu so takoj postregli z informacijo, kaj se dogaja. »Sumljive osebe« so bili namreč policisti v civilu, ki so imeli ta dan akcijo. V njej so občanom zasegli večjo količino prepovedanih substanc in drog. Zasegli avto Velenje, 11. februarja - V soboto so policisti občanu, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, zasegli avto. Svoje početje bo zagovarjal na sodišču. Tujec pobiral prostovoljne prispevke Velenje, 13. februarja - V ponedeljek so policisti pred eno od trgovin zalotili državljana Romunije, ki je pobiral prostovoljne prispevke brez ustreznega dovoljenja. Tujec jim je moral globo poravnati takoj. V£©EŽ Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Nas cas, 18 KRONIKA Lani v PGD Skale opravili 8 intervencij Člani in članice PGD Škale - Hrastovec so na sobotnem občnem zboru podoživeli leto 2016 in naredili načrte za letos. Ko srčni utrip prikliče gasilec Člani Prostovoljnega društva Topolšica lani posredovali v sedmih intervencijah - Kalili se bodo prvi posredovalci Topolšica, 4. februarja - Dejavnost Prostovoljnega gasilskega društva Topolšica je bila tudi lani raznolika, o tem, kako so jo izvedli in o letošnjih smernicah delovanja, pa so razpravljali na rednem občem zboru. Predsednik društva Boštjan Mikuž je med najpomembnejšimi dogodki minulega leta izpostavil sodelovanje na spomladanski čistilni akciji, pri izvedbi praznika krajevne skupnosti Topolšica, organizaciji nočnega tekmovanja desetin s starimi brizgalnami, lotili so se še urejanja društvene dvorane. Mikuž je izrazil zadovoljstvo tudi v sodelovanju s krajem, občino Šoštanj ter šoštanjskim poveljstvom in Gasilsko zvezo Šaleške doline. Zahvalil se je vsem, ki so jim pri izvedbi zastavljenih nalog pomagali. Operativci društva so lani zabeležili sedem intervencij, od tega so posredovali v dveh požarih, pri odstranjevanju posledic prometne nesreče, vetroloma in močnega deževja. Veliko pozornosti so, je dejal poveljnik društva Franc Hri-beršek, namenili izobraževanju. Vrsto aktivnosti so izpeljali v mesecu požarne varnosti, desetine društva so se udeleževale gasilskih tekmovanj, uspelo jim je nakupiti še nekaj nove nujno potrebne zaščitne in ostale opreme. V letošnji delovni program so k že utečenim nalogam dodali, tako kot Gasilska zveza Šaleške doline, aktivnosti za prvega posredovalca, kar pomeni, je pojasnil Mikuž, »da bodo člani, ki se bodo odločili za to, aktivirani hkrati z ekipo nujne medicinske pomoči v primeru srčnega, dihalnega zastoja ali večje nesreče.« Tako kot lani nameravajo tudi letos nakupiti nekaj potrebne opreme. atp Iz POLICIJSKE beležke Serija vlomov in kraj V ukraden avto pred skladiščem nalagali kosilnice, a so težko nočno delo prekinili varnostniki in policisti Tovšakova še naprej priznava Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 19 16. februarja 2017 '"WAS UTRIP 19 Šoštanj prva občina s sprejeto CPS Sredstva za izvajanje ukrepov Celostne prometne strategije (CPS) bodo zagotovili v okviru občinskih letnih proračunov in razpisov v naslednjih petih letih - Cilji: manj motornega prometa, boljši zrak, uporaben javni potniški promet, več pešcev in več kolesarjev HOROSKOP Milena Krstič - Planine Šoštanj, 7. februarja - Šoštanj-ske svetnice in svetniki so na torkovi seji kot prvi med 62 slovenskimi občinami potrdili strateški dokument za trajnostno mobilnost, vključno z akcijskim načrtom izvajanja konkretnih ukrepov za obdobje naslednjih petih let, Celostno prometno strategijo. Deset mesecev za naslednjih pet let Kot je v obrazložitvi povedala Verona Hajnrihar, koordinator-ka priprave, je postopek trajal deset mesecev. V tem času so izvedli številne delavnice, javne razprave, sestanke, terenske oglede, razstave, prireditve na prostem, aktivnosti pa so izvajali tudi skupaj z Mestno občino Velenje. »Zdaj je pomembno, da z izvedbo ukrepov začnemo dosegati zastavljene cilje in iz- > Trajnostna mobilnost lahko zaživi le, če bodo pri tem sodelovali vsi. boljševati področje prometa, v katerem je poudarek na zagotavljanju čim boljših pogojev predvsem za najbolj ranljivo skupino v prometu, pešce in kolesarje ter za javni potniški promet.« Določeni strateški stebri Prometna strategija obsega pet strateških stebrov, s katerimi želijo ključno vplivati na izvedbo zastavljene vizije. Prvega so naslovili Privlačno pešačenje in za to, da bo to res tako, predvideli kar nekaj ukrepov. Med njimi izgradnjo železniškega podhoda v mestu in ureditev varnega nivojskega prečkanja železnice. Drugi steber nosi naslov Kolesarjenje za vse generacije, pri čemer bo ključni izziv izgradnja ustrezne nostno načrtovanje mobilnosti v povezani Šaleški dolini. Veliko sinergij na področju trajnostne mobilnosti je mogoče doseči samo v sodelovanju. Verona Hajnrihar, koordinatorka CPS za občino Šoštanj, je svetnikom podrobno predstavila dokument, kije intenzivno nastajal deset mesecev. ^ seie... od 17. do 23. februarja • 17. februarja leta 1821 se je v Škalah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc (umrl je 22. 2. 1875); svojega rojaka dr. Josipa Krajnca v Škalah niso pozabili, saj so mu že leta 1900 z veliko slovesnostjo na škalsko cerkev sv. Jurija vzidali spominsko ploščo, na kateri je pisalo: »Dr. Josipu Krajncu, prijatelju, pravniku in vseučiliščnemu profesorju ob petindvajsetletnici njegove smrti postavili njegovi rojaki.« Plošča je ob rušenju cerkve za vedno izginila pod gladino Velenjskega jezera; leta 1970 je bilo pravniku dr. Josipu Krajncu posvečeno tudi zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Velenju, na njem pa so sklenili, da se bo v njegov spomin poimenovala vsaj ena ulica v Velenju; mreže kolesarskih stez ter razširitev sistema Bicy. Tretji steber predstavlja Kakovosten javni potniški promet, pri čemer je zaradi funkcionalne prepletenosti Šaleške doline nujna povezava s sosednjimi občinami, zlasti Velenjem. Vključuje izgradnjo novih avtobusnih postajališč in tudi vzpostavitev obratovanja javnega potniškega prometa, ključni izziv pa je uvedba krožne avtobusne povezave med osrednjimi naselji občine, Gaberkami, Ravnami, Topolšico, Pohrastnikom, Lokovico in Šoštanjem ter povezava z velenjskim sistemom Lokalc. Četrti steber predstavlja Trajnostno naravnan motorni promet (optimiziranje cestnih prevozov, ekološko sprejemljivi avtomobili, postopna ukinitev parkirnih mest na Trgu bratov Mravljakov ...), petega pa Traj- po skoraj petdesetih letih pa ta obljuba še vedno ni uresničena in spomin na tega našega velikega rojaka nezadržno bledi; leta 1967 je 17. februarja v Šoštanju začela delovati nova avtomatska telefonska centrala; 1 stanovalcem pogorele šo-štanjske graščine so 17. februarja 1999 svečano predali ključe triintridesetih obnovljenih stanovanj; 18. svečana 1993, ko je pred stavbo velenjske občine potekal protestni shod deklet in žena iz Zavodenj za hitrejše reševanje ekoloških vprašanj Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski župan Srečko Meh; 18. svečana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem končala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v superveleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenjčan Bernard Vajdič; Dodelan akcijski načrt Za izpeljavo zastavljenih ukrepov so oblikovali akcijski načrt. Z njim so določili, v kakšnem vrstnem redu bodo izvedli posamezne ukrepe. Vsakega so ovredno- tili, določili, kakšen bo strošek občine in kje bodo skušali pridobiti dodatne vire financiranja ter kdo je odgovoren za izvedbo posameznega ukrepa. Denimo izgradnja železniškega podhoda v mestu Šoštanj. Ocenjujejo, da bo stala 400.000 evrov, od tega bi 100.000 evrov prispevala Občina, 300.000 evrov Ministrstvo za infrastrukturo, odgovornost za izvedbo ukrepa je na obeh, rok izvedbe pa leto 2022. Ali pa dokončanje gradnje kolesarske poti med Topolšico in Šoštanjem. Stala naj bi 150.000 evrov, 55.000 bi bil strošek Občine, 95.000 evrov Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, odgovornost, da bo ukrep izpeljan, bo nosila Občina, rok izvedbe pa je postavljen na letos. In tako za vsakega. Dokument bo luč ugledal v obliki publikacije v dvestotih izvodih in informativne zloženke, ki jo bodo prejela vsa gospodinjstva v občini, saj se zavedajo, da lahko trajnostna mobilnost zaživi le, če bodo pri tem poleg različnih institucij, sodelovali prav vsi občani. a dot. josip krajnc Dr. Josip Krajnc (Foto Arhiv Muzeja Velenje) 19. februarja 1939 je bil v Šoštanju ustanovljen aero klub Naša krila; 1 leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili največji in najbolj tragični nesreči v zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev; 21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. Dušan Mravljak - Mrož, doma iz Šoštanja; Dušan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemškimi enotami 8. januarja leta 1943 na Osan-karici na Pohorju; 21. februarja 1942 se je v Celju rodil pedagog, politik, in vrsto let taborniški vodja rodu Jezerski zmaj iz Velenja Anton De Costa; 1 21. svečana 1948 je bil v To-polšici rojen športnik, športni trener in župan Šoštanja Darko Menih; 22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in ne-izpeta življenjska pot pesnika Karla Destovnika - Kajuha; leta 1934 se je 23. februarja na Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. Matjaž Kmecl, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni občan Mestne občine Velenje. Pripravlja: Damijan Kljajič Oven od 21.3. do 21.4. 1 Sami nase bosteše nekaj dni jezni predvsem zato, ker neznate in nezmorete iz * krize, ki se vleče že nekaj tednov. Morda vam bo lažje, ko bodo dnevi spet postali bolj svetli in obsijani s soncem, saj ste mraz in turobnedni res že težko prenašali. Ob koncu tega tedna si boste priznali, da želite v svojem življenju že v bližnji prihodnosti veliko sprememb. Morda celo preveč naenkrat, saj sploh ne boste znali ustaviti konjev, ko se jih boste začeli lotevati. Če jih ne boste sami, jih bodo drugi. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo veliko tistih, ki bi vas podprli v vaših visoko letečih načrtih. Ö Bik od 22. 4. do 20. 5. Še nekaj mirnih, skorajda zaspanih dni je pred vami. Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami želeli, saj vas obveznosti še ne bodo preganjale. Na svetlo vas ne bo zmamilo niti sonce, saj počutje še ne bo takšno, kot si ga želite. V tišini doma pa ne boste le poležavali, ampak boste precej ustvarjalni. Tisti, ki ste vezani, imate srečo, da zna biti vaš partner zelo potrpežljiv. Razumel bo vašo željo po tišini in samoti, zamotil se bo po svoje. Za tiste, ki ljubezen še iščete, pa skrivanje za štirimi stenami ni dobro. Še sreča, da do pomladi ni več daleč, kajne? if I Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Ne le, da si boste v teh dneh po nekaj tednih mraza želeli veliko toplejših in prijetnejših dni, tisti, ki bodo imeli to možnost, bodo zagotovo ževčasuzimskih počitnic, ki so pred vrati, odpotovali kam, kjer vas ne bo zeblo. Tistim, ki boste ostali doma, bo dovolj že to, da vas bo sonce pogosteje zvabilo na svež zrak. Naenkrat boste dobili več energije in volje do življenja. Zato boste od nedelje dalje pogosteje načrtovali, kaj si želite tja do poletja še uresničiti. Če se odločate za prenovo doma, ne hitite. Najprej preverite svoje finančne zmožnosti, da se ne boste zapletli v finančne težave. Zdravje bo spet bolj trdno. §9 Rak od 22. 6. do 22.7. Uživali boste tako v delu kot trenutkih prostega časa, ki vam jih v teh dneh ne bo manjkalo. Če boste poskrbeli šeza nekaj dodatnih prostih dni in užili zimske počitnice, pa tudi ne bi bilo čisto nič narobe. Sploh, ker bo odločitev tokrat bolj odvisna od vas, kot od dela in nadrejenih. Včasih se namreč zdi, da prav v delu iščete tolažbo in užitek, ker tako ubežite problemom doma. Teh pa žal še ni konec. Novica, povezana z družino ali bližnjim sorodstvom, bo končno dobra. Proti pričakovanjem. Tudi zato boste lažje zadihali. Zdravje bo občutljivo, zato ne bodite preveč pogumni. V ničemer ne pretiravajte. Lev od 23. 7. do 23. 8. Največ težav vam bodo ta teden povzročali dolgi in zlobni jeziki. Nekdo se vas bo krepko lotil in s tem posegel tudi v vašo zasebno srečo. Ne razmišljajte, zakaj je to storil, saj že dobro veste, da so ga vodili čisto zasebni interesi. V vaši nesreči išče svojo srečo. Zato boste najbolje ravnali, če mu ne boste dali niti malo vedeti, da vas je s svojim početjem precej prizadel. Zaplesti pa se zna, če bodo čenče prišle na uho še kakšni napačni osebi, ki je povezana z vašim poslovnim svetom. Potem ne boste smeli ostati tiho. Sobota bo prinesla novo poznanstvo in pomembno spoznanje. TfJ? Devica od 24. 8. do 23. 9. Ne bodite več tako strogi do sebe. Vse od novega leta mučite svoje telo in duha, sedaj pa boste začeli čutiti, da se ne počutite nič bolje, kot ste se prej. Z dobrimi navadami, ki koristijo vašemu zdravju, ne prekinite, le omilite pravila. Ko ne boste več pod pritiskom novih pravil, bo šlo vse lažje. Prijatelji vam bodo v prihodnjih dneh v veliko pomoč, tudi zato, ker vedo, da ste zanesljiv človek, ki jim pomaga vedno, ko to potrebujejo. Mnogi bodo menili, da ste strogi le do sebe, do vseh okoli vas pa ste dobri kot kruh. Še vedno pa drži, da se vse dobro dvakrat povrne. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Z Odločitev, da boste svoj prosti čas takoj, ko bo zadišalo po koncu zime, bolj koristno izrabljali, bo vsekakor dobra. Po nekaj tedenskemu zapiranju v tople prostore in precejšnji telesni neaktivnosti bi lahko rekli, da bi bila to tudi dobra naložba v zdravje in dobro počutje. A kaj lahko se zgodi, da bo ostalo le pri odločitvi, ki vam je ne bo uspelo kaj dolgo izpolnjevati. Predvsem zato, ker vam bo manjkalo vztrajnosti, po svoje pa tudi poguma. Morda ste si izbrali tudi napačno motivacijo. Daleč najboljša je, če je povezana z ljubeznijo. Če o njej prepričate tudi partnerja, bo steklo kot po maslu. Škorpijon od 24.10. do 22.11. ^fi^^ Zadnje čase gre pri vas vse bolj počasi. Čeprav ste ob vsej svoji neodločnosti precej počasni pri urejanju uradnih zadev, boste v naslednjih dneh učinkoviti kot že dolgo ne. Še sami ne boste mogli verjeti, kako hitro vam bo uspelo urediti nekaj, česar vas je bilo kar malce strah. Odločitev, da letos zategnete pas in privarčujete za nekaj, kar si že dolgo želite, bo še trdna. Uspešni boste, zato bodo prihranki sedaj že tolikšni, da lahko začnete izbirati. Pri tem pa ne hitite. Sploh, ker je vseeno prav, da si privoščite vsaj kratek dopust. A tudi tega lahko preživite varčno, pa vseeno dobro. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Potem ko vas bodo pomirili in bo odpadla skrb, kaj se zdravstveno dogaja z vami, boste spet uživali v vsakem trenutku dneva. In to še nekaj dni. Najlepše pa vam ne bo doma, ampak na srečanjih z osebo, ki je že dolgo niste videli. V teh dneh bosta obnovila stike. Najprej zaradi posla, potem pa zato, ker vama bo druženje res prijetno. Pazite, gibljete se v nevarnih vodah. Partner bo za zdaj še tiho, a mu vaše početje ni všeč. Vprašanje je tudi, kako dolgo vam bo še zaupal. Sploh, ker ste njegovo zaupanje pred leti že izkoristili, resnico pa zamolčali. Tega še ni prebolel. Kozorog od 22.12. do 20.1. Zima je sicer čas, ki ni najboljši za druženje, a vi letos res že pretiravate. Ne, ni dovolj, če se družite le s partnerjem, šploh, ker zadnje čase ne veste več, kaj vse se dogaja okoli vas. Zato boste, če boste s tem nadaljevali, zlahka zamudili kakšno pomembno poslovnoO priložnost. Četudi ne uživate, morate nujno na kakšno kavo tudi s tistimi, ki jih nimate najraje. Dobro pa veste, da imajo veliko informacij. Na eno boste zelo težko čakali. Ta teden je še ne boste dočakali. Ne bo vam vseeno, saj boste tudi zato težko odgovarjali tistim, ki že nekaj časa težko čakajo na vašo odločitev. Vodnar od 21.1. do 19.2. Cestesepravvteh dneh odločiliza kratekzimski oddih, steseodločili pravilno. Dnevi vam bodo vse prehitro minevali, sploh, ker so še vedno kratki, šploh ne boste imeli slabe vesti, če boste rahlo leni. Ker dobro veste, da si še nekaj dni to lahko privoščite. Potem pa vas čakajo velike spremembe, ki bodo od vas terjale veliko telesne energije, še več pa dobrih živcev. Poleg tega imate kar nekaj težav s svojimi željami in pričakovanji vaše okolice. Vsi si vas lastijo in od vas pričakujejo preveč, vi pa temu ne znate narediti konca. Dokler boste tako nesebično dajali, ne pričakujte, da bo kaj drugače. Ko boste postavili kakšen pogoj, bo takoj zapela drugačna pesem. Zato bodite bolj pogumni in samozavestni. Ribi od 20.2. do 20.3. ji Končno boste lahko rekli, da se prebujate iz zimskega spanja. Vsak dan boste * * imeli več energije in volje do dela in življenja. Predvsem pa boste spet pripravljeni na smeh inzabavo, karso najbolj pogrešali vaši najbližji. Resjih jeskrbelo, kaj se dogaja z vami. Preden se vam življenje še bolj umiri, pa vas žal čaka precej napet vikend. Sorodniku boste pomagali reševati precej težko življenjsko situacijo. Res se boste izkazali, kar bo osrečilo tudi vas. Finančno stanje pa vam še ne bo dopuščalo, da bi se igrali z denarjem. Zato si ne želite preveč, ker to vedno stane. Naj skromnost postane vaša zaveza, pa bo vse dobro. Četrtek, 16. februar Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 20 TV SPORED "^AS 16. februarja 2017 Petek, 17. februar Sobota, 18. februar Nedelja, 19. februar Ponedeljek, 20. februar Torek, 21. februar Sreda, 22. februar TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca: Smeh je pol zdravja 12.25 Danes dol, jutri gor, 15/35 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Med zidovi, dok. film 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Brez meja, TV Lendava 15.30 Svetovni popotnik: Karibi 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, svet. odd. 18.05 Knjiga o džungli, ris. 18.20 Verni, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Studio 3 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Palček Smuk, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.40 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos 09.30 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos 10.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos 12.55 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, prenos 14.15 Biatlon, sp, posamična tekma (M), prenos 16.15 Kino Fokus 16.45 Slovenska narečja: Dolenjska narečna skupina, 3/3 17.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Halo TV 18.55 Fletni Gaji, ris. 19.05 Male sive celice, kviz 20.00 Od St. Moritza do Hochfilzna, večerna odd. 20.30 Mejniki zvoka, 8/8 21.25 Avtomobilnost 21.55 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij 22.20 Koncertni klavir, am. film 23.45 Slovenska jazz scena 00.40 Glasbeni spoti 01.40 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. 03.30 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, posn. 04.15 Zabavni kanal 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.50 Ugriznimo znanost 12.20 Danes dol, jutri gor, 16/35 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio 3 15.20 Mostovi Hidak 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.15 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 EMA 2017, 1. predizobor 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Umazani Harry, am. film 00.45 Profil, ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.30 07.45 07.55 08.00 08.35 nnn POP pop 06.00 24ur, ponov. 06.00 24ur. Donovitev Otroški kanal Ulica sanj, ris. Palček Smuk, ris. Zajček Belko, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Pavle, rdeči lisjaček, ris. Tilka in prijatelji, ris. Traktor Tom, ris. Neli in Cezar, ris. Zgodbe iz školjke: Bine: Pravljica To bo moj poklic: Oblikovalec kovin, 2. del 09.30 Alp. smuč., sp, VSL (M), prenos 10.45 Bleščica, odd. o modi 11.30 Prisluhnimo tišini 12.15 O živalih in ljudeh 12.45 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos 14.30 Biatlon, sp, štafeta (Z), prenos 16.05 Dober dan 17.05 Na vrtu 17.30 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Halo TV 18.55 Timi gre, ris. 19.05 Liki, ris. 19.10 Firbcologi 19.35 Infodrom 20.00 Od St. Moritza do Hochfilzna, večerna odd. 20.30 Daljinec, nem. film 22.00 Derren Brown: Apokalipsa, 2. del 22.50 Polnočni klub 00.00 Svetovni popotnik: Karibi 00.55 Glasbeni spoti 01.55 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, posn. 02.55 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, pons. 04.05 Zabavni kanal 05.10 Glasbeni spoti 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš: Jaz sem okrasna orhideja 07.05 Smrkci, ris. nan. 07.30 Tabaluga, ris. nan. 07.55 Studio kriškraš: Mačji obisk 08.15 Čudogozd: Novo prijateljstvo 08.25 Srečo kuha cmok: Tista o ajdovih štrukljih 08.40 Mulčki, ris. 08.45 Armanova skrivnost, 2/13 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice, kviz 10.00 Infodrom 10.20 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši? 10.45 Zgodbe iz školjke: Dečko s srečko 11.20 Tednik 12.40 NaGlas! 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.15 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij 14.55 Planet Zemlja, 2/6 16.00 Od blizu: Peter Lovšin 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Odmev davnine: Gorska bitja, 1/3 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregrehe brez greha, kuhar. odd. 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 EMA 2017, 2. predizbor 21.50 Prevara (II.), 7/12 22.50 Poročila, šport, vreme 23.20 Številka 55, hrvaški film 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.25 Info-kanal TV SLO T 06.10 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.30 Alp. smuč., sp, SL (Z), prenos 11.00 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o nogometu 11.30 10 domačih 12.20 Čarokuhinja pri atu: Prlekija 12.45 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja, prenos 14.30 Biatlon, sp, štafeta (M), prenos 16.10 Francozi v Posočju, dok. feljton 16.50 Derren Brown: Apokalipsa, 2. del 17.50 Košarka: pokal Spar - polfinale, prenos iz Domžal 20.00 Od St. Moritza do Hochfilzna, večerna odd. 20.30 Drobci najinega očeta, jap. film 21.45 Zvezdana 22.30 Večer v Palladiumu (II.), 3/5 23.15 Aritmija, ponov. 23.50 Aritmični konceert - Karmakoma 00.40 Bleščica, odd. o modi 01.10 Glasbeni spoti 02.10 Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja, posn. 03.25 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja, posn. 04.35 Zabavni kanal 05.40 Glasbeni spoti 06.00 24ur, ponov. 07.00 Lena Lučka, ris. 07.05 Slonček Benjamin, ris. 07.35 Lego mesto, ris. 07.40 Oddbods, ris. 07.45 Anubisova hiša, nan. 08.00 Vrtičkanje 08.30 Tv prodaja 08.45 Ostani z menoj, nan. 09.40 Tv prodaja 10.10 Sestrske vezi, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Srčna kraljica, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Utripajoča srca, nan. 13.30 Komisar Rex, nan. 14.35 Varuhi podeželja, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Sestrske vezi, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Le kako ji to uspe, am. film 22.40 24ur zvečer 23.15 Princ podzemlja, nan. 00.05 Laurine skrivnosti, nan. 01.00 Šerifova pravica, nan. 01.45 Lov na morilca, nan. 02.35 24ur zvečer, ponov. 03.10 Zvoki noči 06.00 24ur, ponov. 07.00 Lena Lučka, ris. 07.05 Slonček Benjamin, ris. 07.35 Lego mesto, ris. 07.40 Oddbods, ris. 07.45 Anubisova hiša, nan. 08.00 Vrtičkanje 08.30 Tv prodaja 08.45 Ostani z menoj, nan. 09.40 Tv prodaja 10.10 Sestrske vezi, nan. 11.05 Tv_prodaja 11.20 Srčna kraljica, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Utripajoča srca, nan. 13.30 Komisar Rex, nan. 14.35 Varuhi podeželja, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Sestrske vezi, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Turist, am. film 22.55 24ur zvečer 23.30 Eurojackpot 23.35 Princ podzemlja, nan. 00.20 Martha Marcy May Marlene, am. film 02.15 24ur zvečer, ponov. 02.50 Zvoki noči © 08.25 08.25 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 08.55 08.55 Napovedujemo 09.00 09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 10.00 10.00 Napovedujemo 10.05 10.05 Skrbimo za zdravje 11.05 Pop Corn, Gašper Rifelj, Goran 11.20 Rukavina in Sanja Mlinar Marin 11.45 12.05 LESTVICA ZABAVNIH IN 11.50 NARODNOZABAVNIH 12.35 Videostrani, obvestila 12.20 15.00 LESTVICA ZABAVNIH IN 15.00 NARODNOZABAVNIH 15.30 Videostrani, obvestila 15.30 17.25 LESTVICA ZABAVNIH IN 17.25 NARODNOZABAVNIH 17.55 Napovedujemo 17.55 18.00 Nanovo 18.00 18.40 Regionalne novice 2 18.40 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.45 19.05 Videostrani, obvestila 18.50 19.55 Napovedujemo 19.55 20.00 Naj viža. Poskočni 20.00 muzikanti, Ans. Lipovšek 21.15 Regionalne novice 3 21.00 21.20 Migaj raje z nami 21.05 21.50 Videospotdneva 22.20 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.25 22.55 lestviCa zabaVnih IN 23.25 NARODNOZABAVNIH 23.25 Videostrani, obvestila 23.55 NARODNOZABAVNIH oddaja ujem uTro, informativna muzikanti, Ans. Lipovšek NARODNOZABAVNIH NARODNOZABAVNIH NARODNOZABAVNIH Transibirska železnica Iz oddaje Dobro jutro LESTVICA ZABAVNIH II NARODNOZABAVNIH 06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.15 10.40 10.55 11.45 12.40 12.55 13.50 15.40 17.30 18.55 18.58 20.00 22.05 00.35 01.35 08.25 08.55 09.00 09.40 09.50 09.55 10.00 11.00 11.30 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 19.20 19.25 19.30 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.40 23.10 23.40 00.00 24ur, ponovitev OTO čira čara Radpvedmova Bibi, ris. Viking Viki, ris. Telebajski, ris. Maša in medved, ris. Trgovinica za živali, ris. Peter Pan, ris. Winx klub, ris. Lego Ninjago, ris. Lego vilini, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Daflas, aan. Dallas, nan. Tv prodaja Ameriška supervaruška, am. ser. Polnočni zaliv, am. film Skrivnostni varuhi gozda, am. film Hipnoza: Dobra zabava, ponov. 24ur vreme 24ur Mamma mia!, am. film Zgodba o prvaku, am. film Borgijci, nan. Zvoki noči © LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH Napovedujemo Miš maš, Ustvarjalne iskrice (191), Stojalo za lučke Napovedujemo Videospot dneva Popotniške razglednice, Transibirska železnica LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH Videostrani, obvestila LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH Videostrani, obvestila LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH Napovedujemo Nanovo, Spoznajte oblikovalca novega kovanca za 2 evr Napovedujemo Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2457. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Iz glasbenega arhiva VTV: V pomlad v Smehom, 1. del Jutranji pogovori Bonton pri kajenju LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH Videostrani, obvestila 07.00 Živ žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Poldi, ris. 07.10 Minka, ris. 07.15 Krtek, ris. 07.25 Timi gre, ris. 07.35 Kioka, ris. 07.40 Liki, ris. 07.45 Fletni Gaji, ris. 07.55 Vipo, ris. 08.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 08.15 Peter Zajec, ris. 08.25 Tilka in prijatelji, ris. 08.35 Dinotačke, ris. 08.50 Piknik s torto, ris. 08.55 Pujsa Pepa, ris. 09.00 Kalimero, ris. 09.10 Knjiga o džungli, ris. 09.25 Smrkci, ris. 09.50 Frančkov Fonzek, ris. 10.00 Bacek Jon, ris. 10.10 Danov Dinosvet, nan. 10.50 Sledi, dok. odd. 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Koncert ansambla Nemir, 2. del 15.00 Slovenska polka in valček 2015 15.20 Modna hiša Velvet, 1/16 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Tilka in prijatelji, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Več po oglasih, 13/18 20.30 Vojna in mir, 8/8 21.20 Intervju: Miroslav Gregorič 22.10 Poročila, šport, vreme 22.35 Orfej, opera 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, ponov. 01.55 Info-kanal TV SLO T 06.45 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja 08.00 Odmev davnine: gorska bitja, 1/3 08.45 Posebna ponudba, svet. odd. 09.30 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja 11.15 Biatlon, sp, skup. start (Ž), prenos 12.45 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja 14.30 Biatlon, sp, skup. start (M), prenos 15.55 Zvezdana 16.35 Avtomobilnost 17.35 Košarka, pokal Spar, finale, prenos iz Domžal 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Od St. Moritza do Hochfilzna, večerna odd. 20.30 Planet Zemlja (II.), 3/6 21.20 Inside - Offside, dok. odd. 21.45 Sužnji evra, dok. odd. 23.10 Vikend paket 00.20 Glasbeni spoti 01.20 Alp. smuč., sp, SL (M), posn. 03.45 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti pop 24ur, ponovitev OTO čira čara Radovednica Bibi, ris. Viking Viki, ris. Telebajski, ris. Maša in medved, ris. Trgovinica za živali, ris. Peter Pan, ris. Winx klub, ris. Lego Ninjago, ris. Lego vilini, ris. Slugterra, ris. TDvalplaros,dnaajan. Dallas, nan. Tv prodaja Ameriška supervaruška, am. ser. Častnik in gentleman, am. film Ledena doba, am. film Vrtičkanje Zdravo, Tereza! 24ur vreme 24ur Hipnoza: Dobra zabava Voda za slone, am. film Guru, am. film Borgijci, nan. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.15 10.40 10.55 11.45 12.35 12.50 13.45 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 21.25 23.45 01.35 02.30 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2456. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2457. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Aktualno: Kako varni smo na internetu? 11.30 Vurberk 2016, 2. del 12.45 Kmetijski razgledi, Sirarstvo 13.15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 14.10 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 14.40 Videostrani, obvestila 17.25 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (190), Zimska lučka 18.20 Mojca in medvedek Jaka, Mravljice in mravljinčki 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža. Poskočni muzikanti, Ans. Lipovšek 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Gašper Rifelj, Goran Rukavina in Sanja Mlinar Marin 22.20 Jutranji pogovori 23.50 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 00.20 Videostrani, obvestila 05.55 Utrip 06.05 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Pregreha brez greha 10.40 10 domačih 11.15 Vem!, kviz 12.00 NaGlas! 12.20 Danes dol, jutri gor, 17/35 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Armanova skrivnost, 2/13 15.55 Z glasbo in s plesom 16.25 Profil: Boštjan Gombač 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Adrenalinci, dok. ser. 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.10 Ozi bu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Umetnost igre 23.40 Glasbeni večer 01.15 Profil: Boštjan Gombač 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, ponov. 03.00 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Ulica sanj, ris. 07.05 Neli in Cezar, ris. 07.15 Zajček Belko, ris. 07.20 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.25 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.30 Tilka in prijatelji, ris. 07.40 Traktor Tom, ris. 07.50 Krtek, ris. 08.20 Frančkov Fonzek, ris. 08.35 Lepši svet: Elektrika, ris. 08.40 Danov Dinosvet, otr. nan. 09.20 Presneto štirinajsto, 1/13 09.45 Urbani športi, dok. film 10.15 To bo moj poklic: Cvetličar, 1. del 10.55 Halo TV 11.45 Dobro jutro 14.20 Polnočni klub 15.50 Ljudje in zemlja 16.55 Avtomobilnost 17.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Halo TV 18.55 Timi gre, ris. 19.05 Liki, ris. 19.15 Krtji sestrici, ris. 19.25 Studio kriškraš: Mačji obisk 20.00 Svetovni popotnik: Balkanski polotok 20.50 Luther (IV.), 1/2 21.45 Inšpektor Tschliller, 1/2 23.15 Bunkerji, brutalizem in zadrtost, 2. del 00.10 Glasbeni spoti 01.15 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Katoliški moški, kje si? 12.25 Danes dol, jutri gor, 18/35 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 eRTeVe 15.00 Lučka, tv Lendava 15.40 Studio kriškraš: Mačji obisk 16.00 Čudogozd: Novo prijateljstvo 16.05 Srečo kuha cmok: Tista o ajdovih štrukljih 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.05 Poldi, ris. 18.15 Pavle, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Oproščen, 5/10 20.50 Dokum. oddaja 21.40 Moj klasični hit: Ivo Boscarol 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Spomini: Franc Sever - Franta, 3. del 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, ponov. 01.55 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Ulica sanj, ris. 07.05 Neli in Cezar, ris. 07.15 Zajček Belko, ris. 07.20 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.25 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.30 Tilka in prijatelji, ris. 07.40 Traktor Tom, ris. 07.50 Krtek, ris. 08.20 Frančkov Fonzek, ris. 08.35 Lepši svet, ris. 08.40 Danov Dinosvet, nan. 09.20 Presneto štirinajsto, 2/13 09.45 Romi, dok. film 10.15 To bo moj poklic: Cvetličar, 2. del 10.55 Slovenski vodni krog: Oplotnica 11.40 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.15 Ema 2017, 1. predizbor 17.00 Čarokuhinja pri atu: Slovenske gorice 17.30 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Halo TV 18.55 Timi gre, ris. 19.05 Liki, ris. 19.15 Krtji sestrici, ris. 19.20 Pepi vse ve o stripu, nan. 20.00 Empatija, ti in jaz, dok. odd. 20.55 Prava ideja 21.25 Večer v Palladiumu (II.), 3/5 22.15 Votla krona, 7/10 23.05 Veliki večer, franc. film 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.50 Umetnost igre 12.25 Danes dol, jutri gor, 19/35 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi - Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca 17.55 Novice 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Jimmyjev dom, ang. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Primer Barschel, 2/2 00.40 Turbulenca 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.35 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Ulica sanj, ris. 07.10 Neli in Cezar, ris. 07.15 Zajček Belko, ris. 07.20 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.25 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.30 Tilka in prijatelji, ris. 07.40 Traktor Tom, ris. 07.50 Krtek, ris. nan. 08.20 Frančkov Fonzek, ris. 08.35 Lepši svet: Promet, ris. 08.40 Danov Dinosvet, nan. 09.00 Presneto štirinajsto, 3/13 09.25 Moje telo, dok. film 09.40 Lučka, tv Lendava 10.10 To bo moj poklic: Podjetnik, 1. del 10.50 10 domačih 11.35 eRTeVe 11.50 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.15 Vikend paket 16.40 Prava ideja 17.30 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Halo TV 18.55 Timi gre, ris. 19.05 Liki, ris. 19.10 Krtji sestrici, ris. 19.20 Čudogozd, zgodbe 19.30 Srečo kuha cmok 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Popoln glas, nem. portr. film 20.55 Od blizu, pogov. odd. 21.45 Bleščica, odd. o modi 22.20 Popšop 22.50 Boštjan Gombač 00.20 Glasbeni spoti 01.20 Zabavni kanal 05.10 Glasbeni spoti Glasbeni spoti 00.45 Glasbeni spoti mk tf0^ ^^ nnn OOO P°P 06.00 24ur, ponov. 06. 0 24ur, ponov. 07.00 Slonček Benjamin, ris. 07.25 Oddbods, ris. 07.30 Tačke na patrulji, ris. 07.55 Maša in medved, ris. 08.05 Peter Pan, ris. 08.30 Tv prodaja 08.45 Ostani z menoj, nan. 09.40 Tv prodaja 10.10 Sestrske vezi, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Srčna kraljica, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Utripajoča srca, nan. 13.30 Komisar Rex, nan. 14.35 Varuhi podeželja, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Sestrske vezi, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Smrtonosno orožje, nan. 21.55 24ur zvečer 22.30 Princ podzemlja, nan. 23.20 Laurine skrivnosti, nan. 00.15 Šerifova pravica, nan. 01.10 Lov na morilca, nan. 02.00 24ur zvečer 02.35 Zvoki noči 06.00 24ur, ponov. 07.00 Slonček Benjamin, ris. 07.25 Oddbods, ris. 07.30 Tačke na patrulji, ris. 07.55 Maša in medved, ris. 08.05 Peter Pan, ris. 08.30 Tv prodaja 08.45 Ostani z menoj, nan. 09.40 Tv prodaja 10.10 Sestrske vezi, nan. 11.05 TV prodaja 11.20 Srčna kraljica, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Utripajoča srca, nan. 13.30 Komisar Rex, nan. 14.35 Varuhi podeželja, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Sestrske vezi, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Preverjeno 22.00 24ur zvečer 22.35 Princ podzemlja, nan. 23.25 Laurine skrivnosti, nan. 00.20 Šerifova pravica, nan. 01.15 Lov na morilca, nan. 02.05 24ur zvečer, ponov. 02.40 Zvoki noči 06.00 07.00 07.25 07.30 07.55 08.05 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.40 23.15 00.05 01.00 01.55 02.45 03.20 24ur, ponov. Slonček Benjamin, ris. Oddbods, ris. Tačke na patrulji, ris. Maša in medved, ris. Peter Pan, ris. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Utripajoča srca, nan. Komisar Rex, nan. Varuhi podeželja, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Sestrske vezi, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Ljubezen na posestvu, am. film 24ur zvečer Princ podzemlja, nan. Laurine skrivnosti, nan. Šerifova pravica, nan. Lov na morilca, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © © 08.25 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2457. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Videospot dneva 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 17.55 Napovedujemo 18.00 Folklorna skupina Maribor iz Argentine 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: Splošna bolnišnica Celje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 V pomlad v Smehom, 1. del 22.15 Iz oddaje dobro jutro 23.15 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 23.45 Videostrani, obvestila 08.25 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Aktualno: Splošna bolnišnica Celje 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 17.55 Napovedujemo 18.00 Obuti maček, risani film 19.20 Videospot dneva 19.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2458. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora: Ledno plezanje, Teranova smer 20.50 Koncert Big band orkestra z Vlatkom Stefanovskim 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 00.15 Videostrani, obvestila 08.25 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2458. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kmetijski razgledi 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (192), 18.20 Žogarija 15 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Kaj prinaša vajeniški zakon, ponovitev 21.00 Regionalne novice 21.05 Napovedujemo 21.10 Pop Corn, Neisha, Ina Shai 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 LESTVICA ZABAVNIH IN NARODNOZABAVNIH 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 21 16. februarja 2017 18 PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček BURCH, Heather: Vijoličasti trak ljubezni od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Adrienne je osemindvajsetletna ločenka, ki se razočarana v ljubezni, zateče v samoto. V mirnem in majhnem obmorskem mestecu si kupi hišo, ki je potrebna temeljite prenove. S tem bi se rada zamotila in pozabila na vse. V hiši po naključju naleti na ljubezenska pisma, ki jih je vojak William Bryant pisal svoji Grace, in njegovo črno-belo fotografijo. Pisma jo ganejo in prebudijo v njej željo, najti moškega na sliki in mu vrniti pisma. Pripeljejo jo do osemdesetletnega Williama, dobrega in poštenega moža, ki živi skupaj z vnukom Willom. Adri-enne kmalu ugotovi, da so pisma povezana z veliko skrivnostjo. S skrivnostjo, ki se z Adriennino radovednostjo, predvsem pa željo pomagati drugim, vse bolj zapletajo. Popraviti želi krivico, ki se je zgodila v preteklosti. Williamu je Adrienne všeč, z njo rad obuja spomine o vojni, družini, pismih. Will pa je prepričan, da je preteklost treba pozabiti, saj pogovor o vojni odpira dedove boleče rane. Čeprav je Will zaljubljen v Anabelle, se nanjo kar naprej jezi, da se preveč vpleta v dedove spomine. Na koncu se Will zave, da tudi, če je preteklost boleča, je dobro, da se je spominjamo. In še nekaj se izkaže, da prava ljubezen res premaga vse ovire. KORITNIK, Ana: Beysonova in Yarina usoda ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Zgodba pripoveduje o Beysonu, devetletnem prikupnem črnola-sem iraškem dečku in Yari, boječi in plašni enajstletni sirski deklici. Oba, skupaj z družino, zbežita od doma in zapustita svoje prijatelje. Pobegniti morajo zaradi vojne, ki seje na vsakem koraku strah in smrt. Njuno brezskrbno humanitarnim organizacijam in prostovoljcem, s svojo prizadevnostjo in pozitivno energijo, na koncu uspe. Beysonova družina se spet najde skupaj, Yara pa tudi najde svojo mamo in sestro. Tudi srečna Beyson in Yara se znova srečata v mirnem okolju, obdana vsak s svojo družino, novimi prijatelji in ostaneta skupaj za vedno. Slovenska otroška in mladinska pisateljica Ana Koritnik je avtorica pretresljive zgodbe, katere osebe in dogodki so sicer izmišljeni. A o podobnih žalostnih zgodbah lahko, na žalost beremo v časopisju in jih vidimo na televiziji, vsak dan. KENDA HUSSU, Damjana: Škratek Napakec ml - Mladina / C - Slikanice Bralke in bralci otroške revije Zmajček gotovo že dobro poznajo priljubljenega junaka, škrata Napakca. Sedaj je pred nami knjiga, v kateri je zbranih deset humornih in jezikovno bogatih otroštvo je čez noč končano. Naenkrat se znajdeta čisto sama. Be-yson brez očeta, noseče mamice in male sestrice. Yara pa brez mamice in starejše sestre, za očeta pa sploh ne ve, ali je še živ. Oba sama, prestrašena otroka, ki ne spadata k nikomur, se srečata v taborišču. Dogovorita se, da se bosta držala skupaj in pazila drug na drugega. Imela sta se rada kot brat in sestra kot prava prijatelja. Skupaj sta prepotovala nekaj držav in pri tem jima je uspelo ubežati marsikateri nevarnosti in neprijetni, grozljivi situaciji. Doživela pa sta tudi nekaj lepih in pozitivnih izkušenj. Vseeno jima ne uspe priti skupaj do cilja, do mirnega »doma«, saj ju ločijo. A zgodbic z barvitimi ilustracijami. Škratek Napakec se namreč čez noč odloči, da bo postal pisatelj. In res začne pisati resnične zgodbe. Vsaka njegova zgodba je boljša. Njegova najboljša prijateljica, muha Klara, je nad njegovimi zgodbami navdušena, saj jih vedno prva prebere. Vendar v njih vedno odkrije kar nekaj napak. Teh se naš Napakec kar ne more znebiti. Z velikimi tiskanimi črkami napisane zgodbe naj bi pritegnile otroke k branju in tudi iskanju napak v besedilu. V pomoč vsem, ki napake iščejo, so napake v knjigi označene z drugo barvo, za povrhu pa si lahko pomagate še z namigi, ki so zbrani na koncu knjige. POZNIČ, Katja: Ustvarjalnice Ml - Mladina / 37 - Vzgoja. Izobraževanje V knjigi, ki je pred nami, je zbranih kar nekaj odličnih idej za ustvarjalno igro, s katerimi si lahko starši in vzgojitelji pomagamo, da se s svojimi otroki zares igramo. Moramo si vzeti le nekaj svojega prostega časa in skupaj z nadobudneži poiskati kakšen uporaben pripomoček na primer v njegovi otroški sobi ali pa kuhinji, kopalnici ..., poiskati kaj uporabnega med skupnim družinskim sprehodom po bližnjem gozdu. Ustvarjalni-ce, ki so prva knjiga družinskega centra Mala ulica, so podkrepljene z nazornimi fotografijami, natančnimi navodili, opozorili, znanstvenimi pojasnili, namigi in tudi zanimivosti se najdejo v njej . vse za našo lažjo predstavo in izdelavo izdelka. a Edita P. Š. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 16. februar 16.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Nace Slak - klavir, koncert iz cikla Pianissimo 16.00 Večgeneracijski center - Planet generacij, Titov trg 2 Šahiranje, delavnica 16.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega središča Velenje 17.00 Galerija Velenje Družinska urica v Galeriji Velenje 17.00 Velenjski grad Afrika 1931, Foitovi in Baumovi fotografski zapisi na steklu, predstavitev knjige 18.00 Vila Bianca Koncert Glasbene šole GVIDO 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Značilnosti uspešnih otrok, predavanje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Monokomedija: Natakarica Pepca Petek, 17. februar 9.00 Večgeneracijski center - Planet generacij, Titov trg 2 Pametni telefoni, delavnica 16.00 Večgeneracijski center - Planet generacij, Titov trg 2 Meditacija z zdravljenjem, delavnica 17.00 KAC, Efenkova 61 Sadje v prehrani, kuharska delavnica 21.00 Klub eMCe plac Klubski večer Sobota, 18. februar 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 15.00 Vila Bianca Okusiti DA, poročni sejem 21.00 Klub eMCe plac XII: 12 let INMATE, From Ashes, NčOdNč Nedelja, 19. februar 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir Ponedeljek, 20. februar 9.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje 9.30 Vila Rožle Gledališka delavnica: Gledališče za poredne mulčke 10.00 Vila Rožle Počitniški živ žav 11.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Vesele majčke, ustvarjalne delavnice 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Kdaj in zakaj se odločiti za solno terapijo, predavanje Torek, 21. februar 10.00 Galerija Velenje Zimske počitniške likovne delavnice 10.00 Vrtec Velenje, Šlandrova cesta 11a Meditacija za najmlajše, delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei! - po nemško zdaj!, zabavna nemščina za otroke 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Rodoslovno srečanje 21.00 Max Klub Velenje Jam Session, Kreativna jazz klinika Velenje 2017 Sreda, 22. februar 10.00 Galerija Velenje Zimske počitniške likovne delavnice 13.00 KAC, Efenkova 61 Vegetarijansko kosilo za ohranitev in spodbujanje zdravje 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Izmenjava domačih semen -priprava na setev, sejem 17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Srečanje članov Likus 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Lutkovna predstava: Zeliščkoti 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Aromaterapija skozi letne čase: zima in pomlad, predavanje 21.00 Max Klub Velenje Jam Session v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017 ŠOŠTANJ Četrtek, 16. februar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga Nedelja, 19. februar X Gasilski dom v Gaberkah Pohod po Gaberški poti Nedelja, 19. februar 16.00 Športna dvorana Šoštanj Tekma U19 Elektra Šoštanj : Nazarje Input Ponedeljek, 20. februar 9.30 do 10.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniške urice - uporaba Facebooka 18.00 do 22.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski turnir Torek, 21. februar 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Montessori mobili - predstavitev metode Marie Montessori pod vodstvom pedagoginje Diane in Mojce Sreda, 22. februar X Mestna knjižnica Šoštanj Kajuh v šoli - razstava Sreda, 22. februar 18.00 Kulturni dom Šoštanj Pesem je luč - Kajuh in pesniki revolucije ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 16. februar 20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Koncert Eugene Hideaway Bridges (svetovno znan blues kitarist); MC Po občnem zboru predstavitev knjige Velenje, 16. februarja - Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo bo danes ob 17. uri na velenjskem gradu pripravilo redni letni občni zbor. Uro kasneje bodo člani društva prisluhnili predstavitvi knjige z naslovom Afrika 1931 - Foitovi in Baumovi zapisi na steklu. Knjigo, ki je izšla konec leta 2016, bo predstavil avtor in urednik, višji kustos Muzeja Velenje Blaž Verbič. Govori o češkem kiparju in raziskovalcu Františku Foitu ter njegovem prvem raziskovalnem potovanju preko Afrike leta 1931. Na svojo prvo afriško ekspedicijo se je Foit podal z biologom Jirijem Baumom. Na poti sta posnela fotografije - diapozitive na steklu, ki jih poleg številnih drugih zanimivih predmetov iz Foitove zapuščine hrani Muzej Velenje. a bš KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka VRABČEK RICHARD Richard The Stork Sinhronizirana animirana avantura, 85 minut (Luksemburg, Belgija, Nemčija, Norveška, ZDA) Režija: Toby Genkel, Reza Memari Slovenski glasovi: Dejan Krupic, Goran Hrvačanin, Mario Culibrk, Boža Čož, Andrej Kušar, Uroš Buh, idr. Petek, 17.2., ob 18.00 Sobota, 18.2., ob 18.00 Nedelja, 19.2., ob 16.00, otr. matineja Torek, 21.2., ob 17.00, počitniški kino MOLK Silence Zgodovinska drama, 161 minut (ZDA, Tajvan, Mehika) Režija: Martin Scorsese Igrajo: Andrew Garfield, Adam Driver, Liam Neeson, Tadanobu Asano, Ciaran Hinds, Issey Ogata,idr. Petek, 17.2., ob 19.00 - mala dvorana Nedelja, 19.2., ob 19.00 - mala dvorana PETDESET ODTENKOV TEME Fifty Shades Darker Erotična romantična drama, triler, 115 minut (ZDA) Režija: James Foley Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle Hugh Dancy, Eric Johnson, Luke Grimes, idr. Petek, 17.2., ob 19.45 Sobota, 18.2., ob 20.00 Nedelja, 19.2., ob 18.00 HUDIČ V MENI Incarnate Grozljivka, triler, 91 minut (ZDA) Režija: Brad Peyton Igrajo: Carice van Houten, David Mazouz, Aaron Eckhart, Matthew Nable, Mark Steger, idr . Petek, 17.2., ob 22.00 Sobota, 18.2., ob 20.30 - mala dvorana JAZ, DANIEL BLACK I, Daniel Blake Drama, 108 minut (VB, Francija, Belgija) Režija: Ken Loach Igrajo: Dave Johns, Hayley Squires, Dylan McKiernan, Briana Shann, Kate Rutter, Sharon Percy, idr. Sobota, 18.2., ob 18.30 - mala dvorana Nedelja, 19.2., ob 20.15 ART KINO NERUDA Biografska drama, 107 minut (Čile, Španija, Francija, Argentina) Režija: Pablo Larrain Šmartno ob Paki Vstopnina: 5 €, vstopnice lahko kupite v MC Šmartno ob Paki in uro pred koncertom Sobota,18. februar 9.00 do 12.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica Ponedeljek, 20. februar 10.00 do 12.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi Torek, 21. februar 10.00 do 12.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Aromaterapija skozi letne čase: zima in pomlad, predavanje mag. Marije Kuster Kortnik Sreda, 22. februar 10.00 do 12.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice; MC Šmartno ob Paki 17.00 Hiša mladih - sejna soba Konverzacija v angleškem jeziku; Ljudska univerza Velenje Lunine mene Pesem hoče biti luč Šoštanj - Zavod za kulturo Šoštanj prireja v sredo, 22. februarja, ob 18. uri v kulturnem domu prireditev z naslovom Pesem hoče biti luč. Z njo se bodo spomnili pesnika Karla Destovnika - Kajuha. a mkp 18 • februarja ob 20:33 zadnji krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 16. 2. Biotržnica • Petek, 17. 2., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 19. 2., od 11.00-12.00, Pravljične urice - Hišica iz kock • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 26. 2. lutkovna predstava - Najboljši ciganski muzikant • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycen-trovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21., sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Igrajo: Luis Gnecco, Gael Garcia Bernal, Mercedes Moran, Diego Munoz, Pablo Derqui idr. Ponedeljek, 20.2., ob 20.00 - mala dvor. LEGO BATMAN FILM The Lego Batman Movie Sinhronizirana animirana akcijska avantura, 90 minut (ZDA, Danska) Režija: Chris McKay Slovenski glasovi: Klemen Slakonja, Domen Valič , Kristijan Ostanek, Maja Martina Merljak idr. Ponedeljek, 20.2., ob 17.00 - 3D, počitniški kino NOČNE PTICE Nocturnal Animals Romantični triler, 115 minut (ZDA) Režija: Tom Ford Igrajo: Jake Gyllenhaal, Isla Fisher, Aaron Taylor-Johnson, Amy Adams, Armie Hammer, Laura Linney, idr. Ponedeljek, 20.2., ob 19.00, počitniški kino PR' HOSTAR Satirična komedija, 95 minut (Slovenija) Režija: Luka Marčetič Igralci: Dejan Krupič, Goran Hrvačanin, Igor Kešina, Miha Brajnik, Mateja Terseglav, Aljoša Armuš, Haris Rakovič, Mario Culibrk, Luka Marčetič, Niko Zagode, Yuliya Molina, Miri Bolte, Jože Robežnik idr. Torek, 21.2., ob 19.00,počitniški kino ZOOTROPOLIS Zootopia Sinhronizirana animirana komična pustolovščina, 108 minut (ZDA) Režija: Byron Howard, Rich Moore Slovenski glasovi: Lija Pečnikar, Klemen Slakonja, Sebastijan Cavazza, Saša Pavlin Stošič, Lara Jankovič, Tatjana fiurič Ribič, Tilen Artač idr. Sreda, 22.2., ob 17.00, počitniški kino DEŽELA LA LA La La Land Romantična glasbena drama, 126 minut (ZDA) Režija: Damien Chazelle Igrajo: Ryan Gosling, Emma Stone, J.K. Simmons, Finn Wittrock, Rosemarie DeWitt, Sonoya Mizuno, idr. Sreda, 22.2., ob 19.00, počitniški kino Cene art kino 4 eur, otroška matineja 3,5 eur, redne predstave 5 eur, filmsko gledališče 4 eur, počitniški kino 3,5 eur Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »»WAS 16. februarja 2017 Nagradna križanka Mobtel U RADIO VELENJE Nagrajenci nagradne križanke »Trgovine Sax«, objavljene v tedniku Naš čas, 2. februrja 2017 so: Monika Pogorelec, Uriskova ulica 47, 3320 Velenje Marjana Gaber, Prelska 48 B, 3320 Velenje Irena Hočevar, Kropa 30, 3342 Gornji Grad Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Sax - NC Velenje. Rešitev križanke: Birma in Valeta Terme Zreče Zdravnik svetuje ... Sašo Puncer, dr. med., v specialist ortoped Življenje brez bolečin. Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe. V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem. Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme. Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping. K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno. .......................................»€ UDARNI RADIALNI VALOVI 3 + 1 GRATIS Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu. Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 3 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v času do 31. 03. 2017. Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 6. februarja do 12. februarja so bile predpisane dnevne mejne vrednosti 50 mikro-g/m3 za PM10, presežene na naslednjih lokacijah: AMP Šoštanj: 12. feb.: 60 mikro-g/m3, vendar na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka. AMP Škale: 12. feb.: 54 mikro-g/m3, vendar na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka. AMP Pesje: 10. feb.: 56 mikro-g/m3, 11. feb.: 51 mikro-g/m3, 12. feb.: 69 mikro--g/m3, vendar na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM v dneh od 6. do 12. februarja (v mikro-g/m3) 10 Op.: mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu Cfl Zx\j Gostja oddaje V Zdravniški t, nasveti: Irena '' Irman Grčar, dr. med., specialist Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 27. 2. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Spe energetika Spe komunala 9pogrebno pokopališka dejavnost Sreklamacije glede obračuna za individualne hiše, blokovno gradnjo in industrijo 1" £ med., specialistka « oftalmologije, C FEBO. Tema: siva mrena Tf ČETRTEK, 16. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 17. februarja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 18. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 19. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 20. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 21. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 22. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 6. februarja do 12. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje2, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/2m3 zraka Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 23 16. februarja 2017 »«SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 UVELJAVITEV CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE OBČINE ŠOŠTANJ Občina Šoštanj je na Občinskem svetu 7. februarja sprejela Celostno prometno strategijo (CPS), dokument, s katerim se je intenzivno ukvarjala preteklih deset mesecev. Njegova priprava je namreč vključevala vrsto aktivnosti, intervjuje, anketiranje, delavnice, javne razprave, sestanke, terenske oglede, razstavo in prireditev na prostem ter sodelovanje s sosednjimi občinami. CPS tako predstavlja strateški dokument za trajno-stno mobilnost. Vključuje akcijski načrt izvajanja ukrepov za obdobje naslednjih pet let. CPS temelji na trajnostnem načrtovanju prometa, s katerim želimo doseči boljšo kakovost zraka, pozitivne učinke na okolje in zdravje, prihranke pri stroških, izboljšano mobilnost in dostopnost, izboljšano podobo občine, odločitve, ki jih podpira javnost, učinkovito izpolnjevanje pravnih obveznosti ter nove in celovite politične vizije. Če smo do sedaj prisegali na dostopnost z osebnim avtomobilom, želimo v prihodnosti več prostora nameniti ljudem. CPS predvideva izvedbo številnih ukrepov, katerih ključna lastnost je, da se osredotočajo na čim bolj učinkovito izrabo že obstoječe infrastrukture ter na novo gradnjo zgolj v nujnih primerih. CPS vsebuje pet ključnih stebrov, znotraj katerih so načrtovani posamezni ukrepi. Steber 'privlačno pešačenje' se nanaša na pešačenje, ki je najbolj dostopen način mobilnosti za vse generacije, ne povzroča emisij v okolje, gradnja in vzdrževanje infrastrukture pa je nezahtevna. Ključni ukrepi so: vzpostavitev mreže pešpoti s spremljajočo urbano opremo, gradnja železniškega podhoda v mestu in urejanje varnih nivojskih prečkanj železnice, izboljšanje kakovosti zraka, omejitev motornega prometa na Trgu bratov Mravljakov ... Steber 'kolesarjenje za vse generacije' se osre-dotoča na kolesarjenje kot najučinkovitejši način prevoza v urbanih območjih, ki ugodno vpliva na okolje in zdravje ljudi in ne zaseda veliko prostora. Ključni ukrepi so: ureditev kolesarskih povezav med Topolšico in Šoštanjem, skozi mesto Šoštanj ter ostalih povezav, širitev sistema Bicy, oprema kolesarskih povezav z urbano upremo in krajinskimi ureditvami ... Steber 'kakovosten javni potniški promet' temelji na JPP z zadostnimi frekvencami in razvejano mrežo do vseh večjih naselij, kar lahko ključno prispeva k zmanjšanju odvisnosti od avtomobila. Ključni ukrepi so: izgradnja oz. prenova avtobusnih postajališč, širitev sistema Lokalc na območje občine Šoštanj, izboljšanje sistema javnih prevozov v kombinaciji s šolskimi prevozi, pregledne objave voznih redov JPP ... V stebru 'trajnostno naravnan motorni promet' se trendi na novo oblikujejo, vse več je govora o souporabi avtomobilov, deljenem lastništvu, bolj ekoloških in manj potratnih avtomobilih z manj ali celo nič izpusti in podobno. Ključni ukrepi so: izgradnja električnih polnilnic, ozelenitve parkirišč v mestu Šoštanj, postopno zmanjševanje parkirnih mest v centru in njihovo nadomeščanje na robu, nadzor nad hitrostjo in zmanjšanje hitrosti ... Zadnji steber, 'trajnostno načrtovanje mobilnosti v povezani Šaleški dolini' pomeni, da je potrebno preseči zgolj načrtovanje znotraj posameznih lokalnih skupnosti in raje poiskati sinergijske učinke med sosednjimi občinami. Ključni ukrepi so: sodelovanje s sosednjimi občinami na področju prometnih ureditev, spodbude podjetjem pri soustvarjanju trajnostne mobilnosti, usklajevanje vseh oblik trajnostne mobilnosti . Javnosti bomo rezultate CPS predstavili s kratko zloženko in obsežnejšo brošuro, ki bo od marca dalje na voljo tako strokovni kot tudi laični javnosti. Več na: www.sostanj.si Naložbo sofinancirajo Evropska unija in Republika Slovenija iz kohezijskega sklada ter Občina Šoštanj. Občina Šoštanj mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PREMOŽEN upokojenec s premoženjem, vitalen in zdrav se poroči. Starost od 65 let naprej in obvezen vozniški izpit. Naslov v oglasnem oddelku. NEPREMIČNINA V OKOLICI Velenja vzamemo hišo v najem, možen kasnejši odkup. V račun damo tudi stanovanje. Dogovor. Gsm: 031 335 299 STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem (Prod 5), takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046 NOVEJŠO hišo v Topolšici, 250 m2, kompletna oprema, prodamo. Gsm: 031 348 043 PRIDELKI KOCKE sena, okrogle bale in domače žganje, prodam. Gsm: 051 388 874 MEŠANA suha drva prodam. Tel.: 03 5870 016, gsm: 070 865 799 SENO v kockah prodam. Gsm: 031 523 748 SENO v kockah prodam. Gsm: 041 268 244 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI SPREJEMAMO naročila za nesnice. Prodaja nesnic bo v nedeljo, 26. 2., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, gsm: 041 442 162 POLOVICO prašiča prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 776 176 JAGENČKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Gsm: 031 542 798. ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041 799 945 Prodaja, stanovanje, 2-sob-no: VELENJE, JURČIČEVA, 55,6 m2, adaptirano 2011, 2/2 nad., EI v izd., 65.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, KARDELJEV TRG, 78,7 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 -105 kWh/m2a), 86.000 € vGC na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. ?\$TO¥MJE ¥ mzmju PETEK 24.2. rock NIGHT UP N' DOWNS • HAPPY OL' MCWEASEL SOBOTA 252. GALA MASKERADA GADI • UČITELJICE NEDELJA 26.2. ZA OTROKE 15.00 SPUŽNIK KVADRATNIK „ TOREK 28.2. PUSTNA POVORKA DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežu rno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898 18 80. ZOBOZDRAVNIKI (V dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). 18. in 19. 2. - Mojca Koprive Bujan, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI: Jelenski Milica, roj. 1951, Velenje, Kavče 23c; Pečnik Rafael, roj. 1937, Velenje, Koroška cesta 8c; Venišnik Štefanija, roj. 1930, Velenje, Cankarjeva cesta 2c. Profesionalno In s ploteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših na|draž|lh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Ob moji poti ni več postaj. Samo še ena je in tam ostanem. Tako daleč je in tako na samem. S. Gregorčič ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, stari oče, brat in stric ANTON PLAZAR iz Šmartinskih Cirkovc 4 v Velenju Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli pisno in ustno sožalje, poklonili cvetje, sveče in druge darove. Najlepša hvala častni straži rudarjev Premogovnika Velenje, govornikoma Rudiju Lemežu in Vojki Povše za poslovilne besede, duhovniku Janku Rezarju za opravljen cerkveni obred, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje za zaigrane žalostinke in pevcem skupine Flamingo. Posebno zahvalo izrekamo dr. Apoloniju Maroltu za skrbno dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: hčerka Cvetka s sinom Pavlijem, sinova Slavko in Tone z družinama ter drugo sorodstvo. Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 24 Ni zime za kmečko tržnico! Sobotni dopoldnevi v velenjskem mestnem središču so kljub mrazu živahni - Najbolj aktualne so dimljene mesnine, zimske solate in kisana zelenjava Tina Felicijan Pozimi, ko so jutra sicer siva in jih megla, ki se dolgo na dvigne, še bolj ohladi, so branjevke in branjevci (tako kot poleti) že zgodaj na svojih položajih. In tudi kupci, ki vedo, kaj hočejo, ne poležava-jo prav dolgo. Zato se niti nad ponudbo niti povpraševanjem na sobotni kmečki tržnici v Velenju tudi pozimi ne pritožuje nihče. Utrip središča pa se - sicer bistveno manj kot poleti - precej razživi. Mraz jih ne prežene Da so stojnice polne, ponudniki raznih pridelkov in izdelkov ne smejo prespati budilke ali se bati mraza. Za mnoge med njimi se dan začne še pred zoro, da pripravijo svojo ponudbo in jo tako iz okoliških kot tudi iz bolj oddaljenih krajev pripeljejo v mesto. Z velenjsko tržnico so zadovoljni. Da je lepo urejena, pravijo. A nekoliko težje dostopna. »Že dvajset let prihajam na to tržnico. Všeč mi je, ljudje so prijazni. Je pa treba priti zgodaj, da v bližini najdeš parkirno mesto, sicer daleč nosiš,« je povedala Ida Kumprej z Ljubnega ob Savinji. »Dostava je malo bolj zahtevna, ker ne moreš z avtom do stojnice, treba je po stopnicah,« je dodala Martina Borovnik iz Lokovice. Obe sta s prodajo tudi pozimi zadovoljni, saj imata redne stranke, ki pridejo v vsakem vremenu. »Pridejo malo kasneje. Pa kadar sneži ali je ledeno, jih je res manj,« je povedala Borovnikova, ki je sama va- jena delati tudi v mrazu in se že zna dobro obleči, zato tudi na zimsko tržnico z veseljem pride. Tudi Zala Živkart iz Slovenskih Konjic se toplo obleče in prinese pestro paleto čebeljih izdelkov, nekoliko manj kupcev pa našteje le v res ostrem mrazu, snegu ali ob poledici. Kumpreje-va, ki mraz prav tako sprejema in na stojnici ponuja, kar pozimi uspeva na vrtu ali pa prezimi, pa se ne bi branila zaprte tržnice. Da je ne bi tako prezeblo in bi tudi kupcem bilo lažje, je dejala. Polni cekarji Različne sorte jabolk, suho sadje, orehi, vina, olja, kisi, čebelji izdelki, ki v tem času lova na odpornost gredo za med, jušni rezanci in druge testenine, piškoti, kruh, pecivo, korenovke in go-moljnice, glavnata zelenjava, kislo zelje in repa, od mleka do sirotke in vsi mlečni izdelki vmes, klobase, zaseke in vse sorte mesnin, tudi mila, pletenine, okrasne rastline in izdelki - ponudba Mestne tržnice Velenje je res pisana. Ljudje pozimi kupujejo predvsem radič in motovilec, fižol v zrnju in krompir, kisano zelenjavo in dimljeno meso. »To zimo sem bila bolj malo na tržnici, ker je bilo tako mrzlo. Večinoma kupujem zelenjavo, ker nimam vrta. Pa tudi kake izdelke, ki me pritegnejo. Sem pa zadovoljna, kako je tržnica založena,« je povedala Velenjčanka, ki prisega na zgodnjo nabavo, da dobi najboljše. Redno pa prihaja gospa, ki najprej kupi kruh, zaradi katerega je obisk sobotne tržnice v vsakem vremenu neizogiben, pozimi pa kupuje tudi mesnine, ohrovt, fižol in čaje, da obnovi zaloge. Tudi par iz Velenja pride vsako soboto. »Kupujeva jabolka, sokove, kislo smetano, meso, med. Res je dražje kot v trgovini, am- Koliko pa kupci zapravijo, smo vprašali eno od branjevk: »No ja ... so bolj ohrski,« je dejala. A ljudje s sobotne tržnice po tem, ko obredejo vse stojnice in malo kupijo tu, malo pa tam, hodijo domov s polnimi cekarji. pak je okusno, kakovostno. Poleg tega pa greva na zrak, se sprehodiva, spije-va kavo. Mraz naju nič ne moti, saj sva blizu doma. Ko je bilo zasneženo, pa je bilo naravnost idilično,« sta povedala, preden sta se zaklepetala z znanci. Navsezadnje pri obisku tržnice ne gre le za nabavo zalog za shrambo, ampak za družabni dogodek, saj se ljudje - tudi pozimi - veselo pozdravljajo, postojijo in pokramljajo, drug drugemu pokukajo v cekarje, proti poldnevu pa se že skoraj vsi odpravijo domov. Nobena stojnica ne sameva, a na enih so vrste daljše kot na drugih. V Vili Bianci lahko okusite DA V soboto pripravljajo drugi poročni sejem - Uporabne informacije za mladoročence, srebrne poroke in zlatoporočence Devet zidanic odpira vinsko pot V Spodnji Paški dolini nastaja nov zanimiv turistični projekt - Idej o nadgradnji ne manjka Bojana Špegel Velenje, 18. februarja - Poroka je dogodek, ki krona ljubezen. Zato jo večina parov skrbno načrtuje. Ko se odločijo za poroko, pa jih čaka veliko dela in priprav. Da bi bilo tistim, ki v bližnji prihodnosti načrtujejo poroko, lažje, bodo to soboto med 15. in 19. uro v velenjski vili Bianca drugo leto zapored pripravili dogodek, na katerem bodo predstavili vse za poroko na enem mestu. Povabilo seveda ne velja le za mladoporočence, saj so poroke aktualne v vseh življenjskih obdobjih. Mnogi se namreč odločijo, da zaobljubo ponovijo ob srebrnem ali zlatem jubileju. Nekoč je veljalo, da naj se partnerja ne bi poročila med postom, torej med pepelnično sredo in veliko nočjo, saj naj bi to zakonu prinašalo nesrečo. Enako je veljalo tudi za adventni čas. Danes v te ljudske vraže mnogi mladi pari ne verjamejo več, zato se poročajo tudi v tem času. Kljub temu pa se večina porok še vedno zgodi spomladi in poleti, ko je tudi vreme tovrstnim dogodkom bolj naklonjeno. Kot nam je povedal Franci Lenart, direktor Zavoda za turizem Šaleške doline, ki pripravlja sobotni dogodek, imenovan »Okusite DA«, to velja tudi za vilo Bianco. S porokami v njej so začeli pred letom dni, lani pa so organizirali 4 poroke. »Tudi zato smo se odločili, da letos pripravimo drugi poročni sejem, saj želimo predstaviti naš objekt, ki je eden najlepših v dolini, parom pa omogoča, da se poročijo v zelo prijetnem ambientu.« Celotna vila bo v soboto dihala s porokami. »Pari bodo izvedeli, kako poteka poročni protokol, seznanili se bodo z delom upravne enote, matičarja. Predstavili se bodo tudi vsi tisti, brez katerih si poroke ne moremo zamisliti.« Od nakita do rož in pogostitve Večina parov kmalu po tem, ko se zaročijo, določi datum poroke. Ta se pogosto navezuje na kakšen dogodek, ki se je zgodil na ta dan in je pomembno vplival na življenje partnerjev. Spet drugi se za datum poroke odločijo povsem spontano. »Ko se pari odločijo, kdaj se bodo poročili, se začnejo prave priprave na poroko. Večina parov si za načrtovanje vzame več mesecev, potrebna pa sta najmanj dva. Za neveste in ženine je to eden najpomembnejših dogodkov v življenju, zato posebno pozornost posvetijo izbiri poročnih oblek in celotnega videza mladoporočencev. »Na sejmu bomo veliko pozornost posvetili prav poročnim oblekam, pa izdelavi pričesk in primernega make-upa. To bodo lahko tudi preizkusili. Na ogled bo razstava poročnega nakita in poročnih šopkov ter de-koriranje prostorov za poroko,« pripoveduje Lenart. Del poročnega slavja lahko v Šaleški dolini poteka kar na nekaj uradnih lokacijah za poroke, kar velja tudi za prostore, v katerih poteka poročna zabava.« Tudi v Šaleški dolini je namreč vse več tistih, ki poročno slavje razdelijo na dva dela; prvi je uradni, drugi pa zabava, ki se ne dogaja v istem prostoru. To soboto se bodo na poročnem sejmu predstavili tudi lokalni gostinci, ki lahko pripravijo slavje za od 50 do 500 gostov. Predstavili bodo kulinarične ponudbe in poročne torte. Poleg tega se bodo predstavili glasbeniki, ki se profesionalno ukvarjajo s poročnimi zabavami, z nami pa bo tudi plesni učitelj, ki bo pokazal plese, brez katerih na poročni zabavi ne gre.« Skupaj se bo predstavilo več kot 20 ponudnikov, vila Bianca pa bo v soboto pravljično odeta, saj bodo poročne dekoracije prav na vsakem koraku, zato bo ogled zanimiv tudi tistim, ki o poroki morda še ne razmišljajo čisto zares ali pa si le želijo pogledati, kakšni so trenutni trendi na tem področju. a Tatjana Podgoršek Če želite spoznati neokrnjeno naravo in se seznaniti z zanimivostmi ter znamenitostmi pokrajine Spodnje Paške doline, spoznati domačnost, prisotnost, gostoljubje ter prijaznost, potem obiščite občino Šmartno ob Paki,« so na prvo stran zgibanke zapisali člani šmarškega turističnega in vinogradniškega društva, ki so združili moči pri novem projektu - Vinska turistična pot. Otvoritveno priložnostno prireditev načrtujejo konec marca ali na začetku aprila, oziroma ko bodo vremenske temperature že bolj pomladne. Promocija vina, jedi in znamenitosti »Ideja o Vinski turistični poti je v tukajšnjem društvu vinogradnikov tlela kar nekaj časa, vendar ni bilo dovolj poguma, da bi jo tudi izvedli. Z Mojco (Pra-protnik) sva menila, da bo treba nekaj narediti za promocijo vinogradniškega območja, ki sodi med najstarejše na Slovenskem, ter vin, katerih kakovost nam priznava tudi stroka. Imamo lepo pokrajino, kar nekaj kulturnih in naravnih zanimivosti. Skratka, imamo kaj pokazati in škoda bi bilo, da bi to skrivali le zase. Stopila sva v akcijo, pridobila omenjeni društvi in vinogradni- ke, ki so se vključili v projekt,« je povedal Anže Podgoršek, ki tako kot Praprotnikova sodi med mlado generacijo vinogradnikov vinarjev tako po letih kot po stažu. Po besedah Praprotnikove poteka vinska pot po delu poti kulturne in naravne dediščine Spodnje Paške doline, ki so jo pred letom dni uredili šmarški turistični zanesenjaki. Večji del poti vodi skozi vinogradniško pokrajino na Malem Vrhu. Povezuje devet ponudnikov, ki pridelujejo različne vrste vina. Poleg tega bodo v štirih zidanicah obiskovalce postregli še s tradicionalnimi jedmi, tipičnimi za tamkajšnje okolje. Oba sogovornika sta zagotovila, da bodo zidanice svoja vrata odprle večkrat v letu, natančneje - vedno takrat, ko bo izkazan interes posameznikov ali skupin. Vinsko turistično pot so že predstavili na nedavnem turističnem sejmu v Ljubljani, prav tako so navezali stike s TlC-em Velenje, poskusili bodo še s Termami Topolšica in še kom. Projekt nameravajo nadgraditi Podgoršek in Pra-protnikova pravita, da nameravajo v prihodnje projekt nadgraditi, saj jim idej za to ne manjka. Razmišljata o ponudbi team building dogodkov za podjetja, vključitvi konjskih vpreg, ki bi obiskovalce popeljale do vinogradnikov, ki se ponašajo s potomko najstarejše vinske trte na svetu - modro kavčino. V Sloveniji se je leta 2015 poročilo 6.449 parov, kar je povprečno 18 na dan. Večina parov se še vedno poroči na soboto. V tem letu se je največ parov poročilo v soboto, 20. junija. Zelo veliko porok je bilo tudi maja in avgusta. V prvi polovici lanskega leta se je poročilo 616 parov, kar je le 5 manj kot leto prej, v drugem četrtletju pa kar 2.380 parov ali 141 več kot v istem obdobju leta 2015.