Beseda našim kmetovalcem o lanoreji! Naši gospodarji sploh jako cenijo in vvažujejo pridelovanje predivskih rastlin, posebno lanu. Odkar smo po prizadevah kmetijske družbe začeli sejati rusko la-neno seme, katero se pri nas jako dobro ponaša, in ko smo poskušali in se prepričali, da je mogoče tudi pri nas pridelati enako blago, kakor po drugih deželah, kjer je predivstvo na visoki stopinji, je pridelovanje lanu in prediva postalo se važnejše za naše kraje. Ako hočemo, da bi predivstvo zadobilo pri nas ono gospo — 64 ---- darsko učenost, katero iina posebno po severnih deželah, moramo skrbeti in delovati sosebno v dveh ozirih: prvič, da bomo pridelovali obilno in dobrega surovega pridelka, s tem, da bomo zemljo za lan dobro in umno obdelovali in pripravljali, ter seme prav sejali; drugič pa, da bomo napravili v večih predivskih okrajih iz-delovalnice, da bomo iz surovega lami napravljali na strojih tudi izvrstno predivo in tako svoj pridelek brez posebnih težav in sitnosti lahko izdelali in v denar •spravili. C V 'Ker se približuje čas setve, želimo naše kmetovalce nekoliko opozoriti in v kratkih črticah opomniti, kako naj bi ravnali pri setvi lanu, da bodo ravnali prav in pridelali lep pridelek. Lan ljubi vlažno podnebje in tak kraj, ki je zavarovan pred ostrimi in mrzlimi vetrovi. Dopadajo mu kraji blizo gozdov, pa tudi blizo velikih vod, ob jezerih in pri morju, kjer je povsod zrak bolj vlažen in gorak. Globoka, močna, malo ilovnata zemlja s korenino, peskom ali glino mešana, da je rabla, je za lan najugodnejša. Težka ilovica, suh pesek ali prod, pusta apnena ali pa kisla šotnata zemlja ni za lan. Tako tudi močvirna zemlja lanu ne ugaja. Zemlja mora biti taka, da se da globoko obdelovati, ker lan potrebuje globoko obdelane, rahle in gnojne zemlje. Ce zemlja ni globoko obdelana in rahla, ne morejo korenine daleč v tla si živeža iskaje, in ker jim manjka živeža, tudi steblo ne more vspešno rasti in ostane kratko. Zemlja mora biti gnojna, toda lanu se ravno pred setvijo ne sme gnojiti s presnim živinskim gnojem, marveč treba ga sejati na tako zemljo, ki ima staro gnojno moč in je bila prejšnjemu sadežu pognojena. Ako bi bila zemlja za lan namenjena vsakako prepusta in bi bilo treba jo gnojiti, se mora gnojiti s prav po-delanim gnojem in pa gnoj prejšnjo jesen podorati, da čez zimo že razpade in se bolj z zemljo zmeša. Po drugih deželah, posebno v Belgiji, gnoje lanu z gnojnico, katero konec zime, nekaj časa pred setvijo polijejo po njivi. Gnojnica je za gnojenje, posebno za lan jako dobra, boljša kot trd gnoj. Surov gnoj lanu ee škoduje, ako bi se mu pognojilo pred setvijo, zato ker rastline premočno žene, da bokotno rastejo, pri tem pa nimajo časa, si pravega živeža poiskati in se vtrditi, zato ostanejo bolj hodne in vodene, in niso čvrste in močne. Gnojnica pa razvija svojo moč v zemlji bolj rahlo in primerno, kar je za lan veliko koristniše. Njivo, na katero se misli lan sejati, je treba še prejšnjo jesen preorati in v brazdah čez zimo pustiti, da zemlja razmrzne, se na zraku razkroji in rediinih tvarin navzame. Kdor tega jeseni ni storil, zamore to tudi se pozimi storiti, ako vreme pripusti. Zgodaj spomladi , kakor hitro se d&, se njiva z brano dobro povleče, da se prst zdrobi in poravnd. Zdaj je brana glavna stvar vsega obdelovanja. Njiva se mora tako dolgo z brano obdelovati in povleči, in če se vse na enkrat ne da storiti, je treba tolikokrat ponavljati, dokler ni popolnoma gladka in prst popolnoma drobna, brez kep. Ce zemlja ni premokra, je dobro njivo po vsaki vlaki z valjem povaljati, da se prst bolj zdrobi in poleže. Prav pred setvijo se njiva še enkrat plitvo preorje, da se zemlja obrne ia da pride seme v vlažno prst. Potem se z brano'čedno povleče in sicer tako dolgo, da je prst popolnoma zdrobljena, da je njiva gladka, kot greda v vrtu. Zdaj se seme vseje, kar je moč enakomerno. Nekateri sejejo laneno seme prvič podol-gem in potem še počez, da se bolj enako naseje. Ko je lan vsejan, se z lahko brano čedno zavleče, da se seme zakrije. Pregloboko se seme ne sme zagrniti, en palec globoko je ravno prav. Ko je to storjeno, se z lahkim valjem povalja,^ da se zemlja pogladi in prsi okoli semena pritisne. Ce je zemlja mokra, da se spri jemlje, se ne more valjati, pa tudi takrat ne, če bi 8« bilo kmalu dežja nadjati. (Kon. prih.) ------ 72---- 0 Beseda našim kmetovalcem o lanoreji! (Konec.) Posebno se mora pri laneni setvi gledati , da je zemlja globoko obdelana in rahla, da ima v sebi dosti stare gnojne moči, da je popolnoma plevela čista, da je tako skrbno obdelana, kot greda v vrtu. Na taki zemlji smemo pričakovati lepega pridelka. To doseči ni nič posebnega, nič novega in umetnega; glavna stvar je brana pri obdelovanji. Za lan ni zemlja nikoli preveč rahla in zdrobljena. Setev je najboljše opraviti zjutraj ali pa zvečer, ko je zemlja vlažna. Sploh se mora paziti, da pride seme v vlažno prst. Posebno dobro je, če pride seme še v zimsko vlago; če te ni, je treba čakati ugodnega časa po dežju. Ce se seme zvečer seje, je dobro, da se še le zjutraj zagrne, da se čez noč rose napije. Skrbeti se mora, da je njiva povsod enakomerno guojna, in da je seme enako vsejano. Ce to ni, tudi lan enako a« raste, redka stebla so dolga, močna, vej-nata in hodna, gosta pa so bolj drobna in lična; potem je tudi predivo zelo različno, kar ne da lepega pridelka. Ostane nam še vprašanje, kako gosto se lan seje. To je različno, po različni zemlji in namenu, za katerega se seje. Sploh, ako se seje lan za to, da se pridela lepo predivo, se mora bolj g03to sejati in sicer po različnosti zemlje 3, 3'/2 do 4 vagane na oral prostora. Ce je zemlja bolj pusta, peščena, se seje nekoliko redkejše, če je pa močna, gnojna zemlja, pa gostejše. Treba je še povdariti čas setve, kdaj je boljše sejati , zgodaj ali pozno. Nekateri, posebno Belgijanci hvalijo zgodnjo setev, drugi pa pozno. Ako povdarimo vse razmere in prednosti zgodnje in pozne setve, se pri nas odločiti sploh za zgodnjo setev. Belgijanci, ako zima pripusti in je vreme ugodno, začn6 še sredi sušca lan sejatk Se ve da zima vselej tega ne pripusti, vendar pa meseca malega travna spravijo se vselej lan v zemljo. Tisti, kateri drže na pozno setev, pa sejejo lan še ie meseca maja ali tudi pozneje. Sploh moramo reči, da pri nas v b-.d j nizkih krajih je treba sejati zgodaj, v visih in mrzlejših legah pa pozneje. Naši kmetje ob Savi v Litijskem okraji začn6, kedar je ugodno vreme, tudi že o a v. Jožefu lan sejati in jim dobro stori. Vise na Gorenskem in po hribih se ta čas, se ve da, ni varno sejati, ker mnogokrat pozneje mraz pride, ki bi mlado setev utegnil pokončati. Vendar pa tudi lan pre-stoji mraza kake 2 ali 3° R. pod ničijo brez škode. Kar seme zadene, je treba paziti, da se seje vselej popolnoma dobro seme, naj bo že domače ali tuje. Za setev se mora jemati vselej najlepše in najbolj dozorelo seme. Skor nobeno seme ni tako izbirčno, kot ianeno. Že dobro seme mnogokrat pri vsi pridnosti ne plenja dobro, iz slabega semena pa ne moremo dobrega pridelka pričakovati. Pri nas se je Rusko seme do zdaj najbolje obnašalo in zato ga moramo najbolj priporočati. Predno se seme seje, naj bo domače ali tuje, se mora poprej skrbno očistiti, prevejati in občiniti, da se vse slabo, gluho in plevelno seme odpravi, ker se s tem veliko nepotrebne pletve in veliko dela prihrani. Ko je lan vsejan, je treba še marsikaj paziti in opraviti, predno je zrel. Ako kmalo po setvi močno dežuje in se skorja po njivi naredi, je treba njivo povaljati , da se prst spet zdrobi in zrahlja. Ce je prav njiva skrbno pripravljena in plevela čista, se vendar šo rad plevel pokaže in takrat je treba lan pleti, precej ko dva ali tri prste visoko zraste. Pleti se mora pa skrbno, da se lan preveč ne poškoduje in ne pomandra. Ce je mogoče, naj gredo plevice proti vetru, da veter potem potlačeni lan zopet vzdigne. Pleti je bolje po dežju, ko je zemlja vlažna, da se plevel s korenino izruje, da v drugo ne raste. Pleti se sme, dokler ni lan Čez malo ped visok , če je pa že bolj odraščen, se pa že lomi in se mu škoda dela. Ce je zemlja za lan prav izbrana, dobro obdelana in plevela čista, ni veliko pleti treba, če pa zemlja ni do3ti čista, pa pletev veliko dela da. Ker se nadjamo, da bo naša si. kmetijska družba kmalu izdala popoien in vsestransk poduk, v katerem bodo naši kmetovalci dobili vse, česar jim je treba vedeti pri obdelovanji te koristne rastline, zato naj zadostujejo za zdaj te kratke vrstice, ter vošimo našim kmetovalcem srčno: Na zdar!