522 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
O statistiki zlo~inov in o nekaterih vidikih le-te v za~etku 17. stoletja smo se lahko prepri~ali iz
prispevka Alfreda Viggiana iz Univerze v Padovi. Leta 1607 je Svet desetih pozval urade rektorjev, ki so
bili poslani v ve~ja mesta pod oblastjo Bene{ke republike, da naj po{ljejo v glavno mesto natan~no
poro~ilo o prestopnikih ter o obsojenih na zaporno in smrtno kazen od leta 1600 naprej. V tem referatu
je avtor posku{al, veliko bolj kot natan~no prikazati {tevilke, o~rtati meje konteksta, v katerem se
omenjena poizvedba izvaja.
Tudi popoldanskemu delu je seveda sledila diskusija, za njo pa nas je ~akal tisti bolj spro{~en in
dru‘enju namenjen del konference. Ve~erja z morskimi specialitetami, namre~.
Na zadnji, sobotni, dan te mednarodne konference v Kopru so nas za predsedni{ko mizo ~akali
Darko Darovec, Edward Muir in Claudio Povolo.
Prvi v sklopu referentov, ki so tokrat govorili o pojavu ‘rtve na sodi{~ih, je pri{el na vrsto Giovanni
Chiodi iz Univerze v Milanu. Orisal je razpravljanje, ki se je pojavilo v Italiji v drugi polovici 19.
stoletja ob spremembah kazenskega postopka. Ob tem je upo{teval najvidnej{i doprinos italijanske
pravne teorije od znamenitega posega, ki ga je imel Francesco Carrara leta 1875, do sprejetja italijan-
skega zakonika kazenskega postopka leta 1913, ki je naposled odklonil odpravo monopola javnega
to‘ilca.
O treh poglavitnih problemih (dolgo obdobje po prvih ve~jih sojenjih v Nürnbergu od 1946 dalje,
posledice dvajsetletne prekinitve v javnih diskusijah, osebne interese in izku{nje sodnikov, advokatov
in porote) v pravnih postopkih proti nacisti~nim hudodelcem po zlomu nacizma v Evropi, je razpravljal
Karl Stuhlpfarrer iz Univerze v Celovcu.
Urbicidu, izraz so skovali razni ~asnikarji, umetnostni strokovnjaki, urbanisti in izobra‘enci, in
sicer primeru le-tega na Vukovarju, se je posvetil Leonardo Barattin iz Univerze v Benetkah.
Kako je bilo z inkvizicijskim in obto‘benim modelom ter vlogo ‘rtve v kazenskem procesu, nas je
seznanil Ettore Dezza iz Univerze v Pavii. V svojem prispevku je nakazal tako prednosti kot tudi slabo-
sti, ki sta jih oba razli~na modela imela skozi zgodovino in jih {e vedno imata glede pravic, ki pripadajo
‘rtvi in po drugi strani tudi obto‘encu.
Kot trideseti, torej zadnji, je svoja spoznanja o zlo~inih brez ‘rtve in o vdoru ‘rtve v dru‘beno in
politi~no debato, predstavil {e Andrea Romano iz Univerze v Messini.
V zaklju~ni diskusiji smo ugotovili, da zelo te‘ko najdemo zlo~in, kjer ni prisotna tudi ‘rtev. V eliko-
krat je vlogo ‘rtve prevzela kar dru‘ba kot celota. Glede na to so se tudi vsi referati veliko bolj ukvarjali
z ‘rtvijo kot z zlo~inom brez nje. Torej, veliko bolj smo se udele‘enci mednarodne konference v Kopru
dr‘ali podnaslova (@rtev v scenariju kazenskega procesa), kakor pa osrednje teme Zlo~inov brez ‘rtve.
Ob slovesu nam je dr. Darko Darovec razkril {e temo, ki bo v Kopru burila duhove ~ez dve leti.
Takrat se bo namre~ govorilo o deviantih.
Naj na koncu {e posebej omenim in pohvalim organizatorje, predvsem ‘e omenjenega dr. Darka
Darovca, Alenko Obid in Jureta Gomba~a, zaradi katerih je vse potekalo kot po maslu. Seveda bi tudi
brez prevajalcev, ki so simultano prevajali na{e prispevke, marsikatera zagata ostala nere{ena oziroma
nepojasnjena.
Mojca Kova~i~
Genocide and Human Rights in the 20
th
 Century
Salzburg, 18. – 20. april 2004
Pod tem naslovom je potekal od 18. do 20. aprila 2004 v Salzburgu seminar, ki ga je organiziral
Svet Evrope skupaj z avstrijskim {olskim ministrstvom (Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft
und Kultur) in sicer z oddelkoma Abteilung Politisches Bildung und Umweltbildung in Abteilung für
internationale Beziehungen. Seminarja so se v okviru {tipendije Svet Evrope udele‘ili {e u~itelji iz
Mad‘arske, Romunije [panije in Slovenije. Seminar je bil organiziran za u~itelje zgodovine iz Avstrije,
udele‘ile pa so se ga tudi {tevilne pri~e holokavsta.

523 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
V programu tridnevnega seminarja so z referati sodelovali mednarodno priznani strokovnjaki iz
Avstrije in Nem~ije. Med njimi je potrebno izpostaviti tri {e posebej zanimive. Univ. prof. dr. Wolfgan-
ga Benza iz Berlina je z referatom Völkermord an Juden und Roma und Sinti ob opisu mno‘i~nega
poboja 33.771 @idov v kraju Babij Jar pri Kijevu 29./30. 9. 1941 opozoril na ideologijo nacional-
socilasti~nega re‘ima, ki je s skrbnim na~rtovanjem ‘elel iztrebiti ‘idovski manj{ino. Kljub temu ob
tem ne gre pozabiti, da je tovrsten genocid primerljiv z drugimi kot na primer s poboji Romov in Sintov,
to je pripadnikov nem{kih Romov.
Dr. Anke Sembacher je imela odmeven referat, kjer je kr{enje ~lovekovih pravic in primer holokav-
sta v 20. stoletju prikazala na primeru Ruande: Genozide am Beispiel Ruanda. Nazorna predstavitev
problema je pokazala visoko strokovno znanje predavateljice, pri ~emer je potrebno poudariti, da je
referat odmeval {e zve~er pri ve~erji.
[e posebej mo~no pa se mi je vtisnil v spomin predavanje univ. prof. dr. Manfreda Nowaka iz
Dunaja z naslovom Universalität der Mencherechte und Genozid im ehemaligen Jugoslawien. Ugledni
strokovnjak je bil po naro~ilu Zdru‘enih narodov med leti 1994–1997 tudi sam precej dejaven na podro~ju
biv{e Jugoslavije, med drugim je vodil odkop mno‘i~nega grobi{~a v Ov~ari, pristojen pa je bil tudi za
sojenje kr{itev ~lovekovih pravic. Po uvodni predstavitvi politi~nega polo‘aja Jugoslavije pred sloven-
sko samostojnostjo, je posebej izpostavil polo‘aj Bosne in Kosova. V nadaljevanju je nekaj ve~ besed
namenil vojni na Hrva{kem, osrednja tema, pa je bila vojna v Bosni. Opisu voja{kih dogodkov so
sledili konkretni primeri genocida, kot na primer Srebrenica. Ob tem je poudarjal, da je postopek uni~enja
nekega naroda tak, kot ga poznamo iz druge svetovne vojne. Ideje in postopki so bili enaki. Pri proble-
mu vojne v Bosni je izpostavil (ne)mo~ mednarodne skupnosti ter dejstvo, da za umiritev razmer in
so‘itje med narodi {e vedno ne potekajo tako imenovani procesi, ki so temelji za mir. Ob koncu je
izpostavil problem Kosova, kjer mu najve~ji problem predstavlja dejstvo, da ne obstaja akt, ki bi opre-
delil status te de‘ele.
Zanimivi so bili tudi ostali referati dunajskih predavateljev: dr. Aleksandra Pollaka z zgovornim
naslovom Die Darstellung der Wehrmacht in den Medien nach 1945 ter poro~ilo univ. prof. dr. Clemen-
sa Jablonerja Bericht der österreichischen Historikerkommission. Nekaj besed o mednarodnem pravu
nam je zadnji dan seminarja povedal poslanik dr. Hans Winkler v referatu z naslovom Interantionales
Recht und Globale Justiz. Zadnji ve~er smo si lahko ogledali film Mit 16 ins KZ. [lo je za posnetke
pri~evanja Fritza Kleinmanna, ki je 6 let pre‘ivel v razli~nih koncentracijskih tabori{~ih.
Predavanjem je navadno sledila kar precej ‘ivahna diskusija, v kateri so bili aktivni tako u~itelji
zgodovine, kot tudi pri~e holokavsta, po ve~ini @idje. Njihove replike, ve~krat tudi osebne izpovedi so
bile zame v~asih zelo pretresljive in ganljive. Podobno sem ob~utila tudi v neformalnih pogovorih z
njimi med odmori ali obedi. Ob~udovala sem njihov ‘ivljenjski optimizem, vrednote ter njihovo vital-
nost. Mnogi med njimi so namre~ svojo visoko starost zelo dobro skrili.
V pogovorih z avstrijskimi kolegi sem izvedela, da pri~e holokavsta sodelujejo pri pouku zgodovi-
ne. Stremi se k temu, da se teh grozodejstev ne sme pozabiti in da je o tem potrebno javno govoriti. [e
zlasti mladim generacijam, ki v tem modernem svetu sploh nimajo odnosa do {e ne tako starih dogod-
kih. Dr‘ava obiske pri~ na {olah tudi finan~no podpira. Poleg avtenti~nih informacij, ki jih dijaki na ta
na~in dobijo, gre pri tem tudi za vzgojni moment. Tu mislim predvsem na razvoj vrednot, ki v dana{njem
moderniziranem svetu gotovo niso v ospredju. Podobno mnenje so imeli tudi avstrijski kolegi, ki so ob
koncu {e poudarili, da so ure zgodovine, na katerih sodelujejo pri~e, izredno odmevne, dijaki pa zelo
zainteresirani.
Osebno je bil seminar pomemben zaradi dveh razlogov. Poleg {tevilnih informacij o kr{enju ~lo-
vekovih pravic, so ganljivi pogovori s pri~ami holokavsta zbudili ‘e pozabljene vrednote za preproste
re~i. Za stvari, ki jih v brezglavi dirki vsakdanjika ne vidimo, kaj {ele ob~utimo.
Mojca Peternel