149
Mnogovrstne novice.
*   Vesuv, ognjenik ali ognjobljuvna gora na Neapo-litanskem, lJ/4 milje od Neapolja, ki je leta 79. po Kristovem rojstvu s svojimi ognjenimi izmeti pokončal mesti Herkulanum in Pompeji, pozneje pa večkrat strašno škodo delal okolici bližnji in daljni, je letos ob novem letu spet začel pepel, pesek, žarečo žlindro (lava imenovano), iz sebe metati in s tem pokonča vati v okolici bližnje in daljne vasi, ljudi in živino; najhuje pa je bilo zadnje dni preteklega meseca; pa se tudi dozdaj ni še pomiril; kdor je le mogel, je bežal, da ga ni zajela ognjena reka. Če tudi Neapolj, kakor smo gori rekli, je blizo Vesuva, se je vendar valil 27. aprila tak dim iz Vesuva, da iz Neapolja niso gore videli. To vam je vrelo, bobnelo in grmelo v notranjstvu tega vulkana, dokler se ni žrelo odprlo in iz njega začelo visoko kviško in daleč okrog leteti, kar se je skuhalo v strašanskem notranjem ognji. Bliskalo se je iz ognjenika, gromelo strašno in žrjavica (rdeča žlindra) je kakor dež padala blizo do mest Salerna in Skafati-a, ki ste okoli 4 do 5 milj od Vesuva, ki je bil včasih ves od gori doli videti kakor goreča gora. Na več krajih poleg San Sebastiana je ognjena žlindra ležala 3 metre na debelo (to je po naše čez 9 čevljev). Vse je hitelo nesrečnim krajem na pomoč; tudi kralj sam je prišel. Tudi že proti Eezini in Portiči je drla lava; v Torre-del-Grecco je potopila vzhodnje ležeče hiše. — Vesuv, 1650 čevljev visok, je ze!6 strma gora, da je težko jej do vrha priti, kjer je nekoliko planjave, ki pa je svojo nekdanjo podobo že zel6 premenil, ker se mu vedno nova žrela odpirajo; večidel je gola, le sem ter tje ob-raščena; na podnožji njenem pa vendar vkljub lavi rastejo sadnja drevesa in trta. Samo tukaj raste ono pre-žlahno vino, kije znano pod imenom „Lacrymae Christi" (Solze Kristove). Lava pa, ki jo meče ognjenik iz sebe, je razstoplina rudninska, ki se strdi v tako trd kamen, da ga rabijo za tlak, in se da tako lepo brusiti, da delajo lepotičje iz njega. —
*   O konjskem mesu kot Živežu človeškem priobčuje prof. Heringov časnik v Stutgartu zanimive zgodovinske črtice. Konjsko meso se je jedlo do 8. stoletja; prepoved kristijanom, ne jesti konjskega mesa, je bila dana zato, da se ločijo od poganov (ajdov), kakor so se judje ločili od kristijanov, da jim je prepovedano jesti svinjsko meso. Dandanes se ve da ni bilo treba več onega razločka kristijanov in poganov, ker v Evropi je poganstvo konec vzelo (le poslednja leta se spet nekako oživlja v „brezvercih"), zato so začeli ljudje vži-vati konjsko mes6, ki je po krmi konjski gotovo bolj čedno   kakor svinjsko.
C/
V Kopenhagen-u na Danskem so leta 1808. odprli prvo konjsko mesnico; od tega časa koljejo k6nj čedalje več; vsak konj ki so ga hoteli zaklati, je do 1. 1870. moral od gosposke popred preiskavan in s posebnim znamenjem markiran biti; od leta 1870. ni te preiskave več treba, razen onih konj, kterih mes6 se vživa v jetnišnicah. Leta 1853. so povžili v Kopenhagen-u 246 k6nj,  leta 1869.  pa že 1702.    Cena konjskemu
mesu je bila od 6 do 12 šilingov funt, govejega pa 16 do 28 šilingov. Konji za mesnico so se prodajali od 15 do 60 nemških tolarjev (1 nemški tolar znaša 96 šilingov ali po naše 1 gold. 20 kr.).
V  Berolinu so prvo konjsko mesnico odprli leta 1847. Lakota onega leta je ondašnjim mesnicam dala 3000 konj; od leta 1853. do 1868. se je število za mesnice zaklanih konj od 367 pomnožilo na 4026; koljejo se konji pod gosposkino kontrolo; plačujejo se taki konji od 18 do 45 tolarjev, funt mesa velja okoli 10 šilingov.
Tudi na Dunaj i so začeli konje 1854. leta klati pod ostro kontrolo; zaklali so jih vsako leto več, tako, da leta 1869. je zakladnih bilo 1555.
V  Parizu so odprli prve konjske mesnice 1. 1860. Od leta 1867. do 1869. so zaklali 2758 konj, oslov in mul (osel in mula spadata tudi pod konjski razpol). Ob času vojske so v prvi polovici leta 1870. vsak mesec zaklali čez 300 konj, julija meseca 371, avgusta meseca (ko se je vojska začela) 426, oktobra 2.460, novembra meseca pa celo 7446. V začetku vojske, ko so mesto Pariz zaprli, je bilo okoli 100.000 konj v tem mestu, kterih so do novembra meseca zaklali 30.000 in povžili. Cena zaklanih konj je od 7 do 10 tolarjev poskočila do 200 in 230 tolarjev.
Ta pregled kaže, da se mnogo konjskega mesa povžije in da je konjsko mes6 dobro in zdravo. Vendar ne bode nikdar prišlo do tega, da bi se konjsko meso vživalo kakor goveje, ker meso mladih zdravih k6nj bilo bi veliko draže memo govejega, meso od stare mrhe pa ni nič vredno.
150