rHGOVSKI 1»
—	v^v
časopis xa trgovino, Industrijo h s>.*•
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.95'5.
VV
:wv
SP*
Naročnina za ozemlje SHS: letno	,a	pol leta 90 D, za četrt leta
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: ^i0 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LI5T0 MII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 2. julija 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 76.
Paštna hranilnica in kreditno zadružništvo.
Po čl. 34., točka 2 zakona o poštno hranilnem prometu z dne 30. novembra 1921 (Službene Novine, br. 77, od 6. aprila 1922) se iina denar, ki ga prejema poštna hranilnica v hranilnem ali čekovnem prometu, kaker tudi druge glavnice, kar jih je odveč, nalagati pri dobro fundiranih zadružnih in nezadružnih denarnih zavodih, ki so protokolirani v kraljevini.
V pravilniku z dne 1. marca 1923 o plcdcnošnem nalaganju preostaja-joče gotovine poštne hranilnice (Službene Novine, br. 100, od 5. maja 1022), se je pojem zadružnega denarnega zavoda vezal tudi na pogoj, da opravlja bančne posle na tuj in svoj račun. S to omejitvijo se je izključilo od^ nalaganja razpoložljive gotovine poštne hranilnice vse slovenske kreditne zadruge, ustanovljene na podlagi zadružnega zakona iz leta 1873, ker se samo v zelo redkih primerih bavijo z bančnimi posli, a še takrat le v omejenem obsegu na primer z inkasom menic itd. Pa tudi one redke zadruge, ki se smejo po svojih pravilih baviti z bančnimi posli, se ne morejo okoristiti z ugodnostmi zakona o poštnohranilnem prometu, ker jim določijo čl. 5., št. 5. pravilnika onemogečuje, da prosijo za kredit pri poštni hranilnici. V tem členu stavljenega pogoja, da mora znašati vplačana glavnica zavoda, ki prosi za kredit, z bilanciranimi rezervami najmanj 2 milijona Din, zadruge z redkimi izjemami, namreč ne morejo izpolniti.
Kreditno zadružništvo je v Sloveniji jako razvito. Skoro vsaka večja občina ima svojo posojilnico in hra,-nilnico. Vse te zadruge so pri nas. velikega pomena, ne samo z gospodarskega vidika, ker pospešujejo gmotni napredek svojih članov, ampak tudi zaradi njihovega vzgojnega delovanja, ker navajajo malega človeka k marljivosti in štedljivosti, v slučaju potrebe mu pa dajejo kredit po kolikor mogoče nizki obrestni meri. Naše ljudstvo v polni meri zaupa zadružni kreditni organizaciji in se jo je navadilo posluževati pri nalaganju svojih prihrankov. Vsled tega je kreditno zadružništvo mnogo pripomo-
glo do tega, da pri nas tudi gospodarsko manj verzirani krogi plodonosno nalagajo svojo razpoložljivo gotovino.
Vse kreditne zadruge poslujejo pod vodstvom svojih revizijskih zvez: Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Zadružne zveze v Ljubljani in Zadružne zveze v Celju, ki so vse včlanjene v glavnem zadružnem savezu v Beogradu, vzorno in solidno za pro-speb narodnega gospodarstva. Svojega namena niso megle vedno v polnem obsegu dosezati edino zaradi tega, ker jim je primanjkovalo za kredite, ki se dovoljujejo samo proti vsem varnostnim kavtelam, potrebne gotovine.
Spričo tega položaja je Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naprosila merodajne faktorje, da se pravilnik za plodonosno nalaganje imo-vine v toliko izpremeni, da bo mogoče tudi kreditnim zadrugam, ki nudijo potom Zvez v katerikoli obliki polno varnost za naložbe poštne hranilnice, okoristiti se z ugodnostmi, katere jim priznava zakon o poštno-hra-nilnem prometu.
Kakor deznavamo, je nadzorno ve-ce poštne hranilnice na svoji seji dne 24. junija t. 1. zbornično spomenico vsestransko preniotrivalo in sklenilo, da se bodo izvajanja spomenice upoštevala pri prvi izpremembi pravilnika poštne hranilnice.
I. kongres Mednarodne trgovske zbornice v Bruslju.
Kakor smo že v našem listu javili, se je otvoril dne 21. p. m. v Bruslju 111. kongres Mednarodne trgovske zbornice. Kongres se je vršil v palači »Palais des Academies«, v kateri se nahaja sedež belgijske Akademije znanosti in umetnosti. Kongres je bil najskrbnejše pripravljen. Udeležilo se je 28 držav s 727 predstavniki. Največ udeležencev je bilo iz Amerike, ki je poslala nič manj nego 246 zastopnikov. Velika Britanija je poslala 84 zastopnikov, dočim je naša država poslala 6 in sicer gg. Milutina Stanojeviča in Svetoslava Marodiča, kot zastopnika beogradske Trgovske zbornice, Vaso M. Jovanoviča in dr. Sleva Popoviča, kot zastopnika Industrijske ^zbornice v Beogradu, dalje dr. A. Čuvaja, generalnega tajnika zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice, ki je zastopal tudi ljubljansko zbornico in Marko Bauerja, kot zastopnika Zveze industrijalcev iz Zagreba.
Kongres je otvoril ob navzočnosti belgijskega kralja, ki se je nahajal v posebni loži, predsednik Mednarodne zbornice, znani ameriški finančnik g. Willis H. Booth, ki je izrazil svoje veselje in zadovoljstvo na tem, da more otvoriti ta kongres v prisotnosti kralja in v glavnem mestu Belgije. Naloga kongresa je, da prouči velike ekonomske probleme in jih skuša praktično rešiti, da pomaga dvigniti svetovno trgovino in industrijo, da zgradi medsebojne vezi v svrho tesnejšega, srčnejšega, vzajemnega upoznanja.
Mednarodna zbornica se je ustvarila iz potrebe, da se ljudje širokega pogleda, ki igrajo važno vlogo v mednarodnem, finančnem in trgovskem svetu, sestanejo in zbližajo in to čim-večkrat, ker je potreba zbližanja trgovskih in finančnih organizacij v zadnjih letih postala nujna in prepotrebna. Člani te zbornice vršijo prostovoljno delo in doprinašajo skupnim interesom velike-žrtve. Govornik opisuje nadalje razmere, nastale v času vojne in po vojni, ki so uničile toliko dobrega, pred vojno ustvarjenega dela. Po vojni se je v vseh državah državni temelj popolnoma spremenil. Vsaka posamezna država vodi račune o svoji narodni sigurnosti, viša se carinska meja, potovanja se omejujejo, mnoge države nimajo ravnovesja v državnem proračunu, nastajajo valutne težkoče, državne finance mnogih držav se borijo z vojnimi dolgovi, zlato se kupici samo na eni strani itd. Zato je nujna potreba, da se složijo vsi, da se popravi, kar se je med vojno uničile. Problem je rešiti najprej v principu in potem je najti pota, na podlagi katerih se imajo ti principi izvesti. Ta vprašanja so bila tudi na dnevnem redu kongresov v Parizu in Londonu, istotako tudi v Rimu, in sedanjemu kongresu se bodo predložile resolucije, ki se bodo izdelale na temelju podrobnih razprav v posameznih odsekih. Govornik posebno naglaša nato važnost vsakega posameznega vprašanja, ki se nahaja na dnevnem redu, izmed katerih je najvažnejše vprašanje ekonomske
obnove. Glede tega vprašanja je bila že v Rimu stavljena resolucija, v kateri so bili jasno izraženi principi, ki omogočajo ekonomsko obnovo in so danes ta načela, kakor vidimo, prodrla. To je bilo mogoče samo na podlagi tega, ker je imela mednarodna zbornica na razpolago najboljše poročilo o stanju svetovnega gospodarstva.
Ta poročila kažejo, da so Švedska, Švica, Holandija in Velika Britanija dospele zopet na zlato podlago, brez devalvacije, medtem ko so Nemška, Poljska, Letonska, Danska, Ogrska in Avstrija stabilizarale svojo valuto. V drugih državah, v katerih valuta še ni stabilizirana, pokazale so se v letu
1924.	manjše oscilacije kakor prej. Organizirale so se izven vsakega političnega vpliva emisijske banke v Avstriji, Poljski, Ogrski in Litvi. Svoboda devizne trgovine ni še sicer povsod vzpostavljena, vendar je pa storjen znaten napredek v tej smeri. Države, katere niso še vravnotežile svoj budget, se trudijo, da dosežejo to čim preje. Kapital, bodisi domači ali inozemski, pridobiva zopet na zaupanju. Zlato se vrača v Evropo. Sklepajo se trgovski dogovori, mednarodne trgovske zveze se obnavljajo. Mehanizem Davvesovega načrta je pokazal, da je bil povsem praktičen. Vsi hrepenijo za mirom in delom. Vprašanje med-zavezniških dolgov bo končno rešeno, ker javno mnenje v državah dolžnikov, kakor upnikov uvideva, da se končno mora najti pravična in praktična rešitev tega velevažnega vprašanja.
Formacija Dawesovega komiteta in končni sprejem njegovega načrta dokazujeta praktični uspeh principa, izraženega v resoluciji kongresa v Rimu o ekonomski restavraciji. Govornik pojasni »glavna načela Davvesovega načrta in težkoče njega izvrševanja, ki leži v tem, da upniki Nemčije dobijo svoje deleže, ne da bi s tem ogrožali svojo industrijo in svetovno trgovino. Ako mora Nemčija plačati, mora tudi izvažati blago in izvrševati druge posle, ker samo na ta način je mogoče, da pride do inozemskih plačilnih sredstev. To vprašanje mora urediti Comite de transferts«, a pridržano je tej zbornici, da da komiteju praktične predloge. Za to delo si je pridobil komite sodelovanje nekaterih finančnikov, ki so živahno so-
LISTEK.
Dr. M. D.:
Valorizacijske razmere na Francoskem.
(Konec.)
111.	Pravne razmere med zasebniki so se uredile šele proti koncu svetovne vojske, in sicer z zakonom (Loi Faillot) z dne 21. januarja 1918. Ta zakon se je nanašal samo na trgo-vinskopravne pogodbe, ki so bile gklenjene pred 1. aprilom 1918 in so se tikale dobavitev blaga ali drugač-ih dajatev. Po tem zakonu je dobila ena izmed strank pravico, da je smela j dati pogodbo sodno razveljaviti ali pa njeno izpolnitev odgoditi, ako je dokazala, da bi ji izvršitev pogodbe po prevzetih pogojih prinesla takšna bremena, ki bi presegala v veliki meri ob sklepu pogodbe predvidljivo breme. Z naslednjim zakonom z dne 9. maja 1920 je šla država še dalje: Izrekla je, da so vse pogodbe, ki so bile navedene v Loi Faillot, sploh
razveljavljene, ako se ni bila zahtevala pred 31. julijem 1920 njih izpolnitev.
Kakor je razvidno iz predstoječih izvajanj, je zakonodaja ostala še vedno na poi pota: Saj sta prej navedena zakona regulirala le pred- ali medvojne dobavne pogodbe; kje pa so ostale posojilne, kupne, rabokupne pogodbe?
IV.	Pač pa se je zakonodaja zavzela za najemninske pogodbe in je že med vojno s posebnimi določili dovoljevala najemnikom roke. Z zakonom z dne 9. marca 1918 so dobili najemniki avtomatično podaljšanje svojih pogodb za 2 leti, češ, da so bili med vojno na vživanju stanovanja popolnoma ali vsaj deloma prikrajšani. Trgovcem, ki so se pritoževali, da niso mogli med vojsko napraviti nobenih dobičkov, so se podaljšale najemninske pogodbe za 5 let. Pri tem pa se zakonodajalec ni zavedal, da bo frank še veliko nižje padel in da bodo najemniki v dobi po podaljšanju pogodbe plačevali najemščino z razvrednotenim frankom ... Zato so prišli še
novi zakoni. Nadalnjo podaljšanje najemninske pogodbe brez povišanja najemnine se je omejilo tako, da se prvotno na krajši čas sklenjena najemna pogodba ne sme podaljšati preko 1927. L, najemna pogodba glede trgovskih lokalov pa ne preko 1934. leta. Toda najemniki imajo — ne glede na neke redke izjeme — pravico, da tudi za primer, če je podaljšanje poteklo ali pa če jim je bilo podaljšanje odrečeno, ostanejo v stanovanju, sam« da morajo zvišati najemščino. Ta pravica velja danes do 1. januarja 1926, bo pa po vsej priliki podaljšana še do 1. januarja 1930. Glede zvišanja najemščine pa je zakonodajalec imel bojazen, da bi se vršila zloraba in je zato, kakor tudi iz nekih političnih ozirov, določil, da se sme najemščina povišati le največ za dvakratni predvojni znesek. Najemodajalec ostane torej v višji meri zadet od razvredbe franka kot pa — najemnik! Resnica je, da najemnika zadevajo pri dolgodobnih pogodbah huda državna bremena, ki presegajo vso najemščino. Pred zadnjo razpu-
stitvijo parlamenta se je pripravljal nov zakon, ki bi dopuščal predrugačenje najemnih pogodb v korist najemodajalcem. Do sklepa takšnega zakona pa še ni prišlo, niti do zopetnega razpravljanja o tej legislalivni misli.
Tako daleč gredo sodišča, da proglašajo za neveljavne celo tiste pogodbe, pri katerih je bilo plačilo denarne obveznosti izpogojeno v zlatih frankih. Prav tako, kakor po vojski leta 1870, tudi sedaj smatrajo, da se krši s tako izpogojitvijo javnopravni značaj zakona, ki vrednost franka in bankovca izenačuje. Klavzula, da je plačati v zlatu, je — nična.
V. Glede baš omenjene klavzule, da je veljavna, ampak le v primerih — kjer je bil dolžnik inozemec. Šlo je v prvem takem primeru za zavarovalno svoto, ki naj bi jo izplačala neka amerikanska zavarovalna družba. Utemeljitev te sodbe se je glasila, da prisilni kurz ščiti nacionalne interese~ če pa takih interesov ni ter je plačilo v zlatu možno, naj se pa tudi izvrši, ker se s tem rezerve francoske ban-
delovali pri pripravah za Davvesov načrt. Gospod Booth izraža nade, da bo mogoče rešiti tudi ta problem, da bo obnova hitro napredovala, še hitreje, kakor mnogi mislijo in to brez pretiranega podaljšanja delovnega časa, samo z uporabo le najboljših modernih produktivnih sredstev.
Ob koncu svojega govora se je g. Booth- zahvalil članom Uprave mednarodne zbornice, vsem članom po-edinih komitetov, a posebno generalnemu tajniku g. Edvardu Dolleansu in tajnikom Armand, Hill, Rooker in želi kongresu uspeha. Govor predsednika je bil sprejet z viharnim odobravanjem.
Nato je govoril M. Mavrice Desprot, predsednik Belgijskega narodnega odbora Mednarodne trgovske zbornica in predsednik kongresa, ki se je uvodoma zahvalil predvsem belgijskemu kralju, kateri z velikim interesom sledi delu Mednarodne trgovske zbornice in belgijskega odbora* Povdarja, da je Belgija v času vojne okupacije skozi 4 leta ogromno trpela tako moralno, kakor materijelno. Tekom 6 let po vojni se je zopot obnovila in je srečen, da se je izbralo Bruselj za sedež lil. kongresa Mednarodne zbornice. Govornik nadalje naglaša, da je večina sveta zadovoljna, da je Dawes konstruiral način plačevanja in da je skoro v vseh državah rešeno vprašanje, kako se bodo ta sredstva razdelila n v katere svrhe se bodo uporabila. Gospodarski krogi so med tem prišli do spoznanja, da more imeti tako plačevanje, kakor tudi prejemanje milijard v zlatu uničujoče posledice za gospodarske prilike tako za onega, kateri plača, kakor tudi za onega, kateri dobiva. To je zelo važno vprašanje, o katerem se mora na kongresu razpravljati, ker ni vseeno, če se reparacije plačajo v denarju ali blagu ali potom drugih sredstev. Govornik se nadeja, da bo ta kongres mednarodne trgovske zbornice odločilne važnosti in da ne bo zaostajal, kar se tiče uspeha za onima v Londonu in Rimu.
Zadnji govornik je bil belgijski fi-načni minister Janssen, ki povdarja v svojem govoru važnost Mednarodne trgovske zbornice za reševanje repa-racijskega vprašanja. Mnenja je, da bi se moralo na kongresu obravnavati tudi vprašanje medzavezniških dolgov, ki globoko posega v gospodarski položaj vseh držav, katere so sodelovale v vojni na strani velike antante. S tem vprašanjenl v zvezi je tudi gospodarska sanacija poedinih držav, kakor tudi ureditev državnega preračuna.
Potem, ko se je predsednik Mednarodne trgovske zbornice Booth še enkrat zahvalil kralju in diplomatskemu zboru in vsem zborovalcem, je zaključil sejo. Na vse prisotne je globoko učinkovala simpatična pojava belgijskega kralja, kateri je ves čas svečane seje pazljivo sledil pcedinim govornikom. Člani jugoslovanske delegacije so bili po svečani seji predstavljeni generalnemu tajniku g. Edvardu
ke vsekakor pojačujejo. Sodišča so se teh načel oprijela, toda v nadaljnjem razvoju so uvaževala, da francoski upnik nima zanimanja, da bi prejel zlato, ki jc na Francoskem zakonito izenačeno z bankovci in ki ga tudi ne sme izvažati. Zato so sodišča raje obsojevala inozemce, da naj plačajo svoj dolg v bankovcih, ki se preračunavajo na njihovo resnično vrednost, a je bila za 3 ali 4 krat nižja od nominalne vrednosti. Tako je prišlo, da se je prisilni kurz bankovcev v internacionalnem prometu vendar le odpravil! Kajti po zakonih primernosti so sodišča priznavala, da se mora klavzula o plačilu v zlatu tudi od strani Francozov napram inozemcem upoštevati.
Seveda pa je nesmiselno, da so na -tak način inozemci, ki so sklenili s Francozi pogodbo in imajo dobiti plačilo, na boljšem kot Francozi, ki so s Francozi sklenili tako pogodbo .. . Ali to je za sedaj tako in šele bodočnosti pripade naloga, poskrbeti, da se bodo paralizirale vrlo težke posledice razvredbe denarja.
Dolleansu, predsedniku Mednarodne zbornice Villisu Boothu. Oba gospoda sta izrazila posebno zadovoljstvo na tem, da je naša država na tem kongresu tako številno zastopana.
Popoldne se je konstituirala naša delegacija. Izbrala je g. Stanojeviča, podpredsednika beogradske trgovske zbornice za predsednika in
V.	M. Jovanoviča, člana uprave beogradske industrijske zbornice, za podpredsednika delegacije. Istočasno je bilo sklenjeno, da se bo izdalo o kongresu posebno poročilo, katerega
bodo izdelali delegati M. Bauer, dr. Adolf Čuvaj, dr. Popovič in Marodič. Poročilo se bo tiskalo v latinici v Zagrebu, v cirilici v Beogradu ter se bo predložilo bodočemu kongresu pri-vrednikov v Beogradu (5. in 6. septembra t. 1.). V sekciji sodelujejo: (finančna) Jovanovič, Marodič; (tr-govsko-industrijska) Stanojevič, Marodič, dr. Čuvaj; (prometna) Jovanovič, Bauer, Popovič. Medtem ko v sekciji za svetovno restavracijo sode- j luiejo vsi člani delegacije.
O kongresu bodemo še poročali.
S pravnomočno sodbo neha za obe stranki vsaka nadaljna izbirna pravica po čl. 354, 355. trg. zak.
Stranki sta bili sklenili 1. 1920 dobavno pogodbo za več sto m3 stavbenega lesa natančno določene kakovosti. l)o srede avgusta je dobavila toženka toži-telju nekaj več od polovice vse množine. Na to je tožitelj odstopil od pogodbe, češ da ostalih 120 m3 toženka ni pravočasno dobavila. Radi tega je podala toženka proti njemu tožbo na plačilo kupnine za teh 120 m3 proti temu, da mu ona dobavi 120 ni3 lesa v zmislu sklepnega pisma. Sodišče je ustanovilo, da je bil tožitelj v zamudi, da torej ni imel pravice odstopiti od pogodbe, in je to-ženki ugodilo po njenem zahtevku, le obresti ji pravdno sodišče ni priznalo, temveč še le prizivno sodišče. Radi obresti se je tožitelj pritožil na revizijsko sodišče, pa brez uspeha.
Takoj po prizivni sodbi, ki je v stvari potrdila prvo sodbo in jo je tožitelj pobijal le glede obresti, je tožitelj pozval toženko pismeno, naj mu izroči ta les v zmislu sklepnega pisma do določenega dne. Toženka je začela takoj z dovažanjem blaga, je pa zahtevala podaljšanje tega roka, in ga ji je tožitelj podaljšal za en leden. Koncem tega tedna je toženka hotela les izročiti, pa ga tožitelj ni liotel prevzeti, češ da ne ustreza pogojem sklepnega pisma, in je toženko pozval, naj mu v nadaljnem roku dobavi les, ki bo v vsakem oziru ustrezal pogojem sklepnega pisma. Toženka pa je sporočila, da vztraja pri svoji zahtevi, da les prevzame, in izjavila, da ga izroči le proti popolnemu izplačilu njene terjatve. Tožitelj jo je na to izrečno opozoril, da bo kupil ustrezni les na njeno škodo in odgovornost, ako v danem ji roku ne dobavi pogodbenega lesa. Toženka se pa ni odzvala. Na to je res kupil tak les drugod, toda po višji ceni, in razliko med to ceno in med ceno, pogojeno s toženko, sedaj vtožuje.
Toženka odklanja tožbeni zahtevek. Po čl. 355. trgovskega zakona bi bil tožitelj upravičen do kritnega nakupa samo, ako bi ona bila v zamudi. Ona pa ni v zamudi. Na tožnikovo zahtevo, naj mu les izroči, je odgovorila, da takoj začne z dovozom lesa, da pa se ne zadovoljuje s samo kupnino, temveč zahteva tudi plačilo obresti kot predhodni pogoj za izročitev blaga. Tožnik je na to odgovoril, da točasno zahtevka glede obresti ne prizna, da jih bode pa plačal, čim dobi prizivno razsodbo v tem zmislu. Na njegov nadaljnji prigovor, da blago ne ustreza pogodbi, je odvrnila toženka, da je dovoženi les prav take kakovosti, kakršne je bil prejšnji, po njem brez prigovora sprejeti les, da pa je razen tega dovoženega lesa več, tako da si lahko izbira boljše kose in izloči, kar mu ne ugaja; graje lesa pa ne prizna. Proti sodbi prizivnega sodišča je vložil tožitelj revizijo radi izreka o obrestih. — Iz tega sledi, da je ona bila pripravljena dobaviti les v smislu sklepnega pisma in da je navozila na postajo še večjo množino lesa, da bi mogel tožitelj protipo-godbeni les izločiti, da torej iz tega razloga samega še ni prišla v zamudo. Tožitelj pa ni bil pripravljen plačati kupnine, ki se je zahtevala na podstavi razsodbe, temveč je razsodbo z revizijo izpodbijal, tako da bi ona ne bila prišla v zamudo, če bi se bila tudi protivila izročitvi lesa. Tožitelj torej ni bil upravičen, da se krije z nakupom.
Pravdno sodišče je tožbi ugodilo. Dognanim je štelo, da navoženi les ni imel pogodbene kakovosti. Tožitelj je torej po pravici odklonil prevzem tega blaga in je bil upravičen, da seže po kritnem nakupu. Toženka sicer tudi še prigovarja, da tožitelj ni bil pripravljen plačati kupnino, marveč je razsodbo pobi-
jal z revizijo tako, da ona ne bi bila prišla v zamudo, če bi se tudi bila protivi- I la izročiti lesa, rjidi česar tožitelj ni imel pravice, da si pomaga s kritnim nakupom. Toda toženka se postavlja še le sedaj na to stališče, ko je bila vendar iz vsega početka na tožitelje / poziv pripravila les za prevzem m se ga je tožitelj le radi tega branil prevzeti, ker les ni imel pogojene kakovosti.
Prizivno sodišče je sodbo pravdnega sodišča spremenilo ter zavrnilo tožbeni zahtevek iz razloga napačne pravne presoje stvari.	.
Pogodbeno razmerje, ki je med l Irankama obstojalo glede lesne dobave, je bilo likvidirano s pra'nonočno sodbo v prvi pravdi tako, da je tožiielj dolžan j plačati toženki kupni i:> pr >ti temu, da : mu toženka dobavi 120 m' stavbinskega 1 lesa v zmislu sklepnega pisma. -- V ta- ] kem primeru gre le še za judikatno (d)- j ligacijo (obveznost iz sodbe), in preneha s sodbo za obe stranki vsaka nadaljna izbirna pravica, kak r jima jo sicer dajeta člena 854. in 355. trg. zak. radi neizpolnitve pogodbe ali zamude v i&-. polnitvi. Preneha torej s sodbo tudi za kupca pravica do kritnega nakupa in do odškodnine glede na kritni nakup. V našem primeru je torej prenehala z na-pominjano pravnomočno sodbo ta izbirna pravica tudi za toženko, in l-i bila prenehala tudi za tožitelja, da ni zanj prenehala že prej, po njego\i zamudi, ugotovljeni v pr.'om pravdnem pi.stopanju, a to po i.riem glavnem načelu, da more uveljavljali pra\ire iz p jgndbe radi njene neizpiin t-e ali zamudne izpolnitve samo ona pogodbena stranka, ki sama ni v zamudi. Od prvotne pogodbe so vsled te sodbe in po njej vpoštev-na le še ona d dočTa, ki govonjo o kakovosti lesa, ki ga mora toženka tožite-1 ju dobavili iz rrk v nke, akr .ji njega zahteva plačilo zneska, na katerega je bil toženec obsojen.
Iz tega pa sledi, da se tožitelj, ki je dolžnik iz one judikatne obligacije, ne more sklicevati na določila členov 355., 356. trg. zak., da bi utemeljil svoj zahtevek za povrnitev škode, ki bi mu bila nastala po zatrjevani toženkini poznejši zamudi glede nasprotne dajatve, navedene v sodbi, oziroma radi tega, ker po njej ponudeno blago baje ni ustrezalo sklepnemu pismu. S tem torej tožitelj izvršenega kritnega nakupa ne more opravičiti. — Tožitelj tož.enke ne more prisiliti, da uporabi pravice, ki ji pristojajo iz njenega izvršilnega naslova, namreč iz sodbe, ki je pa obrnjena proti njemu. Kako bi bilo tožitelju mogoče, da se iznebi svojega dolga iz tega izvršilnega naslova, ni razmotri-vati v okviru te pravde, v kateri je tožbeni zahtevek oprt edino le na kritni nakup, do katerega pa, po gornjem, tožitelj ni imel nikake pravice več.
Tožiteljivi reviziji revizijsko sodišče lii ugodilo ter je potrdilo sodbo prizivnega sodišča. — Pravni položaj je bil med strankama pač ta, da je bil tožitelj prišel v zamudo z izpolnitvijo svojih pogodbenih obveznosti. Radi te zamude pa ne bi bil mogel zahtevati uspešno po členu 355. trg. zak. od toženke, da izpolni pogodbo od svoje strani, ker more to zahtevati samo ona pogodbena stranka, ki z izpolnitvijo svoje pogodbene obveze sama ni v zamudi. Z ozirom na obstoj take zamude torej tožitelj tudi ne bi bil mogel seči po kritnem nakupu. Ta pravni položaj se z razsodbo v prvi pravdi ni mogel izpremeniti v kvar sedanje toženke, in sedanji tožitelj se ne more več opirati na pogodbo kot temelj sedaj vtoževane zahteve, marveč je v sedanjem položaju presojati pravice in
dolžnosti pravdnih strank glede spornega predmeta samo na podstavi te razsodbe v prvi pravdi. Temeljem te razsodbe pa mora tožitelj plačati na zahtč^ vo toženke kupnino proti temu, da mu toženka dobavi 120 m3 lesa take kakovosti kakršna je določena v pogodbi. Z» izvršitev teh dajatev so pa odločilni zgolj predpisi izvršilnega reda, ne pa morebiti določbe pogodbe, razen kar se tiče kakovosti lesa iz nasprotne dajatve. Ce ta nasprotna dajatev, določena po tej razsodbi, glede kakovosti lesa ne ustreza tej pogodbi, tožitelj kot zavezanec pač. ni dolžan, da plača dolžni znesek, na katerega je bil obsojen; ne more pa poseči po kritnem nakupu drugega lesa in zahtevati od toženke plačilo- razlike med pogojeno in nakupno ceno, kakor se je zgodilo v navzočem primeru.
R. St.
Kupujte samo prvovrstno
domačo svinjsko mast
znamke ]-p- znamke
Lastni izdelek tvrdke
1ANK0 POPOVIČ v Ljubljani
Najnižje cene! Solidna postrežba! — Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg
Dospelost nekaterih perijodičnih taks.
(Opozorilev Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.)
1. Od kuponov ali dividend kakor tudi od tantijem se plačuje \% taksa v 15. dneh pG odobritvi bilance (tarifna postavka 10. pripomba 5.).
2. Do dne 15. julija morajo delni; ške družbe (denarni zavodi) predložiti davčnemu oblastvu ali finančni upravi seznamek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju ter plačati odpadajočo takso (za vsak račun 20, odnosno 10 Din) v kolkih, ki se prilepijo na seznam, (tarifna postavka 37.).
3. Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. do vštetega 15. julija t. 1. Kdor ne podloži predpisa Jie vsote v določenem rokus plaiča poleg redne takse 12% obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepolože-ne takse, (tarifna postavka 12. pripomba 12, odst. I., št. 1 in 3).
4. Dne 31. julija t. 1. je plačati takso za pravico, da se točijo pijače, za II. polletje 1924. Če se ta taksa ne plača pravočasno, je kazen trikratni znesek redne takse poleg plačila redne takse. Če točilec ne plača redne takse niti v 30. dneh od dne, ko bi jo bil moral plačati, se mu odvzame pravica do točenja pijač.
5. Vsi točilci pijač na drobno in vsi prodajalci pijač na sejmih itd. morajo predložiti vsako leto najkasneje do dne 1. oktobra pristojni srezki upravi finančne kontrole prijavo s temi podatki: ime in priimek, kraj. kjer točijo pijače na drobno, kakšne vrsto pijač točijo, kakšni so njih prostori (njih površina), višina, način razsvetljave; število miz in stolov in število služabništva.	,
Savič:
Naša industrija in oM,
(Nadaljevanje.)
Potreba kapitala za denarno gospodarstvo. — Čim manjše je posestvo, tem intenzivnejše se mora obdelovati, da se pridela toliko, kolikor potrebuje posestnik za življenje. Pri intenzivnem obdelovanju je treba več delati, več gnojiti pa tudi porabljati boljše orodje in boljšo živino. Za vse to je potreben večji kapital in sicer razpoložljiv, premičen kapital. Premičen kapital je napram stalnemu kapitalu, naloženemu v poslopjih in zemljiščih, tem večji, čim intenzivnej-
še je obdelovanje. Ako posestnik nima lastnega kapitala, si ga mora izposoditi, za kar potrebuje kredit. Kredit more biti oseben ali hipotekaren. Kapital mora biti siguren, to je, da se ga more lahko dobiti nazaj in da ni nobene nevarnosti za izgubo.
Pri našem seljaku izčrpajo osebni kredit tekoča posojila za vsakdanje potrebščine, a na zemljišče do pet juter se ne dajejo krediti na premoženje.
Ako se hoče polje intenzivno obdelovati, je treba kredita in ako se ga nima, je treba nekaj najti, na kar se ga dobi. Ako se pa hoče dobiti na pre-moŽ3nje, se mora dovoliti, da se sme dajati tudi na posestva, ki potrebujejo petdnevno oranje. Zaradi tega je nujno, da se ukine prepoved prodajanja zemlje za pet dni oranja kot oviro za napredek gospodarstva.
Kdor je zoper to, ta je zoper intenzivno obdelovanje. Po tem, kar je sedaj, seljaki, ki imajo' posestva za pet dni oranja, niso v položaju, da zemljo intenzivno obdelajo-, niti je ne morejo prodati. Zaradi tega ostaja zemlja večk rat neobdelana brez korist za državo in za posestnike same.
* * *
Ostali pogoji za denarno gospodarstvo. — Dela se za preživljanje; kolikor večje so potrebe za preživljanje, tem več je treba delati. Tudi naš se-Ijak ima vedno večje potrebe za preživljanje, a tudi davek se mu zvišuje. Vsak dan jih je več na istem zemljišču.
Dosedanje delo z živinorejo v stari obliki se ne izplača, ker nima gozdov in pašnikov, kateri se zato potrebujejo in kateri so bili na razpolago. Seljak se mora intenzivnejše baviti z obdelovanjem zemlje. Zato poizkuša po starem preobratu čim več zemlje in da mu je to mogoče preorava ledine in šume, dokler ne pride do prepričanja, da je tudi njemu potrebno intenzivnejše obdelovanje. Ako nima ledine in šume, poizkuša kupiti zemljo.
Zemlja se išče in cena za njo se dviga. Pri sedanjem delu se drugi krediti ne izplačajo'. Kljub temu se zemlja kupuje, ker v primeru, da mora plačati dolg, mu zemlja ostane in jo ne more nihče upropastiti tako kakor kapital. Zato se denar samo pri takih prilikah vlaga v zemljišče, ker je tako porabljen kapital sigur-nejši nego premičen kapital, kajti če tudi posestnik umre, se posestvo ne more tako razpršiti, kakor se razprši živina, žito in denar.
Za intenzivno delo je potreben kredit, a ta je pri veliki nesigurnosti drag, ako ne nemogoč. Za cenen kredit je glavni pogoj sigurnost izterjanja obresti in kapitala samega, a ker tega pogoja ni, se tudi kredit jako težko dobi.
Vprašanje intenzivnega poljedelskega dela je tudi vprašanje sigurnosti življenja in sigurnosti premičnega kapitala. Ako vam kdo ubije kravo, je vsekakor boljše, da to stori takrat, ko je vredna 100 Din kakor takrat, ko velja 500 Din. Boljše je, da Vam kdo požge žito na polju, nego drevje v gozdu, ki je dražje.
(Dalje sledi.)
Iz naših organizacij.
Volitev v obrtno sodišče. Gremij trgovcev v Ljubljani objavlja naknadno k včerajšnji notici, da je g. veliki župan z odlokom z dne 30. junija t. 1., 0. br. 499/1. na prošnjo gremija podaljšal rok za vlaganje prijav v svrho sestave volilnih imenikov za izvršitev volitev v obrtno sodišče v Ljubljani do 15. julija 1925.
Trgovina.
Trgovina Jugoslavije z bližnjim vzhodom. Trgovina Jugoslavije z bližnjim orientom se čimdalje bolj živahno razvija. Generalna direkcija carin priobčuje številke našega izvoza za letošnji april in vidimo, da sta bila Egipt in Grčija najboljša odjemalca jugoslovanskega cementa, z dvema tretjinama izvoza. Grčija in Turčija sta kupili prav veliko našega lesa, prva zaradi dotoka stotisočev
azijskih beguncev, druga pa zaradi obnove upostošenih maloazijskih pokrajin. ! Pri tem je največ profilirala Bosna. Vsled političnih sprememb v srednji Evropi je bila marsikakšna trgovska zveza ukinjena in je zopetna obnovitev zelo težka. Na drugi strani pa opažamo, da so novonastale države Egipt, Palestina, Arabija, Sirija, Irak — v kojih je angleška, lrancoska ali italijanska uprava začela J takoj z ,vpeljavo modernih prometnih naprav — postale tako kvantitativno, ka- j kor kvalitativno dobre odjemalke, pa so tudi same začele poskušati s prodajo , svojih pridelkov. Doslej se to stremi je- j nje najbolj opaža v Egiptu in v Palesti- ! ni, v najnovejšem času se pa trudijo tu- j di turški trgovski krogi za stalno zvezo J z Jugoslavijo. Zlasti južni deli naše države hočejo v tem oziru hitro rešitev zaključka v vprašanju'solunskega pristanišča. — Kljub Solunu so pa tudi ja- j dranske jugoslovanske plovbne družbe začele v najnovejšem času z obsežnimi j pripravami za razvoj pomorskega prometa med jadranskimi pristanišči in j vzhodnim delom Sredozemskega morja. Jadranska plovitba in drubrovniška družba ; Dubrovnik sta vzpostavili parni ške zveze s Solunom, Atenami, Smirno itd. in sta zlomili s tem dosedanjo izključno italijansko plovbo. — Med le-vantinskimi deželami v ožjem smislu sta Egipt in Sirija v trgovini z Jugoslavijo prvi. Že leta 1920. je znašala vrednost jugoslovanskega eksporta v Egipt skoraj 8.7 milijonov dinarjev, leta 1921. 9.1, leta 1922. že 22, leta 192;]. se je podvojila na 45 in leta 1924. se je več kot pods'o-jila, škočivši na 111 milijonov dinarjev. Tako je promet Jugoslavije v bližnji Orient v najlepšem razvoju in se ;.beta res prav lepa bodočnost.
Ugotovitev škode pri prejemu blaga, dospelega po železnici. Železniška upra- ' va je opozorila vse postaje, da v primeril, ako se ua blagu, ki naj se odda po- ! staji, vidi že od zunaj kakršnakoli škoda ali zmanjšanje, takoj o tem sestavijo zapisnik še preje, predno izroče blago postaji, a ne šele po prejemu blaga na domu prejemnika. Ker se je ugotovilo, da so posamezniki v reklamacijske namene vpisali v tovorne liste razne izjave, so dobile postaje obenem nalog, da prečrtajo vsako prazno rubriko v tovornih listih ali jo izpolnijo z odtisom postajne datumove štampiljke.
Svarilo. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse, ki so naročili blago, bodisi perilo, obleko itd. pri tvrdki »Kleider-haus« L. Tli. Luder, Wien XVI., Brun-nengasse 74 po zastopnikih Alfredu Hes-selu in nekem Resenbergu, da imenovana po sporočilu tvrdke same, nista pravna zastopnika te tvrdke, zbog česar prosi tvrdka, da se imenovana pri zopetnem pojavu naznani policiji. Ker obstoja šum, da izrabljata tvrdko v špekulativne namene, se svarijo vsi pred nadaljnjimi nabavami blaga ter eventuelnimi posledicami.
Ameriški indeks za veletrgovino se
je v drugi desetini meseca junija znižal od 157.2 na 156.9 točk, to je za 0.3% in s tem dosegel povprečje v mesecu maju
1925.
Industrija.
Angleško premogarstvo. Angleški premogovni delavci so svoje zahteve znižali in so rekli, da se bodo pogajali na podlagi dosedaj veljavne pogodbe, ki je potekla 30. junija t. 1. S tem pa premogarji niso zadovoljni; oni so že iz početka zahtevali znižanje plač in zvišanje dnevnega dela. Položaj angleškega premo-garstva je p6stal medtem kritičen. Prodaja gre zmeraj bolj nazaj, obenem je pa vodstvo nemških državnih železnic od 5. maja naprej znižalo tarife za ruhr-ski in gornješlezijski premog. Na podlagi tega tarifa je mhrski premog danes cenejši kakor angleški; v Bremenu na primer stane 10 ton ruhrskega premoga 274 mark, ista količina angleškega premoga pa 290 mark; v Hamburgu sta odnosni številki 282 in 292 mark. V prvih petih letošnjih mesecih so nakopali na Angleškem 111 milijonov ton premoga, lani ob istem času pa 120.5, razlika znaša torej približno 10 milijonov ton. Angleški premogarji s cenami ne grejo dol; in le tisti, ki prav veliko kupi, dobi na tono K do 'A šilinga popusta. Kosumenti pa nočejo kupiti, posebno še, ker upajo od novega dogoVora nadaljnjega znižanja cen. Veliko premogovnikov je že prene-
halo z obratovanjem. V zadnjih tednih so nakopali povprečno samo 4.6 mil. ton, lani 5.17, leta 1913. pa 5.53. Nevarnost j štrajka v angleških premogovnikih je za enkrat odstranjena, dober pa položaj ni.
Umetna svila. Na kongresu, ki se je vršil dne 12. junija t. 1. v Parizu, so sklenili producenti umetne svile dogovor o enotni carinski označbi in izenačenju predpisov za izdelovanje umetne svile. Hkratu se je izvolil odbor, kateremu je poverjena naloga, da izvrši vse priprave za prihodnji kongres, ki se vrši v maju prihodnjega leta v Londonu.
cj-tses m
>8UDDHA< CZ— T.'..	g
glM&nzoMiH ■
Denarstvo.
Poštna hranilnica v mesecu maju t. 1.
Po stanju koncem meseca maja t. 1. je I bilo otvorjenih skupaj 11.755 čekovnih j računov (koncem aprila t. 1. 11.675) in sicer v Beogradu 1222 (1182), v Sarajevu 2570 (2565), v Ljubljani 4115 (4097) in v Zagrebu 3848 (3831). Koncem meseca aprila t. I. so znašale vloge 229,749.798 91 Din in sicer v Beogradu približno 51 milijonov, v Sarajevu 56 milijonov, v Ljubljani 48 milijonov in v Zagrebu 74 milijonov, koncem meseca maja t. I. pa so znašale skupno vloge 257,283.282 94 Din. Poštna hranilnica je v mesecu maju t. I. pobrala v 384.905 primerih 1.510,009.540 Din, izplačala pa v 152.685 primerih
1.482,476.056 Din. Celotni promet je torej znašal v 517.590 primerih 2 milijardi 992,485.596 Din. Od tega je bilo brezgotovinskega prometa 1.279,025.693 Din, to je 42‘75%.
Falsifikati po 20 dolarjev. Konzulat Zjedinjenih držav Severne Amerike v Zagrebu, objavlja, da so v prometu falsifikati po 20 dolarjev in sicer: serija 1922, br. 297 s podpisom H. w. Speel-man, registrates min. fin. Frank White, blagajnik Zjedinjenih držav:	portret
Washingtona.
V Italiji sc zviša obrestna mera za vloge pri emisijskih bankah. Italijanski finančni minister je izdal naredbo, ki pooblašča emisijske banke, da zvišajo obrestno mero za vloge na tekoči račun takole: na 3% za zasebne vloge, na 3 'A % za \loge zavodov in moralnih bitij, na 4% za denarne zavode in navadne posojilnice.
Zlate rezerve velikih držav. Koncem meseca februarja 1925 so velike evropske države po nekem poročilu, ki ga je izdal Guiness, finančni tajnik angleškega finančnega ministra, sledeče: Zedinjene države 4482 milijonov dolarjev, Anglija 153,800.00 sterlingov, Francija 3683 milijonov frankov, Italija 1304 milijone lir, Nemčija 700 milijonov mark.
Carina.
Nova uvozna carina in trgovei. Po poročilih begrajskih listov trgovski krogi niso nikakor zadovoljni z novo carinsko tarifo. Veliko število predmetov je obremenjenih s 50 do 300% višjo carino, nego dosedaj, tako da bi bili trgovci prisiljeni zvišati cene večjemu številu predmetov za 20 do 50% sedanje cene, dasi odjemalci takega povišanja cen ne pre-neso. To poročajo tudi vsi trgovci iz notranjosti države, ki navajajo, da bi se s povišanjem cen znižal promet na najnižjo, še mogočo izmero, s čemur bi bila trgovina oškodovana. Iz teh razlogov so grosisti že pričeli preklicevati svoja naročila, ki so jih izvršili pred uveljavljenjem nove carinske tarife.
Koliko bo nesla povišana carina? — Dosedaj so znašali carinski prejemki na leto približno 1700 milijonov dinarjev. Koliko se bodo vsled povišane carine ti prejemki zvišali, še ni niti približno ugotovljeno, vendar gospodarski krogi splošno domnevajo, da se dohodki ne bodo znatno zvišali, ker se je carina na luksusno blago izdatno znižala in ker se je za nekatere predmete carina tako povišala, da se ali ne bodo mogli uvažati, ali pa se bodo v državo tihotapili, kar bo vsekakor povzročilo, da carinski prejemki ne bodo dosti višji, nego so bili dosedaj.
Holandska carinska tarifa. S tarifo, ki je stopila v veljavo dne 1. julija t. 1. se
je na Holandskem carina pri večini predmetov zvišala za 3% od vrednosti.
Kaj pravijo inozomci o naši novi carinski tarifi. Neka ugledna gospodarska revija na Dunaju navaja v poročilu o naši novi carinski tarifi med drugim: Nova carinska tarifa nas ni presenetila. Že pred štirimi meseci smo opozarjali, da ni nikakega izgleda, da bi si mogla avstrijska industrija priboriti kake znatnejše olajšave za izvoz v Jugoslavijo. Jugoslovanska pogodbena tarifa bi bila še veliko višja, ako bi jo Italija energično ne potisnila na sedanjo izmero. Zapadno evropski pristaši gospodarskega zbliža-nja srednjeevropskih držav doživljajo vedno razočaranja. Jugoslovanska carinska tarifa je ji vredna vrstnica poljske carinske tarife.
Davki in takse.
Značilen primer iz davčne prakse.
Neprisojeni zapuščini nekega ljubljanskega trgovca se je odmerila dohodnina po uradnih poizvedbah od zneska 65.000 Din, to je od 10% od prometa 650.000 Din. Proti tej odmeri so se dediči pritožili in davčno obla-stvo je prizivu tudi ugodilo, ker se je ugotovilo, da je bila medtem zapuščina že prjsojena in da je torej obdaoiti dediča. Dediča sta po razveljavljenju prvotne odmere vložila na poziv ponovno napoved in priznala vsak 27.000 dinarjev dohodkov. Bila sta uverje-na, da bo davčno oblastvo napovedi verjelo, ker sta razliko med prvotno odmero in napovedanim zneskom verjetno pojasnila. Na njihovo veliko presenečenje pa sta dobila meseca maja t. 1. proti pravilnosti vloženih napovedi pomisleke, v katerih se jim navaja, da je dosegel promet najmanj 3 milijone dinarjev in da je bil tudi čisti dobiček temu primerno višji. — To postopanje se nam zdi neumljivo, ker noben razsoden človek ne more trditi, da se morejo pri kolikor toliko vravnovesenih razmerah dohodki od. ! enega leta do drugega več nego potrojiti. — V zadnjem času čujemo tudi od raznih drugih strani pritožbe, da se navijanje ocen čimdalje bolj množi, dasi so kot zaupniki zaslišani zadružni funkcijonarji— kakor sami to pojasnjujejo — dohodke precej nižje cenili, nego jih navajajo pomisleki, katere posamezni davkoplačevalci prejmajo. Imamo vtis, da so nastopili zopet oni časi, ko je bila davčna administracija sama sebi zaupnik in izvrševala poljubne ocene. V zadnjih dveh letih je še kolikor toliko korektno postopala in respektirala izjave zaupnikov, v zadnjem času je zašla v stari tir in zopet začela z navijanjem. Ali naj to pripisujemo novi metli na administraciji? Prosimo člane cenilne komisije, da pri teh razmerah posvetijo bodočim ocenam podvojeno pozornost in že v kali preprečijo krivice, katere nam pretijo vsled poostrene prakse.
Razno.
XII., mednarodni bombaževi kongres na Dunaju. V prvi polovici junija se je vršil. Zastopanih je bilo 21 dežel s 320 delegati iz skoraj vseh delov sveta. Prišli so na kongres najvišji avstrijski državni in dunajski mestni oblastniki, da so udeležence kar najbolj prisrčno pozdravili. Predsednik avstrijske predilni-ške in tkalske zveze, Artur Kuffler, je poudarjal, da so letos prvič po vojski navzoči tudi nemški zastopniki kot polnovredni člani zveze. Pred 21. leti se je vršil v Zurichu 1. kongres. Evropske predilniške in tkalske zveze so uvidele potrebo skupnega posvetovanja z ozirom na velike sitnosti pri nakupu surovega bombaža. Pozivu odbora se je odzvalo 60 zastopnikov iz 9 dežel; zborovanje je vodil predsednik švicarske predilniške zveze John Lya. Drugi kongresi so se nato hitro vrstili. Ob začetku vojske so prenehali, med vojsko pa Nemci in Avstrijci niso bili več pripuščeni. Povodom / XI. kongresa v Stockholmu leta 1923-so pripustili Nemce kot goste, smeli so biti pri pogovorih in debatah zraven, niso pa smeli glasovati. — Na dunajskem kongresu so zastopnike časnikarstva precej nemilostno odklonili in so jim rekli, naj prihajajo po dnevna poročila kongresa. Zato tudi prav malo izvemo in se je časopisje prav po pravici
Štev. 76.
•atujtuirsr v. •mo*«
začudeno vpraševalo, kakšne so morale biti tajnosti, da niso smeli časnikarji zraven. — Predmet posvetovanja je bila v prvi vrsti osnova mednarodnega razsodišča v vprašanjih bombaža in v kup-čijskih sporih med bombaževimi indu-strijci raznih dežel. Spričo kvalitete, barve itd. so taki spori nekaj prav umljivega in morajo biti res posebni sodniki nastavljeni, da kvaliteto natančno in pravično označijo. Kdor na primer ve, j kako dolgo mora včasih bombaž ležati j zunaj na prostem, ta je prepričan, da je ' tak bombaž manj vreden, kot pa druge vrste. In če pride tak bombaž v roke odjemalca, ki je kupil dobro kvaliteto in tako tudi zahteva, nastanejo spori, ki jih presodi in poravna razsodišče. V zvezi s tem je vprašanje merodajnih vzorcev za posamezne kvalitete. V prejšnjih letih je imela vsaka bombaževa borza svoje posebne vzorce, tako Bremen kakor Liverpool ali Newyork. Približno tri leta je od tega, odkar je ameriška vlada dosegla nekako priznanje vzorcev borze v Newyorku. Pri sporih so se držali Amerikanci samo teh vzorcev in so bile diference seveda zmeraj večje. Zastopniki liverpoolske borze so nalašč zato šli v Newyork, pa niso nič dosegli. Tudi dunajski kongres se ni odločil ne na eno, ne na drugo stran in se bo stvar odločila na prihodnji konferenci. — Nasprotno so pa na dunajskem kongresu sklenili, naj poljedelski urad v Washingtonu izdaja po prejšnji navadi poročila o bombaževih nasadih, letini itd. samo vsak mesec in ne na 14 dni, kakor se je to vršilo lani od junija do oktobra. Če so bila že prejšnja mesečna poročila nezanesljiva, koliko bolj nezanesljiva so bila štirinajstdnevna! Posledica je bila, da so špekulanti porabili poročila kot dobrodošlo priliko za dviganje ali znižanje cen vsakih 14 dni; in tako ni bilo v trgovini s surovim bombažem nobene stalnosti. — Kongres se je posvetoval tudi o neki novosti na tehniškem polju in je njeno vpeljavo priporočil kot potrebno. To je umetno dovajanje zračne vlage v vseh bombaževih pokrajinah. S tem se je podal kongres na res izključno in najvažnejše polje; in če bodo šli bodoči kongresi v tej smeri naprej, jim bodo vsi bombažarji hvaležni. Pa tudi k temu posvetovanju niso smeli časnikarji zraven in se je vprašanje obravnavalo pri zaprtih vratih. Mednarodni odbor bo določil kraj prihodnjega kongresa in je v splošnem interesu, da se ne bo več vršil pri zaprtih vratih.
Brezposelnost v Angliji. V času od 1. do 14. junija t. 1. je postalo v Angliji 44.000 oseb brezposelnih. S tem je na-rastlo število brezposelnih oseb na 1.29 milijona, dočim je znašalo ob isti dobi lanskega leta samo 1.026 milijona.
Madžarski proračun. Madžarski finančni minister dr. Bout je predložil
parlamentu proračun za leto 1925/26 in obenem proračunski provizorij. Dohodki znašajo 970, izdatki pa 9424 milijonov zlatih kron, kar znači v primeru z lanskim letom za 2134 milijonov poviška pri dohodkih in za 186 milijonov zlatih kron poviška' pri izdatkih.
Največja železniška postaja sveta. Kakor poročajo, je v Newyorku največja in najinteresantuejša postaja za osebni promet. Postaja je pravi čudež današnje tehnike in prekaša vse dosedanje zgradbe današnje dobe. G radiih se je preko 10 let in je bita postaja končana šele v letu 1913. Postajo lahko poseti 250.000 potnikov dnevno. Cela postaja se nahaja pod zemljo v dveh nadstropjih. Spodnjih 22 tračnic leži 17 metrov, zgornje tračnice po številu 41 pa 10'5 m pod zemljo. Glavni prostor obsega 84 m dolžine ter' 36'5 m širine in stoji lahko v njem 30.000 ljudi. Seveda so poleg navedenih tračnic za promet tudi druge, so celo naprave pod zemjo, na katerih se obrača cele vlake. Velikanska železniška poslopja ne služijo samo za železniški promet, temveč so ti prostori spojeni z raznimi uradnimi prostori, klu-bovimi prostori ter obsegajo celo vrsto sob z krasnimi prostori za prodajo potniških listkov. Poleg tega se nahajajo še druge moderne naprave, kakor jedilnice, pralnice in kopalnice po najmodernejšem vzorcu. Iz kolodvora lahko pridemo brez da stopimo na cesto tri nadstropja pod zemljo v dva hotela z 3000 - prostori, v katerih je zaposlenih 6000 oseb. Celokupni stroški kolodvora znašajo 75,000.000 dolarjev. Cela stavba je tako zidana, da se še vedno lahko zidajo nebotičniki do 17 nadstropij nad postajo.
Turške gospodarske vesti. Rusija bo otvorila parobrodno zvezo Odesa—Carigrad—Pirej—Brindisi. Obratovala bosta parnika Cičerin in Lenin, zastava bo seveda sovjetska, prevažala bosta pa potnike, blago in pošto. — Glavni tajnik carigrajske turške trgovske zveze, Ahmed Hamdi hej, je na kongresu zveze izjavil, da se Turčija doslej še ni mogla udeležiti inozemskih velesejmov. V bodočnosti bo pa drugače. Turke zlasti zanima dunajski velesejm, ker ima -za Turčijo pripravno blago in je vrhu tega lahko dosegljiv. Sestavili so odbor treh članov, ki bo to važno vprašanje proučil. Mislijo se udeležiti tudi sejma v Baku, kjer gre sovjetska vlada turškim trgovcem kar moč na roko. — V Carigradu se je ustanovila Turška trgovska in industrijska banka; 20. aprila je začela obratovati. Paša Kemal in paša Izmet sta poslala brzojavne čestitke. — V Trstu so Banea Commerciale Italiana, Banca .Commerciale Triestina, Lloyd Triestino, Assicurazioni Generali, družba Cosulich in še druga velika podjetja ustanovila veliko družbo, ki se bo pe-
čala s trgovino in predelavo bombaža, J volne, lanu in konoplje in ki razpolaga 1 za enkrat s kapitalom 8 milijonov lir, ; razdeljenih na 40.000 akcij. Turškemu 1 konzulatu v Trstu in turškemu poslani- 1 štvu v Rimu se je posrečilo zbudili zanimanje novo osnovane družbe za turško produkcijo imenovanih pridelkov.
V bližnjem času se bodo napravile agen- ' ture v Carigradu, Adani, Mersini in Tarzu, pozneje pa polagoma tudi v drugih turških trgovskih mestih. Razmišlja- I jo tudi o otvoritvi velike podružnice v ' Mersini, s kapitalom 100.000 turških funtov. Udeležena podjetja hočejo kapital po potrebi zvišati. Turki upajo, da bodo na ta način eksport dctičnih turških produktov zvišali in zvišali njih konkurenčno zmožnost v inozemstvu.
Liiibliansk* bnrz*.
Sreda, 1. julija 1925.
Blago: Deske, 20, 25 mm, L, II., III. konične, fco meja, bi. 520; hrastove vozovne deščice, I. in IL vrsta, 43 mm — 2.65 m, 53 mm — 2.85 m, fco meja, den. 1300.— ; doge hrastove, 1 lil, A lil, 'A lil, fco meja, lil. 200, 150, 100; bukova drva,
1 m dolž., lanska sečnja, fco naklad, postaja, 6 vag., den. 20, bi. 20, zaklj. 20; pšenica Hardvvinter II., fco Postojna trans., bi. 410; koruza, sremska, par. Ku-kujevci, bi. 182.50; ječmen, srbski, 60 kg, par. Ljubljana, bi. 325.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921., den. 62.50, bi. 62.50, zaklj. 62.50; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 225, bi. 265; Mer-kanlilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, den. 800, lil. 805; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, bi. 135; Trboveljska premogokop- ( na družba, Ljubljana, den. 298, bi. 328; ! Združene papirnice Vevče, Goričane in ' Medvode d. d., Ljubljana, den. 100; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, den. 265, bi. 280; A'A% zastavni listi Kranjske dežlne banke, den. 20; 4A% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke, denar 20.
Pri razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednote se v času od 20. julija do 17. avgusta t. 1. ne bodo vršile ustne razprave.	Tajništvo.
Tržna poročil?*
Ljubljanski živinski sejem (1. t. m.)
Dogon: 323 konj, 6 žrebet, 62 volov, 67 krav, 18 telet, 313 prascev za rejo. Konji so setrgovali po 3000—15.000 Din par po kakovosti, žrebeta pa po 1250 Din komad. Cene za kg žive teže: voli I. 8.25,
II.	7.50, III. 7, krave debele 6—7, za klo-
base 3.50—5, teleta 12—14 Din. Prasci, za rejo 609 tednov stari, so se trgovali po 90—150 Din komad. Prodanih je bilo skupaj 127 kčnj, 51 volov, 55 krav, 14 telet, 255 prascev. Konj se je nakupilo nekaj za Trbiž, drugače je bila kupčija samo med domačini. Cene so nazadovale zlasti pri goveji živini.
Zagrebški tedenski sejem (I. julija.) Dogon srednji. Cene prvorazrednim volom so dalje padle za 50 par, dočim so drugorazrednemu blagu poskočile za 50 par pri kg. Cene bikom so nazadovale za 1 Din in kravam za 50 par pri kg. Svinje so se podražile za 25 do 50 par. Ostalo neizpremenjeno. Promet je bil precej živahen. Naši izvozniki so nakupili precejšnjo količino telet in volov za izvoz. Svinje so se kupovale v večjih partijah za tvornice v Petrinji in Mariboru. Za konje tujih kupcev ni bilo. Dovoz krme je bil obilen; cene nazadujejo, ker se dovaža že novo blago. Cene za kg žive teže: voli domači I. 8.75—9.50, II.
7.50—8.50, III. 6—7, biki 6—7,. čokli 3 do 4, krave L 7.50—8.50, II. 6—7, ITT. 3 do 5, junice 7—8, junci I. 9.50—11, IL
8.50—10, teleta (zaklana 9—13), svinje-domače mesne 12—14, debele 15—16. (zaklane domače 18—18.75, sremska 19 ■ do 19.50), prasci do 1 leta 11.50—13, nad
1 letom 12—13.50, odojici 16—18 Din. Konji po komadu: tovorni težki 4000 do 6000, lahki 3000—4000, kmečki 2500 do-4000, vozni lahki 2000—3000, srednji 2800—3500, težki 3500—5000, jahalni 3000—5000; za klanje 1.50—2 Din kg žive teže. Krma: navadna detelja in lucerna 100—125, seno 1. 90—100, II. 70i do 80 Din za 100 kg.
Cene na Češkoslovaškem. Indeksna številka za veletrgovino se je tekom meseca maja t. 1. znižala za 'A % na 997" točk. Znižanje je povzročilo padec cen za tekstilno blago, ki , se je pocenilo za 4 do 7.3%.
Dobava, prodaja.
Dobave. Vršile se bodo naslednje-ofertalue licitacije: Dne 13. julija 1925 pri intendanturi komande Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 2.500 kg petroleja, dne 14. julija pa pri komandi mesta v Sisku glede dobave 660 kg petroleja. — Dne 22. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih barv in firneža; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave gumijevih cevi; pri. intendanturi Timočke divizijske oblasti, v Zaječaru glede dobave 5115 kg petroleja.
Prodaja stare vojaške opreme in odpadkov se bo vršila dne 15. julija 1925 pri upravi 3. zavoda za izradu vojne-odeče v Nišu.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
ta kolosa M
Josip
Peteline-«
mamk*
GEITZnEH PHflKDUn ADLER
m rodbino, obrt in industrijo
ljubljena
Nsk • ismsIs krasta. MUt** ssrtndjs. Delavnica Bat popravila Hm Toliko. TsBfss til Na malo.
Kurja očesa
, ag
Zaščitni znak.
Skladišče v lekarnah uli drogerijah ali naravnost iz tvorntee in glavnega skladišča
M. HRNJAK
lekarnar SIS AK
Veletrgovina
kolonijalne ln špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna ht solidna postrdb«!
Zahtevajte ceniki
Sirite .Trgovski listi
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, irgovsko-indusfrijska d. d., Ljabljua. — Odgovorni urednik F. JERAS.
NATEČAJ.
vi
Ljubljanski! borza za blago in vrednote razpisuje
Iliri	mnliiista za	iimi oddelek
(dve za lesno stroko, dve za deželne pridelke, kolonialno in drugo blago) in
eno senzalsko mesto za efektni oddelek.
Reflektanti se opozarjajo, da morejo položiti me-šetarski izpit tudi po eventualnem imenovanju v roku, kakor ga predvideva pravilnik za borzne senzale.
Detajlirane ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo do 18. julija 1925 tajništvu ljubljanske borze za blago in vrednote, Kongresni trg štev. 9, I. nadstropje (Filharmonija).
Za vse nadaljnje podrobne informacije naj se reflektanti izvolijo obrniti na navedeno borzno tajništvo.
LJUBLJANSKA BORZA ZA BLAGO IN VREDNOTE.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Jelačin ml., s. r.	Dr. M. Dobrila, s. r.
J
Josip Peteline, Ljubljana
(Uta rntaomi »■■■■*») ob vodi *• m«!®1
brrlpir)«, mmtUmrJm, » blago.
Tvlvfoo 913
7.o rum, konjak, likerje in žganje
Ekstrakti in arome
ia nealkoholne pijače vseh vrs!
Koncentrirani sadni
.1..! ia eromallziranje kan-kLCII ditov in sladiič
mm imiNovEc
h(m\ grog (Puntih) = Limonov sok =
priporoča;	»
Srečka Potnik in drug
Ljibtiana, Metelkova ut13 !! Zahtevajte cenike H
Naročajte Trgovski list“l
99 i
TUk tiskarne »Merkurc, trgovsko-industrijike d. d.