Poštnina plačana v gotovini-
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — žiro račun St. 50120-603-55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24,00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v LJubljani
Leto XIII — št. 10 Domžale, 20. oktobra 1974
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Novo ustavno vlogo in odgovornost sindikatov bomo morali uresničevati vsi
V teh dneh se sestajajo člani sindikata v vseh delovnih kolektivih po naši republiki. Povsod obravnavajo gradivo za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra 1974 v Celju. Vsi ti in drugi predkongresni sestanki pomenijo bistven sestavni del priprav na 8. kongres in možnost za vsakega člana sindikata, da prispeva svoj delež k uspehu tega kongresa, to je k večji uspešnosti sindikata pri uresničevanju interesov delavcev.
8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, te najbolj množične družbenopolitične organizacije delavskega razreda, mora biti kongres akcije za dosledno uresničevanje vsega, kar smo zapisali v ustavo in v dokumente X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Tega ni malo, saj hočemo uresničiti popolno oblast delavcev nad razmerami, v katerih živijo in delajo, nad sredstvi, ki jih uporabljajo za delo in nad celotnim dohodkom, ki ga ustvarjajo. Pri tem za delo sindikatov res ne rabimo več nekih splošnih sklepov, ki bi ponavljali ustavo ali kongresne sklepe Zveze komunistov. Pač pa potrebujemo sklepe, ki bi kolikor mogoče natančno povedali, kaj je v naslednjem obdobju predvsem treba storiti in kdo je za kaj odgovoren. Rabimo sklepe za organizirano akcijo vseh nas članov sindikata in ne le za posamezne sindikalne organe ali za posamezne sindikalne aktiviste. Kajti sindikat smo predvsem mi, člani in vse drugo je le naš pripomoček in naše sredstvo za našo akcijo! To osnovno izhodišče je upoštevano tako v novem statutu, kj se imenuje statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji, kot tudi v osnutkih kongresnih sklepov.
Potreba po novem statutarnem dokumentu izhaja iz dejstva, da je z novo ustavo bistveno povečana družbena vloga sindikatov, da so razširjene naloge sindikatov pravzaprav na vse, kar je pomembnega za delavce v združenem delu, in da je ob tem bistveno povečana tudi odgovornost sindikata — od osnovne organizacije do federacije — za uresničevanje delavskih interesov. Ob spoznanju, da rabimo v novih ustavnih razmerah vsebinsko nov sindikat, je bil prvi osnutek novega statutarnega dokumenta objavljen za javno razpravo že maja 1973. leta. Obenem so bili na 4. konferenci Zveze sindikatov Slovenije junija 1973 sprejeti številni sklepi za takojšnjo reorganizacijo sindikatov, ki je bila v večini že opravljena in je že dala mnoge dobre začetne rezultate. Na podlagi opravljene javne razprave in izkušenj iz omenjene reorganizacije je bil v začetku julija letos objavljen izpopolnjen predlog statutarnega dogovora. Tudi tega so obravnavale mnoge osnovne organizacije sindikata, vse občinske in republiške organizacije sindikatov in zveze sindikatov in posamezni drugi družbeni dejavniki, med njimi tudi izvršni komite predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Vsi so predlog podprli, mnogi pa so dali tudi še dodatne spreminjevalne ali dopolnilne predloge. Na podlagi vse te leto in pol trajajoče aktivnosti nam republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sedaj predlaga, da odločimo o končnem besedilu tega dokumenta. Če bo dokument sprejelo članstvo v vsaj dveh tretjinah osnovnih organizacij sindikata v Sloveniji, bo na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije razglašena njegova uveljavitev. To bo prvič v zgodovini sindikalnega delovanja na Slovenskem, da je bil statutarni dokument sprejet po tako množičnih pripravah in neposredno od sindikalnega članstva.
Naša odločitev o sprejemu omenjenega statutarnega dokumenta torej ne bo težka, saj je bil doslej dobro sprejet povsod, kjer so o njem razpravljali.
Statutarni dogovor v svoih 91. členih opredeljuje vsa pomembnejša vprašanja sindikalne organiziranosti in delovanja. Najprej obravnava temeljna načela, nato člane, njihove pravice in dolžnosti, delegatski sistem in delegatska razmerja v sindikatih in sodelovanje sindikatov v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Za tem je v statutarnem dogovoru podrobneje obravnavana osnovna organizacija sindikata, vsebina njenega dela, oblike oganiziranosti in načini delovanja. V nadaljevanju so v statutarnem dogovoru določbe o združevanju osnovnih organizacij sindikata v krajevnih skupnostih. Statutarni dogovor nato opredeljuje sindikate Slovenije, ki jih je po novem 19, in njihovo organiziranost v občini, regiji in republiki. Sledijo določbe o zvezi sindikatov Slovenije, kot skupni organizaciji vseh sindikatov in o njeni organiziranosti v občini, regiji in republiki. Končno statutarni dogovor obravnava še stro-kovno-politične službe sindikatov, sindikalne znake in odličja, članarino, status pravne osebe in predhodne in končne določbe.
Tudi objavljeni osnutki kongresnih sklepov obsegajo številne probleme in interese delavcev ter predvidene sindikalne akcije za njihovo uresničevanje. Razvrščeni so v 17 vsebinskih področij in sicer:
1. Nadaljnje razvijanje samoupravljanja delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
2. Naloge sindikatov pri razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti.
3. Naloge sindikatov za uveljavljanje delavske kontrole.
4. Produktivnost dela in sistemi razporejanja dohodka v TOZD.
5. Samoupravni odnosi pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
6. Naloge sindikatov na področju planiranja in družbenoekonomskega sistema.
7. Utrjevanje socialne varnosti in obvladovanje socialnih razlik.
8. Delovne in življenjske razmere delavcev.
9. Razvoj stanovanjskega gospodarstva.
10. Preobrazba vzgoje, izobraževanja in kulture na samoupravnih osnovah.
11. Naloge na področju kulture in znanosti.
12. Oddih in rekreacija delavcev.
13. Organiziranost, kadrovska politika in izobraževanje v sindikatih.
14. Obveščanje in samoupravno komuniciranje.
15. Ljudska obramba in družbena samozaščita.
16. Sindikati in naši delavci v tujini.
17. Mednarodna dejavnost sindikatov in sodelovanje z naprednimi sindikalnimi gibanji.
Na vseh nas torej je, da ocenimo, kaj je glede na razmere v naši delovni skupnosti in občini takega, kar še posebej terja našo pobudo za dopolnitev sklepov 8. kongresa.
In za konec še tole: »Novo ustavno vlogo in odgovornost sindikatov bomo morali uresničevati vsi. Le tako bo sindikat to, kar mora biti — organizirana akcija delavcev za konkretno zboljšanje njihovih razmer, za reševanje njihovih problemov, za uresničevanje njihovih interesov, za popolno uresničevanje samoupravljanja, kar je naš temeljni razredni interes.«
Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Domžale
Ukrepi izvršnega sveta za
pospeševanje razvoja občine
Kljub ugodnim rezultatom, ki se kažejo v hitri rasti proizvodnje, produktivnosti dela in visoki ravni investicij terja položaj gospodarstva resne napore, da ga izboljšamo. Elementi nestabilnosti, kot je visoka stopnja inflacije, ki se izraža z visoko rastjo cen in poslabšano plačilno sposobnostjo, čedalje bolj ogrožajo uspehe, sproti razvrednotijo velika prizadevanja delovnih ljudi in delovnih organizacij in resno ogrožajo, da spremenijo dosežene uspehe v neuspehe.
Ugodni gospodarski rezultati nas ne smejo uspavati, temveč nas zavezujejo, da takoj in odločno ukrepamo. Seveda pa moramo začeti pri sebi in se ne izgovarjati na zunanje vplive in iskati krivca samo v zunanjih faktorjih. Sami smo nosilci mnogih odločitev o dohodkih, cenah, zadolževanju, zaposlovanju, naložbah, izkoriščanju surovin, organizaciji dela, delovni disciplini ter štednji. Tako nekatere organizacije združenega dela prepočasi rešujejo probleme: slabe organizacije, slabe izkoriščenosti delovnega časa, slabe delovne discipline, slabega koriščenja surovin ter njihovega kopičenja na zalogah, ki pa so vsekakor eden izmed vzrokov za zaostrovanje likvidnosti našega gospodarstva.
To pa ne pomeni, da želimo zmanjšati odgovornost občinskih organov in izvršnega sveta, nasprotno, izvršni svet želi še posebej izpostaviti svojo lastno odgovornost in napovedati boj proti miselnosti, da na navedenih področjih tako in tako sami ne moremo ničesar storiti.
Tudi na področju splošne in skupne porabe, kjer nezadovoljiva organiziranost in slab sistem informiranja onemogočata spremljanje izvajanja programov in prednostnih nalog, opredeljenih v resoluciji, se bo izvršni svet odločno boril za večjo uveljavitev in kontrolo delovnih ljudi. Na ta način bo onemogočeno v bodočnosti formalno sklepanje samoupravnih sporazumov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter omogočena boljša kvaliteta le-teh, saj je tu močno prizadet dohodek delovnih organizacij.
Pri vsem tem pa nam bodo vsi dobronamerni nasveti, še posebej pa konkretna pomoč, dobrodošli ter smo pripravljeni storiti vse, za kar nas boste vi, delegati, zavezali.
(Iz razprave predsednika IS SOb Viljema Držaniča na zadnji seji delegatske skupščine.)
Izvolili smo delegate za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije
Predkongresna konferenca, ki se je sestala 4. oktobra t. I., je poleg obravnave kongresnih materialov izvolila tudi delegate za 8. kongres ZSS in 7. kongres ZSJ, upoštevajoč pri tem dogovorjeno in ustrezno strukturo.
Za 8. kongres ZSS so bili izvoljeni naslednji delegati:
Iz tekstilne in usnjarske industrije:
Tilka Grčar, rojena 1. 3. 1928, KV delavka, zaposlena v TOKO, TOZD Galanterija, na delovnem mestu skladiščnika, je član ZK, izvršnega odbora OOS in član samoupravnih organov,
Breda Kurzvveil, rojena 5. 7. 1949, ekonomist, zaposlena v Induplati Jarše, na delovnem mestu referenta za devizno poslovanje, je član ZK ter član sveta skupnih služb.
Iz kemične industrije:
Janez Jeglič, rojen 3. 7. 1932, VK voznik, zaposlen v Heliosu Domžale, TOZD Količevo, na delovnem mestu voznika motornih vozil, je član ZK ter predsednik konference OOS Helios.
Iz papirne industrije:
Anton Smole, rojen 2. 4. 1936, gradbeni tehnik, zaposlen v Papirnici Količevo, vodja gradbene dejavnosti, je tajnik IO OOS, član samoupravnih organov ter delegat samoupravne stanovanjske skupnosti.
Za 7. kongres sindikatov Jugosalvije sta bila izvoljena:
Iz tekstilne in usnjarske industrije:
Pavla Kamin, rojena 26. 6. 1941, tekstilni tehnik, zaposlena v Tosami Domžale, tehnolog, delegat republiške in občinske konference sindikata tekstilne in usnjarske industrije.
Iz papirne industrije:
Ivan Korošec, rojen 8. 6. 1949, papirni tehnik, zaposlen v Papirnici Količevo, pripravnik v proizvodnji, je član ZK, član IO OOS ter predsednik aktiva mladih delavcev.
Z njihovo izvolitvijo, pa se ne samo pred njih, marveč tudi pred nas postavlja velika odgovornost, da ocenimo kaj je glede na razmere v naši občini, posameznih panogah in delovnih skupnostih takega, kar še posebej terja našo pobudo za dopolnitev vseh dokumentov, ki bodo sprejeti na kongresih. Oceniti moramo našo naravnanost do reševanja posameznih vprašanj in problemov in ob tem izkoristiti vse tisto, kar v tem trenutku zavira posamezne pobude in naše konkretne akcije.
O tem kaj menijo posamezni delegati, pa vam posredujemo njihove poglede na sam kongres in kako si zamišljajo nadaljnje delo sindikata v naši občini.
TILKA GRČAR
Kot delegat občinske konference sindikata tekstilne-usnjarske industrije, ne morem mimo problemov te veje gospodarstva.
Usnjarsko-predelovalna industrija se že vrsto let bori z velikimi težavami, kot posledice notranjih in zunanjih vplivov.
Svoj življenjski prostor v jugoslovanskem gospodarstvu si pri nas zamišljamo v sestavljeni organizaciji združenega dela, ki bi nastala z integracijskimi procesi posameznih dejavnosti.
Prvi koraki k združevanju so narejeni in člani sindikata se kot nosilci te akcije zavedamo svojih nalog in odgovornosti.
Tilka Grčar
Osnovna prizadevanja naše konference osnovne organizacije so:
— povečanje produktivnosti;
— samoupravljanje;
— izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, izobraževanje;
— oddih in rekreacija.
BREDA KURZVVEIL
Z novo ustavo in s sklepi X. kongresa ZK in VII. kongresa ZK Slovenije sta se družbena vloga in odgovornost sindikata za uresničevanje delavskih interesov močno povečali. Prav zato se je pokazala potreba po reorganizaciji te množične organizacije in ravno zdaj, v predkongresnem obdobju, so že bile ali pa še potekajo v vseh osnovnih organizacijah sindikata razprave o novem statutarnem dogovoru in o osnutku sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
Spremembe v organizaciji In delovanju sindikata so velike. Sindikat mora danes še bolj kot prej usmeriti svoje delovanje k najpomembnejšim delovnim in življenjskim problemom delavcev. S predlogi in akcijo mora skrbeti za razvijanje samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, skrbeti mora za večjo produktivnost dela, večjo proizvodnjo in večji dohodek, saj bomo le tako lahko rešili tudi problem nagrajevanja, ki ga zadnje čase pogosto omenjamo, jasno je, da bo treba rešiti tudi problem Inflacije in nelikvidnosti, ■pa tudi problem obremenjevanja gospodarstva z novimi dajatvami.
Seveda sodi med poglavitne naloge sindikata tudi vprašanje izobraževanja, zdravstva, prehrane, stanovanj, otroškega varstva, šport-
ne rekreacije itd., torej vseh dejavnosti, ki so posredno odvisne od sodelovanja s proizvodnimi enotami, omogočajo pa intenzivno delo ■in večjo produktivnost. Le delavec, razbremenjen od skrbi, ki nas še vse prepogosto tarejo, lahko posve-
Breda Kurzvveil
ti vse svoje fizične in umske spo-sobnoti delu na delovnem mestu in delu v raznih organih, kamor ga je izvolila družba.
Naše podjetje se srečuje s podobnimi problemi kot druge delovne organizacije v tekstilni industri-jji. Najprej smo se ukvarjali s problemom redne preskrbe s surovina-
mi, nato nas je prizadelo povišanje cen le-teh. Poleg tega so tu še problemi, značilni za vse gospodarstvo. Zato smo se tudi mi že pogovarjali o tem, da bomo morali še povečati produktivnost dela, izboljšati disciplino na delu in izboljšati kvaliteto izdelkov, saj postajajo kupci na domačem in tujem trgu vedno bolj zahtevni. Pri tem nam bo v veliko pomoč modernizacija naših obratov in povečanje kapacitet v predilnici.
V zadnjem času je tudi v tekstilni industriji opaziti težnje po združevanju. S kom se združiti in kako se združiti pa je vprašanje, ki sloni na sindikatu, kot nosilcu ideje o združevanju.
Pojavljajo se tudi vprašanja glede smotrnega oblikovanja prostega časa delavcev, še vedno se pojavljajo tudi stanovanjski problemi, ki prav tako ne smejo ostati brez ustreznih reištev.
Problemov in nalog je torej veliko in 8. kongres je tisti, ki jih bo skušal rešiti. Ne pričakujemo, da bo rešil vse, vendar pa bomo na njem sprejeli nove cilje, nove smernice našega dela v prihodnosti in ne samo splošne ugotovitve, ampak tudi kolikor je mogoče konkretne dogovore.
JANEZ JEGLIČ
Sindikati in zveza sindikatov usmerjajo svoje delovanje na vsa področja življenjskih in delovnih interesov delavcev in na vsej ravni samoupravne in družbenopolitične organiziranosti. V statutarnem dogovoru so v tem smislu navedena
VOLITVE DELEGACIJ ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI BODO OD 1.DO 8. DECEMBRA 1974
Z zakonom je določeno, da se morajo samoupravne interesne skupnosti (SIS) konstituirati do 31. decembra 1974. Zaradi tega so pred krajevnimi skupnostmi in TOZD odprte naloge, ki jih morajo v določenih rokih speljati.
Katere so te naloge?
1. Volitve delegacij za SIS razpišejo TOZD in krajevne skupnosti v roku, ki bo z zakonom določen (zakon bo sprejet v začetku meseca novembra 1974).
2. Evidentiranje možnih kandidatov za delegacije SIS se zaključi 26. oktobra 1974. Evidentiranje se hkrati izkoristi za predkandidacijski postopek, v katerem se upošteva vse tiste evidentirane za skupščinske volitve.
3. Temeljne kandidacijske konference se morajo sklicati in opraviti od 8. do 20. novembra.
4. Za delegata delegacije SIS lahko kandidira vsak delovni človek in občan, ki je lahko kandidiral tudi pri skupščinskih volitvah za delegacijo KS ali TOZD, ker omejitev kandidiranja za SIS velja isto načelo, kot je veljalo za omejitev pri delegacijah za skupščinske volitve.
5. Volitve delegacij za SIS v TOZD in KS bodo od 1. do 8. decembra. Volitve izpeljejo že obstoječe volilne komisije v TOZD in KS, ker njihov mandat traja 4 leta.
6. Od 8. do 14. decembra se bodo morale sestati vse izvoljene delegacije in opraviti naslednje delo:
— izvoliti vodjo delegacije,
— izvoliti delegate za prvo sejo SIS,
— izvoliti možne kandidate za samoupravno kontrolo SIS.
7. Dan konstituiranja SIS v občinah naj bo 20. decembra 1974.
8. Dan konstituiranja SIS v regijah in republikah pa naj bo 27. december 1974.
To so prvi podatki, ki smo jih prejeli od RK SZDL Slovenije. Podrobnejša navodila bomo prav gotovo prejeli pred izidom Občinskega poročevalca in bomo o njih sproti obveščali TOZD in krajevne skupnosti.
Volilna komisija Občinske konference SZDL Domžale
Janez Jeglič
področja delovanja, iz katerih je razvidno, da so poglavitne naloge sindikatov tam, kjer so tudi poglavitni problemi in interesi delavcev. Od samega poteka razprav, ki te dni potekajo po osnovnih organizacijah in od njihovih konkretnih predlogov za spremembo osnutka, pa je odvisno kakšni bodo ti dogovori. Osnutki so po mojem mnenju zelo skrbno in v redu pripravljeni in jih bo potem, ko jih bo kongres verificiral potrebno samo skrbno uresničevati na vseh področjih in nivojih.
PAVLA KAMIN
Sem delovna žena, ter mati dveh otrok. Zaposlena sem v podjetju »Tosama« v Domžalah in sicer na delovnem mestu tehnologa. 2e vsa leta svoje zaposlitve sodelujem po svojih močeh v skoraj vseh organih samoupravljanja ter družbenopolitičnih organizacijah, ne nazadnje tudi pri delu sindikata, ki ima v naši delovni organizaciji precej pomembno nalogo: zastopa interese delavskega razreda, spremlja gospodarska gibanja, skrbi za družbeni standard in socialno varnost delavcev, za njihovo rekreacijo, za pravilno stanovanjsko politiko, delitev dohodka in drugo.
V našem podjetju imamo zaposleno pretežno žensko delovno silo, ki je vključena in sodeluje v vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Aktivno delo na tem polju, pa je naši ženi in materi otežkočeno zaradi njene prezaposlenosti.
Dandanes smo preobremenjene, saj  smo zaposlene v službah, v
Pavla Kamin
gospodinjstvu in z vzgojo otrok. Že samo s tem je delovni dan žene izpopolnjen. Zato je potrebno, da se sindikati angažirajo, da nas razbremenijo, ker tudi mi, kot delovne žene, želimo sodelovati pri reševanju problemov, ki nas tarejo. Mislim, da je na tem področju še vedno premalo narejenega.
Otroško varstvo je na primer še vedno pereč problem: samo jutranje varstvo, premajhne kapacitete in marsikje tudi cena. Prav tako je problem družbena prehrana. Marsikatera delovna žena bi se z družino rada hranila nekje poceni in okusno, kar pa v naši občini še ni rešeno.
Z rešitvijo teh dveh problemov bi vsaj delno razbremenili našo delovno ženo, ki bi potem lažje sodelovala in aktivno delala na vseh področjih: v podjetju, krajevni skupnosti in še kje. Ta preobremenjenost žena in mater pa se čuti tudi pri dodatnem izobraževanju, kajti marsikatera bi želela še dodatno izpopolnjevati svoje znanje, pa tega ne more.
Delo sindikata, ki zastopa interese delovnega človeka, je potrebno organizirati tako, da bodo problemi, ki težijo nas delavke, reše-vani čim hitreje in na najbolj možni način. Zato mislim, da je sedanji delegatski način pravilen, saj se prenašajo problemi na ta način direktno od delavca do občine, republike in zveze.
V naši delovni organizaciji smo delavci — člani sindikata — seznanjeni z delom 1000-članskega kolektiva. Vsa obveščanja potekajo preko predstavnikov, ki smo jih sami izvolili, preko oglasnih desk in pa tovarniškega glasila, ki izhaja enkrat mesečno. Organizacija dela in izvrševanje nalog z doseganjem ciljev, ki jih ima sindikat zastavljene, pa bi bila dosti boljša, če ne bi bili delavci, ki opravljajo glavno funkcijo tudi redno zaposleni, kajti redna zaposlitev ne dopušča, da bi se posvetili delu sindikata v tolikšni meri, kot bi bilo potrebno. Pri tem trpi tako delo na rednem delovnem mestu, kot tudi delo, ki bi ga moral opravljati kot sindikalni funkcionar.
IVAN KOROŠEC
V osnovni organizaciji sindikata delavci neposredno izražamo svoje posamezne interese, jih usklajujemo med seboj s stališči razrednih interesov. Pri dosedanjem delu pa smo opazili, da je sedanja organiziranost preveč toga, neživljenjska, zaradi tega bo potrebno preiti na takšno organiziranost, da se bo čutil interes slehernega člana. Naša organizacija sindikata je prevelika, da bi se lahko skupaj sestajali in skupaj odločali. Se posebne težave so zaradi izmenskega dela. Potrebno bo ustanoviti več sindikalnih skupin. Vsaka skupina bi imela svojega vodjo, ki ga izmed sebe izberejo člani skupine. Vodja pa bi bil obenem delegat skupine v izvršnem odboru. Delegat sindikalne skupine bi prenašal v izvršni odbor stališča, predloge in mnenja članov sindikalne skupine. V okviru osnovne organizacije sindikata deluje tudi Aktiv mladih delavcev, ki ga sestavljajo člani sindikata. To je posebna oblika sodelovanja, obenem pa priprava mladinca za aktivno družbenopolitično delovanje. Takšna organizacija pa bo uspešna le, če bomo imeli dovolj razvit čut do družbenega dela. Pri svojem delu ne smemo nikoli pozabiti na delovne in življenjske razmere delavcev. To poudarjam zaradi tega, ker tudi takrat, ko smo sprejeli sklepe, še ne bo ničesar narejenega, če ne bomo šli v akcijo. Vsaka delovna
Ivan Korošec
organizacija bo morala prilagoditi sprejete sklepe svoji organizaciji in jih čim bolj dosledno uresničevati. Socialna varnost še ni določena z najnižjim osebnim dohodkom, ampak je odvisna še od veliko okoliščin posameznika in ravno na te posameznike bomo morali biti še posebno pozorni.
Že sami osnutki sklepov nam dajo čutiti, da bo še veliko dela, nekaj je že zastavljenega, ostalo pa bo moralo čimprej zaživeti v praksi. Sklepi osmega kongresa morajo torej biti akcija za akcijo. Z vso resnostjo bo potrebno pristopiti k reševanju nalog. To pa niso naloge delegatsko sestavljenih organov za delegatsko sestavljene organe, ampak so naloge organiziranega članstva za organizirano članstvo. Zato razvijajmo med članstvom takšno javnost, da bomo vsi člani sindikata ustvarjalni v akciji.
ANTON SMOLE
Sindikalna organizacija kot množična politična organizacija delavskega razreda in kot del družbeno političnega in samoupravnega sistema je z novo organiziranostjo že tako daleč, da se to odraža od najmanjše sindikalne skupine do vseh ostalih organizacijskih delov, predvsem pa povsod tam, kjer deluje sindikalna organizacija po principih nove organizacije.
Predkongresna dogajanja so skoraj mimo. Seznanili smo se z osnutkom sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
Ko bo statutarni dogovor na kongresu razglašen, ko bodo sklepi 8. kongresa sprejeti, nas čakajo nadaljnje naloge in delo pri izvajanju nove organizacije v vseh sindikalnih vrstah, da bomo izpolnili res vse dolžnosti, ki nam jih nalaga čalnstvo v sindikalni organizaciji in v tem smislu delovali na vseh področjih.
Anton Smole
ljubljanska banka
podružnica Domžale KADROVSKA KOMISIJA objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. ANALITIKA
2. VIŠJEGA REFERENTA — šef odseka za stanov, in komunal, kreditiranje
3. REFERENTA — referenta za knjiženje glavne knjige in analitike
4. VIŠJEGA LIKVIDATORJA — likvidator za obdelavo materiala in ostale računovodske posle
5. REFERENTA — referent za likvidacijo dinarskih žiro računov
6. BLAGAJNIKA — likvidator — blagajnik dinarske blagajne
7. VIŠJEGA LIKVIDATORJA — likvidator hranilne službe
Za objavljena delovna mesta morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje zahteve:
— za delovno mesto pod 1: visoka izobrazba ekonomske smeri in nad 3 leta prakse na finančno analitičnih poslih, pasivno znanje enega tujega
jezika:
— za delovno mesto pod 2: višja izobrazba ekonomske in drugih, delovnemu področju ustreznih smeri ter nad 2 leti delovnih izkušenj in pasivno znanje enega tujega jezika. Imeti mora sposobnost za sodelovanje in organizacijo;
— za delovno mesto pod 3: srednja ekonomska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj ter obvladanje strojnega knjiženja;
— za delovno mesto pod 4: srednja ekonomska izobrazba, eno leto delovnih izkušenj;
— za delovno mesto pod 5: srednja ekonomska izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj;
— za delovno mesto pod 6: srednja ekonomska izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj;
— za delovno mesto pod 7: srednja ekonomska izobrazba, eno leto delovnih izkušenj.
Delovna mesta pod zap. št. 5, 6 In 7 so vezana Izmensko delo. Kandidati za objavljena delovna mesta naj pošljejo prijave v 10 dneh od dneva objave na naslov:
Ljubljanska banka, podružnica Domžale, Kadrovska komisija
Gospodarska gibanja v prvem polletju 1974
Gospodarske organizacije na območju občine Domžale so v prvem polletju letošnjega leta ustvarile lepe rezultate. Ne glede na to pa je potrebno poudariti, da so to prvi rezultati in da je v drugem polletju realno pričakovati slabši poslovni uspeh. Tako je celotno gospodarstvo občine Domžale doseglo vrednost celotnega dohodka v višini 952.159 (v tisoč din), kar je za 40 % več, kakor v istem obdobju lanskega leta. Na tako velik porast celotnega dohodka so poleg večje industrijske proizvodnje in prodaje, vplivale tudi višje cene gotovih izdelkov in surovin. Industrija je zabeležila 43 % rast celotnega dohodka.
Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah se je v celotnem gospodarstvu povečala za 44 %, amortizacija nad predpisano minimalno stopnjo pa se je bistveno zmanjšala (79 %), kar je vsekakor imelo vpliv na delitev celotnega dohodka. Tako je ostanek dohodka večji za 91 %, kolikor pa bi bila dinamika rasti amortizacije nad predpisano minimalno stopnjo enaka rasti celotnega dohodka, bi ostanek dohodka bil večji le za 85 %.
Največje povečanje izkazujejo zakonske obveznosti in to kar za 106 %. Vzrok tako velikemu povečanju so spremembe predpisov o načinu financiranja splošne in skupne porabe. Stopnja rasti prispevkov od osebnega dohodka je le 21 %, rast mase neto osebnega dohodka pa 25 %. Kolikor bi od zakonskih obveznosti odšteli razliko med plačanimi prispevki od osebnega dohodka v letu 1974 in prispevki, ki bi jih temeljne organizacije združenega dela plačale v primeru enakih prispevnih stopenj, kot leta 1973, bi rast zakonskih obveznosti bila enaka stopnji rasti celotnega dohodka.
Akumulacija (ostanek dohodka in amortizacija nad predpisano minimalno stopnjo) se je povečala za 67 %.
Za prvo polletje je značilna pospešena dinamika terjatev od kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Tako so se obveznosti do dobaviteljev povečale za 72 %, nekoliko manjšo rast pa so zabeležile terjatve od kupcev 41 %.
Posebno važna je ugotovitev, da dolgoročni krediti predstavljajo približno 50 % vseh kreditov (kar poboljšuje plačilno sposobnost podjetij), le-ti pa so zabeležili tudi največjo rast 64 %.
Fizični obseg industrijske proizvodnje v domžalski občini je v primerjavi s celotno Slovenijo naraščal, vendar je kljub temu dosegel ugoden rezultat, saj je bil v prvem polletju letošnjega leta za 10 % večji, kot pa v istem obdobju lanskega leta. Fizični obseg proizvodnje obratov, ki imajo sedež izven občine Domžale pa je za 9 % večji, kakor v lanskem letu.
Tako ugodna rast proizvodnje temelji izključno na povečani pro-
duktivnosti, saj se nivo zaposlenosti v prvem polletju letošnjega leta napram istem obdobju lanskega leta v globalu ni povečal.
Število    zaposlenih na območju občine Domžale se je povečalo (Nadaljevanje na 4. strani)
	1973	1Q7. Indeks 13/4    v 000 din	
Celotni dohodek	679.069,0	952.159,7	140
Amortizacija po predpisanih			
minimalnih stopnjah	11.689,4	16.811,5	144
Amortizacija nad predpisano			
stopnjo	13.727,5	10.836,9	79
Ostanek dohodka	48.829,9	93,349,3	191
Zakonske obveznosti	13.047,3	26.856,9	206
Neto OD	76.215,3	95.088,3	125
Izplačani prispevek iz OD	34.536,7	41.655,6	121
Ostanek dohodka in amort.			
nad predpisano stopnjo	62.557,4	104.186,2	167
Terjatve od kupcev	246.908,7	347.404,5	141
Obveznosti do dobavitelja	. 98.183,9	168.986,1	172
Krediti skupaj	198.883,1	272.615,9	137
Dolgoročni krediti	82.662,6	135.866,8	164
Število zaposlenih	8.225	8.486	103
Poprečni OD (nomin.)	1.948	2.400	123
«WMJi M MiBsm mi/      c vjinatAsrnv
			
-......------------ itn ..................-----------	""; ''      1 ----tn--------..........................	■ - m -........	
Grafični prikaz gibanja gospodarstva v zadnjih treh letih
Na grafikonu vidimo celoten dohodek, dohodek za razdelitev in akumulacijo v domžalskem gospodarstvu v
prvi polovici leta 1974
za 4 %, v gospodarstvu za 3 %, v negospodarstvu pa za 8 %. Vse panoge kažejo pozitivno dinamiko, razen gozdarstva in gostinstva.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini Domžale znaša 2.446 dinarjev, kar je za 24 % več kakor v lanskem letu. Ker so se življenjski stroški dvignili za 23 %, je realno povečanje osebnih dohodkov le 1 %.
Vrednost izvoza je znašala v prvem polletju letošnjega leta 7.266.559 $, kar je za 28 % več, kakor v istem obdobju lanskega leta. Od tega je za konvertibilno valuto prodanega 62,3 % blaga.
Uvoz, ki skoraj v celoti predstavlja repromaterial, je dosegel vrednost 12.341.914$ in je tako za 78 % večji kakor v lanskem letu. Tako velik porast uvoza pa je imel za posledico to, da se je zunanjetrgovinski deficit povečal iz 1.249.209$, kolikor je znašal v prvih šestih mesecih lanskega leta, na 5.075.355 $ v letošnjem letu. Taka ali podobna slika se kaže v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu.
V absolutnih zneskih so TOZD s sedežem v občini (ca. 75 % družbenega gospodarstva), dosegle naslednje rezultate:
(Glej tabelo na 4. strani).
co    umuiti* mooiit ntamv tMcm    mto    prsnim* omVK attmitm,  rrn»m :Voa    mun  mm mi
ost/.      omi       Od       a ao       wati »ic»min SKUnj     umni   nsiomu mtmi
Prikaz gibanja gospodarstva v I. polletju 1974
Mladi organizirani v Zvezi socialistične mladine Slovenije
V Moravcih pri Murski Soboti je bil od 2. do 4. oktobra 1974 IX. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki smo se ga udeležili tudi 4 delegati iz Domžal: Lado Goričan, Marjan Kaliman, Bojan Kisilak iin Vera Grošelj. Slovesno okrašeno Pomurje je sprejelo 480 delegatov, 200 gostov in 100 akreditiranih novinarjev. Navzoče so bile tudi delegacije mladih iz bratskih republik in sosednjih držav.
Kongres se je pričel v veliki dvorani hotela v Moravcih in sicer z izvolitvijo delovnega predsedstva in komisij. Nato je spregovoril predsednik Republiške konference ZMS tov. Ljubo Jasnič o nadaljnji vlogi in akciji Zveze socialistične mladine Slovenije v izgradnji samoupravne socialistične družbe. V svojem izvajanju se je dotaknil vseh področij delovanja mladih in poudaril, da se edino z učenjem in delom mladi lahko oddolžijo tov. Titu, Zvezi komunistov, našim narodom in narodnostim, da tako poglabljamo enakopravnost, bratstvo in enotnost, da nadaljujemo revolucijo in prispevamo svoj delež k močni in enotni Zvezi socialistične mladine Jugoslavije.
Za njim je spregovoril predsednik Centralnega komiteja ZKS tov. France Popit, ki je najprej zaželel kongresu veliko uspeha pri dogovarjanju, kako se lotiti nalog, ki smo jih vsi, vsak na svojem področju, dolžni opraviti za še hitrejši razvoj naše socialistične samoupravne družbe. Nato je govoril o problemih in pomanjkljivostih, ki so se kazali v delovanju mladih, za katere pa ni bila odgovorna le mladina, temveč mi vsi, predvsem pa komunisti. Poudaril je, da mora ZSMS po vsebini svojega delovanja postati ena od najširših oblik družbenega samoupravljanja mladih ljudi,   hkrati pa učinkovito orožje
socialistične revolucije v boju za opredeljevanje in usmeritev mladine.
V popoldanskem plenarnem zasedanju je s svojimi referati sodelovalo 12 razpravljalcev iz vse Slovenije, ki so v svojih referatih spregovorili o vseh področjih mladinskega delovanja.
Zvečer so nam mladi v dvorani kina v Murski Soboti pripravili svečano akademijo v počastitev IX. kongresa, na kateri so nastopili mladi iz murskosoboške občine.
Naslednji dan je kongres nadaljeval delo v komisijah in sicer smo bili delegati razdeljeni v naslednje komisije: komisija za družbenoekonomske odnose, kmetijstvo in socialno politiko, komisija za vzgojo in izobraževanje, komisija za organiziranost in razvoj, statut, kadrovsko politiko in mednarodne dejavnosti, komisijo za krajevne skupnosti, specializirane organizacije in JLA.
Zadnji dan kongresa je bilo zopet plenarno zasedanje, katerega so se udeležili tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Bre-celj, predsednik Izvršnega sveta Andrej Marine, sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, sekretar RK SZDL Milan Kučan in drugi ugledni gostje. Po uvodnih poročilih predsednikov komisij o delu posameznih komisij je kongres soglasno sprejel poročilo o delu republiške konference ZMS in Zveze skupnosti študentov Slovenije v obdobju med obema kongresoma. Delegati smo prav tako soglasno sprejeli statut Zveze socialistične mladine Slovenije, s katerim smo se mladi zavestno združili v enotno organizacijo, ki bo skupno z drugimi republiškimi In pokrajinskimi konferencami sestavni del nove enotne zveze socialistične mladine Jugoslavije. Mladi delavci, kmetje,
študentje, dijaki in učenci ter mladi v specializiranih organizacijah smo tako uresničili cilje tretje konference ZKJ.
Po sprejetju statuta smo vsi mladi zapeli našo himno Lepo je v naši domovini biti mlad, nato pa glasovali za sprejem resolucij in akcijskega programa do leta 1976. V resoluciji in akcijskem programu mladi opredeljujemo naloge na vseh področjih našega delovanja.
Kongres je kadrovske priprave ocenil kot del politične akcije, kot sestavino boja mlade generacije za nove odnose v novi ZSMS. Izvolili smo prvo republiško konferenco ZSMS, ki šteje 109 članov, kateri so izvolili 35 člansko predsedstvo republiške konference, katerega član je postal tudi pred-
sednik OK ZMS Domžale tov. Franc Tekavec. Za sekretarja nove ZSMS je bil izvoljen Zdenko Mali iz Kranja, za predsednika pa Ljubo Jasnič iz Jesenic.
V svojem zaključnem govoru je novi predsednik poudaril, da je bil deveti kongres Zveze socialistične mladine Slovenije kongres združitve in enotnosti celotne mlade generacije in se obenem zahvalil mladini soboške občine, skupščini občine Murska Sobota in vsem, ki so udeležencem kongresa omogočili tako plodno delo.
Ob koncu kongresa smo udeleženci poslali predsedniku republike pozdravno pismo in posebno izjavo v zvezi z položajem naših manjšin v Avstriji in Italiji.
Vera Grošelj
Ob cesti Ljube Šercerja v Domžalah je gradbeno podjetje OBNOVA začelo rušiti posamezne hiše, da bodo lahko začeli z graditvijo druge 12-nadstropne stolpnice
Uspelo posvetovanje - pred novimi nalogami
Občinska konferenca ZKS je organizirala enodnevno posvetovanje za sekretarje osnovnih organizacij ZKS, komite Občinske konference ZKS, sekretarje aktivov in člane političnega dela v občini. Namen tega posvetovanja je bil, kako organizirati poglobljeno delo v osnovnih organizacijah ZK in kako uresničevati sklepe, ki so začrtani v ustavi in bili sprejeti na posameznih kongresih. Ravno tako je bil dan velik poudarek gospodarskim vprašanjem v sami občini in odgovornosti članov Zveze komunistov do nadaljnjega razvoja posameznih temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Program posvetovanja je izhajal iz naslednjih tem: mednarodna situacija v svetu, delovanje novega skupščinskega sistema, gospodarskega razvoja občine, notranje organizacije osnovnih organizacij ZK, verske problematike, statutarnih sklepov o organiziranju ZK v občini Domžale in o družbenopolitičnem izobraževanju komunistov in usposabljanja delegatov v novem skupščinskem sistemu.
Ob zaključku pa so bila slušateljem politične šole »A« programa razdeljena potrdila, ker je posvetovanje bilo organizirano, kot zaključek te šole. Na posvetovanju so posamezni razpravljalci dali osnovni poudarek naslednjim vprašanjem:
1. Pregled mednarodne situacije je orisal komentator zunanjepolitične redakcije RTV tovariš Lojze VE-ZOČNIK. Izhajajoč iz same ciprske krize je širše osvetlil dogajanja v mednarodnem svetu, o prizadevanju neuvrščenih držav, da bi bil ta problem pozitivno rešen, govoril je o angažiranju velikih sil in o tem kakšno nevarnost v bistvu predstavlja ta kriza za celotni svet. Poleg tega Je spregovoril tudi o gospodarskem položaju v svetu in o »naftni krizi«. Poudaril je, da je reševanje tega vprašanja tesno povezano z mednarodnim političnim gospodarskim življenjem in da skušajo posamezne države najti ob tem tudi izhod iz mednarodne monetarne krize.
Posamezni skladi, ki se na novo ustanavljajo v svetu, imajo sicer pozitivni namen, vendar obstoja bojazen, da bi ne načrtno reševanje tega vprašanja lahko še povečalo razkorak med razvitimi in nerazvitimi državami. Tovariš Vezočnik je na koncu poudaril, da so ti problemi prisotni tudi v našem gospodarstvu in da jih bomo morali reševati skladno z mednarodim položajem, predvsem pa iskali gospodarske možnosti nadaljnjega razvoja doma.
2. Predsednik skupščine občine tovariš Jernej LENIČ je podal dosedanjo oceno dela nove delegatske skupščine in med drugim navedel, da so bili veliki uspehi doseženi že s tem, ko so bile izvoljene posamezne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Vprašanja, ki so se pojavljala pri dosedanjem delu so izhajala predvsem iz praktičnega vidika dela skupščine In to glede zasedanja posameznih zborov. Če na eni strani lahko ugotavljamo, da se delegati v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti menjavajo in da so zgubili bivši »odborniški« značaj pa verjetno tega dokončno ne moremo trditi za družbenopolitični zbor. Kljub temu, da ta zbor usklajuje svoje delo, pa bo moral iskati širše osnove v posameznih družbeno-
političnih organizacijah, predvsem pa v Socialistični zvezi. Tako bo ta zbor v resnici lahko predstavljal široko bazo za vse odločitve, ki jih bo sprejemal na posameznih zasedanjih. Pri nadaljnjem razvoju dela nove delegatske skupščine bo potrebno izhajati iz večje informiranosti, kajti le tako bomo dosegli odnose, ki morajo potekati na relaciji skupščina—delegacija—baza. Do sedaj lahko ugotavljamo, da smo vzpostavili te odnose do samih delegacij, da pa od te ne dobivamo informacij za posamezna vprašanja, ki se pojavljajo na dnevnem redu skupščine. Ena izmed prvenstvenih nalog, je poudaril tovariš Lenič, bo delo pri ustanavljanju samoupravnih organov interesnih skupnosti. Tu bodo morali komunisti analizirati obstoječe stanje in najti tako kadrovsko rešitev, da bodo delegacije resnični odraz hotenj posameznih interesnih skupnosti.
Kakšen bo sestav teh delegacij bo sicer določeno, vendar pa ne sme obstajati dilema, da bo moral biti sestav teh delegacij takšen, ki bo zagotavljal notranjo strukturo in znal krojiti tudi nadaljnji notranji razvoj.
V tej zvezi bo nujno potrebno rešiti vprašanje informiranosti na osnovi tega, da bi glasilo Občinski poročevalec izhajal kot 14-dnevnik.
3. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine tovariš Vilijem Držanič je spregovoril o gospodarskem razvoju občine v prvi polovici letošnjega leta. Poudaril je, da nas doseženi rezultati nikakor ne smejo uspavati, ker dinamika razvoja kaže, da primanjkuje obratnih sredstev, kar lahko negativno vpliva na realizacijo ob koncu leta. Uskladiti moramo splošno in družbeno porabo, na področju investicij pa voditi takšno politiko, da ne bomo posegali v posamezne sklade in s tem omogočili nadaljnji razvoj. Pri uresničevanju tega bo potrebno dosledno izoblikovati stališča do delovne discipline, iskanja notranjih rezerv in pozitivne menjave notranje strukture v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. Brez dvoma bo potrebno odpraviti prevelike razlike med uvozom in izvozom, čeprav le te nastajajo zaradi uvoza posameznih surovin, ki 10 osnova za delo delovnih organizacij. Pozitivni rezultati, ki so bili doseženi v Filcu, Tamizu, Avto-servisu, Mojci in Termitu predstavljajo del prizadevanj za pospešen razvoj gospodarstva. Večje investicije, ki se bodo izvajale v Papirnici, Toko in Napredku, pa predstavljajo osnovo za še hitrejšo rast gospodarstva v občini. Dosledno bo potrebno vztrajati pri reševanju nadaljnje izgradnje šolskega prostora, najti ustrezno rešitev v cestnem skladu in dosledno izvajati investicije pri izgradnji kolektorja.
4. Sekretar komiteja Občinske konference ZKS tovariš Milan Na-rat je v svoji razpravi uvodoma pohvalil prizadevnost posameznih osnovnih organizacij ZK pri reševanju vsakodnevnih problemov in pri izpeljavanju začrtane politike v resolucijah X. kongresa ZKJ. Sklepi, ki so bili sprejeti na III. konferenci domžalskih komunistov so obrodili pozitivne sadove, vendar bo potrebno še bolj poglobljeno delo na posameznih področjih kulture, telesne kulture, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Vendar pa ne moremo biti povsem zadovoljni s samo notranjo organiziranostjo, ker
se v vrstah zveze komunistov še vedno pojavlja dvoličnost, grupa-štvo, demagogija, neopredeljenost in pomanjkanje akcije pri reševanju nekaterih vsakodnevnih vprašanj. To so pojavi, ki izhajajo iz preteklosti, vendar tudi v sedanjem obdobju predstavljajo nevarnost, da bi prišlo do negativnih odklonov v delovanju članov ZK v posameznih sredinah. Na nekaterih primerih lahko vidimo, da so vodstva osnovnih organizacij pravilno reševala nastajajoče probleme in s tem ustvarjala pogoje za nadaljnji razvoj ne samo organizacij, ampak tudi celotne samouprave in gospodarstva. Predvsem pa ni dopustno, da bi posamezni člani dvolično tolmačili sprejete sklepe in da bi negativno vplivali na nadaljnje delovanje članov Zveze komunistov.
5. Predsednik občinske konference SZDL tovariš Janez Vreček je podal informacijo o odnosih med našo samoupravno družbo in cerkvijo. Gre za to, da se ti odnosi na območju občine uredijo na osnovi določil ustave in da se dosledno izvajajo principi, ki so že od vsega začetka sprejeti pri reševanju vseh problemov, ki izhajajo iz teh odnosov. Poudaril je, da je osnovni problem pri vsem tem ta, da nekateri nestrpno rešujejo vprašanja, ki se bi lahko reševala v okvirih, ki bi ne predstavljali nestrpnost in medsebojno psihozo.
6. Predstavnika Delavske univerze Karel Kušar in Rajko Radmelič pa sta spregovorila o izobraževanju in o smotrih tega izobraževanja.
Tovariš Kušar je izhajal iz tega, da je izobraževanje odraslih sestavni del vzgoje in izobraževanja in da ga nikakor ne moremo ločevati od ostalega osnovnega in srednješolskega izobraževanja. Zaradi tega bo potrebno v nadaljnjih razpravah doseči to, da bo izobraževanje odraslih postalo tudi sestavni del pri zbiranju sredstev na osnovi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja in da je treba rešiti vprašanja finančnega stanja institucij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih na enaki osnovi, kot vse ostalo izobraževanje. Dosledno bo potrebno izvajati načela dogovora o kadrovski politiki in začeti z izobraževanjem že v tistih sredinah, iz katerih bo mogoče kadrovati mlade ljudi v Zvezo komunistov. Tovariš Radmelič pa je orisal oblike in smotre družbenega izobraževanja in poudaril, da je enotnost akcije odvisna od skupnega dogovora vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, ker bo le-tako mogoče doseči določeno stopnjo izobrazbe, ne samo samoupravljalcev, ampak tudi vseh delegatov v posameznih sredinah, v katerih nastopajo.
Ob zaključku posvetovanja pa je predsednik komisije za idejnopoli-tično usposabljanje komunistov tovariš Peter Košir razdelil slušateljem politične šole A programa potrdila.
R.L.
POPRAVEK
V 9. številki Občinskega poročevalca je prišlo do neljube pomote pri uvodniku. Pravilni naslov se mora glasiti:
OB PRIPRAVAH NA OSMI KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE IN SEDMI KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
(ne komunistov).
Uredništvo
Del Bistriške ulice ob šoli Šlandrove brigade je bil asfaltiran tako, da bo v doglednem času lahko urejena tudi okolica šole
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
USTANOVLJENA KONFERENCA MLADIH IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V petek, 27. 9. 1974 je bila v Domžalah ustanovna seja konference mladih iz krajevnih skupnosti pri Občinski konferenci ZSMS Domžale. Poleg konference mladih v izobraževanju in konference mladih v organizacijah združenega dela je to že tretja konferenca, ki je formirana pri OK ZSMS Domžale in ki razvija aktivnosti med mladimi domžalske občine. Za predsednika konference je bil predlagan in izvoljen Tone Homar iz MA Pre-voje, za sekretarko Vera Grošelj iz MA Dob, za člane izvršnega odbora pa Janez Burkeljca iz MA Blagovica, Irena Tomazin iz MA Groblje, Franc Capuder iz MA Lukovica, Franc Vidic iz MA Mengeš, Bojan Dorič iz MA Moravče, Olga Macerl iz MA Trojane in Marjana Boštaj iz MA Vrhpolje. Na ustanovni seji sta bila sprejeta poslovnik in program, v katerem so nanizane aktivnosti konference kot: zavzemati se je potrebno, da bo v vsaki krajevni skupnosti delovala vsaj ena osnovna organizacija ZSMS in zato se morajo formirati še osnovne organizacije v naslednjih krajevnih skupnostih: Krtina, Peče, Rafolče, Rova in Velika Vas — Dešen. Zagotoviti je potrebno prostore za delovanje osnovnih organizacij ZSMS, klubov in specializiranih mladinskih organizacij; posebno vlogo je treba posvetiti mladinskim klubom kot obliki in metodi dela osnovnih organizacij za zadovoljevanje potreb na področju kulture, zabave, športa in podobno; urediti se mora delo s SZDL kot vsebinsko idejnopolitično in programsko nosilko in povezovalko pobud in dejavnosti vseh organizacij in oblik združevanja občanov; aktivno se
je treba vključiti v delo Zveze borcev pri izvrševanju osnovnih nalog, zlasti pri krepitvi splošne ljudske obrambe in razvijanju revolucionarnih partizanskih tradicij; koordinirano je potrebno iti v akcijo povsod tam, kjer družbenopolitične organizacije niso aktivne, da jih aktiviramo; dogovoriti se je potrebno za vire financiranja osnovnih organizacij ZSMS, mladinskih klubov in specializiranih organizacij ter društev v okviru krajevne skupnosti; prizadevati se je treba za čimvečjo družbenopolitično usposabljanje mladih v krajevni skupnosti; oceniti moramo aktivnost cerkve med mladimi, posebno pri oblikovanju in mentaliteti mlade osebnosti v razvoju in jasno povedati, kdo in kaj v naši socialistični družbi dela in kakšne pristojnosti ima; odpraviti se morajo negativni pojavi med mladimi, kot so alkoholizem, narkomanija, brezdelni-štvo, potepuštvo itd.; osnovne organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih se morajo aktivno vključiti v uresničevanje nove vloge krajevne skupnosti v novem političnem sistemu s tem, da predlagajo v vse organe krajevne skupnosti svoje kandidate in razpravljajo o osnutkih statuta KS; mladi v krajevni skupnosti se morajo vključiti v priprave in izvedbo neposrednih volitev delegacij interesnih skupnosti.
To so bila temeljna izhodišča za aktivnost novoustanovljene konference in to je močan pljusk goriva na ogenj revolucionarnosti in aktivnosti mladih posebno še v krajevnih skupnostih.
Tone Homar
Z ustanovne konference mladih v krajevnih skupnostih
OBVESTILO
Krajevna organizacija ZZB NOV Domžale obvešča sorodnike, bojne tovariše, znance in občane, da bo
2 A L N A SVEČANOST
v spomin padlim, v četrtek 31. oktobra ob 18. uri na pokopališču v Domžalah in ne na Dan mrtvih, kot je bila prejšnja leta.
Na žalno svečanost vas vljudno vabi Krajevna organizacija
ZZB NOV DOMŽALE
Vode Rače vsako leto poplavljajo obširna kmetijska področja in povzročajo veliko materialno škodo. To bo verjetno vse dotlej, dokler ne bo
Rača regulirana
MLADI IZ DOBA O KRAJEVNE
»Krajevna skupnost Dob je samoupravna skupnost delovnih ljudi, v katerih delovni ljudje sami in v sodelovanju z delovnimi ljudmi drugih krajevnih skupnosti, s temeljnimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe«, beremo v prvem členu osnutka statuta krajevne skupnosti Dob, o katerem smo v petek, 21. septembra razpravljali mladi iz Doba. Zbralo se nas je blizu štirideset, v razpravi pa je sodeloval tudi predsednik krajevne skupnosti Dob, tov. Jože Orehek.
V uvodu je predsednica aktiva podala kratko poročilo o osnutku statuta, v katerem so bili za nas mlade najpomembnejši naslednji členi:
— pravice in dolžnosti delovnih ljudi v krajevni skupnosti,
— priprave na splošni ljudski odpor,
— oblike zadovoljevanja potreb, interesov in nalog delovnih ljudi v v KS,
— organi krajevne skupnosti s poudarkom na konferenci delegatov KS in odboru za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito,
— kolektivnj izvršilni organ KS — svet KS,
— vloga in naloge delegatov KS v občinski skupščini,
— družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti.
O pravicah in dolžnostih delovnih ljudi nismo veliko govorili, pač pa smo precej pozornosti posvetili členom o pripravah na splošni ljudski odpor, v katerem mladi iz Doba sedaj še kar uspešno delujemo. Ob tem je spregovoril tudi tov. Orehek, ki nas Je pohvalil, vendar je poudaril, da bo v tej smeri še potrebno delati. Nekaj besed smo spregovorili tudi o volitvah v KS, o referendumu in zboru delovnih ljudi, katerega se udeležujejo občani stari nad 15 let. Ob tem smo poudarili veliko vlogo mladine v krajevni samoupravi, ki do sedaj ni bila uresničena. Treba se bo zelo potruditi, da se bomo bolje in uspešneje uveljavili v KS Dob. Konferenca delegatov krajevne skupnosti Dob, ki je nov organ, bo imela zelo veliko vlogo. Predsedstvo MA Dob se bo moralo na svoji
OSNUTKU STATUTA SKUPNOSTI
seji odločiti za predlog števila članov te konference, vanjo pa smo iz svojih vrst evidentirali naslednje mladince: Vojska Marto, Gregorčič Marto, Zelko Nado, Stegnar Pe-regrina, Kaplja Ladota, Breznik Romana, Starin Francija in Črnič Vla-dota. V svet krajevne skupnosti nismo predlagali delegatov, ker o njih odloča konferenca delegatov. Mladinski aktiv ima v delegaciji KS Dob dva svoja člana, ki zaenkrat kar uspešno delata v njej. Na sestanku smo tudi ostale mladince seznanili z vlogo in nalogami delegatov naše krajevne skupnosti v občinski skupščini Domžale.
Ob koncu pa je naša pozornost veljala členom o družbenopolitičnih organizacijah v Dobu. Na pobudo Občinske konference Domžale je predsedstvo našega aktiva sestavilo formulacijo, ki naj bi govorila o bodoči osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine Slovenije Dob in ki naj bi se vnesla v statut KS Dob.
Tako naj bi se člen, ki bi opredeljeval naš aktiv glasil:
»Mladina, ki živi v krajevni skupnosti Dob, se zaradi uresničevanja skupnih interesov združuje v osnovno organizacijo ZSMS Dob. Zaradi zadovoljevanja specifičnih interesov mladine, se organizirajo v specializiranih organizacijah in društvih. Kot sestavni del krajevne samouprave se mladina prek Zveze socialistične mladine in drugih organiziranih oblik vključuje v samoupravno obliko družbenih vprašanj neposredno in po izvoljenih delegatih. Prek izvoljenih delegatov se mladi vključujejo v realizacijo interesov občanov v okviru krajevne organizacije SZDL in se povezujejo z drugimi socialističnimi faktorji v krajevni skupnosti.
Krajevna skupnost Dob iz svojih sredstev zagotavlja pogoje za delovanje mladine in osnovne organizacije ZSMS Dob glede na njeno aktivnost.«
Predsednik KS in komisije za statut je ob koncu razprave izrazil mnenje, da bo taka formulacija sprejeta v statut krajevne skupnosti Dob.
Mladi iz Doba smo se s formulacijo strinjali in upamo, da bo nespremenjena sprejeta v statu KS Dob.
Vera Grošelj
DOBENSKE IVERI
Tudi letošnja jesen je z obilnim deževjem poskrbela za poplave v Dobu
O NAŠEM OKOLJU
Vaščani Dobena so na zadnjih sestankih obravnavali vrsto problemov in mesto kraja v Krajevni skupnosti Mengeš. Sestanki, katerih se je udeležil tudi predsednik KS tovariš Anton Blejc, so se vsebinsko vjemalj s problemi samega kraja. Tako so razpravljali o cesti, ki je v zelo slabem stanju in jo občani sami nikakor ne morejo redno vzdrževati. Zato je KS obljubila, da bodo cesto »splužili« in tako utrdili samo cestišče.
Vedno boleče vprašanje zdrave pitne vode bo končno le rešeno, kajtj KS predvideva, da bi na Do-beno napeljali vodovod. Seveda bo to možno uresničiti ob veliki materialni podpori samih vaščanov in pa dobro pripravljene tehnične dokumentacije. Da je vodovod nuj-' nost, nam kažejo ponovne analize vode posameznih vodnjakov, saj je analiza pokazala, da je v m' tudi do 12.000 bakterij. To pa je tudi vzrok, da je napeljava vodovoda nujnost, ker bo s tem Dobeno dobilo možnosti tudi na področju turizma.
Ravno tako predstavlja problem električna napeljava, ki je dotraja-
V zadnji številki Občinskega poročevalca je bila objavljena pod naslovom »Kakšno bo naše okolje?« razprava na seji delegatske skupščine.
Iz te razprave vidimo, da se delegati močno zavedajo kaj pomeni onesnaženje našega okolja. Vemo, da sta bila s tem v zvezj sprejeta dva odloka, na podlagi katerih naj bi bila organizirana in kazensko izpeljana konkretna akcija. Vendar pa se moramo pri tem zavedati tega, da je občan nosilec vseh nalog glede čistoče, ki ne sme veljati samo doma v stanovanju ali hiši, temveč tudi v širšem okolju. Resnici povedano smo do sedaj veliko govorili o tem in kritizirali, vendar se nismo zavedali, da s tem pometamo samo pred tujim pragom in ne pred svojim lastnim. Če pa hočemo vse pripombe glede smetišč in onesnaženja kritično pregledati, potem moramo nujno biti nosilci konkretizacije sprejetih odlokov.
Po mojem prepričanju moramo začeti z organizirano akcijo že v šolah in jo nadaljevati preko hišnih svetov in delovnih organizacij. Naloga naj bi bila ta, da bi vse tiste
odpadke, ki se dajo uporabiti kot material za predelavo zbirali kot surovine. Verjetno bi tako lahko začeli reševati pomanjkanje surovin v papirni industriji, z zbiranjem steklenic — sedaj jih lahko dobimo vsepovsod — pa pomanjkanje le-teh v sami proizvodnji. Brez dvoma so to dragocene surovine, do katerih pa nimamo nobenega pravega odnosa.
Naša akcija bi morala biti organizirana tako, da bi v večjih stanovanjskih soseskah in blokih organizirano začeli zbirati odpadke po njihovi vsebini. V ta namen bi morali hišni sveti preskrbeti večje posode za posamezne vrste odpadkov in poskrbeti za organiziran odvoz posameznim podjetjem, ki te odpadke zbirajo. Tako bi hišnj sveti lahko bili pobudnik za izpeljavo te akcije in pripomogli k temu, da bi se stanovalci resnično navadili bivati v čistem in »kulturnem« okolju. Posamezni delegati pa naj bi v svetih krajevnih skupnosti in v delegatski skupščini podprli ta razmišljanja, ker bi s tem celotna zadeva dobila širši značaj in družbeni pomen.
Vodeb
NOVO V KRAJEVNI SKUPNOSTI DOB
KDAJ ASFALT?
Na zboru vaščanov Češenika, Turnša in Črnela so se vaščani pogovarjali tudi o asfaltiranju ceste Dob—Češenik—Turnše—Črnelo. Izvolili so pripravljalni odbor v sestavi: predsednik Grošelj Rok, podpredsednika Bolhar Marjan in Tič Jože, blagajnik Kvas Vinko. Seveda brez pomoči vaščanov, Krajevne skupnosti in drugih uporabnikov ceste pripravljalni odbor ne bo mogel delati. Prvi prispevki so že zbrani, pripravljalni odbor pa ureja formalne stvari, ki bodo omogočile asfaltiranje ceste. Vaščani upajo, da bo cesta kmalu asfaltirana.
POPLAVE
Ob velikem deževju v začetku meseca oktobra je bilo v Krajevni skupnosti Dob veliko poplavljenega. Najbolj prizadete so bile do-
mačije v središču Doba, ob Rači in Rovšci. Svet KS in delegacija KS sta hitro ukrepala. Vodja delegacije tov. Sandi Rihtar je v soboto, 5. oktobra sklical sestanek delegacije in sveta, na katerem so razpravljali o pomoči poplavljen-cem. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se popiše škodo na posameznih območjih. Določeni so bili posebni »odbori«, ki so v nedeljo popisali škodo, ki je nastala ob poplavi. Izbrali smo tudi delegacijo, ki se bo v torek sestala s predstavniki občinske skupščine in vodno skupnostjo in proučila možnosti za kritje škode ob poplavi, obenem pa skušala najti ustrezne rešitve za preprečevanje le-teh.
Ob poplavi so bili precej prizadeti javni objekti: ceste, potoki so predrli struge, šola, stanovanjske hiše, gospodarska poslopja in kmetijska zemljišča.
na in uporabniki že preobremenju-jejo obstoječe omrežje. Vaščani so pripravljeni pomagati pri reševanju tega vprašanja ob pomoči KS in ostalih činiteljev.
Na zadnjem sestanku je bil izvoljen nov delegat v svet Krajevne skupnosti Mengeš. Mandatna doba je potekla dosedanjemu članu Stanetu RUČIGAJU in je bila namesto njega izvoljena v omenjeni svet tovarišica Milka ŠOREN.
Na sestanku se je razpravljalo tudi o tem, da bi vsaj v zimskih mesecih začeli s prevozom otrok v osnovno šolo. Ta problem bodo skušali rešiti z vodstvom osnovne šole ob moralni pomoči Krajevne skupnosti in samih vaščanov Dobena.
Na zadnjem sestanku so se vaščani pomenkovali tudi o gobah. To ni nič čudnega, saj so v Ruči-gajevi gostilni bili z njimi lepo po-streženi. V svoji veliki vnemi so naslednji dan tudi sami' skušali preizkusiti svoje »gobarske veščine«, vendar so svoje želje po gobah lahko potešili le v znani gostilni pri Ručigaju.
Ivan Dobovšek
VEZENJE NA RAZSTAVI
Mladinski aktiv Dob je že dalj časa pripravljal razstavo ročnega vezenja mladink iz Doba in okolice. Po daljšem zbiranju prtičkov in prtov ter drugih vezenin smo se odločili, da pripravimo razstavo 7. in 8. septembra v osnovni šoli Dob. Nova ravnateljica Osnovne šole Dob. tov. Majda Nikoličeva nam je ljubeznivo dovolila, da je razstava lahko v avli, mi pa smo jo v soboto dopoldne in delno tudi popoldne pripravili. Svoja ročna dela je razstavljalo 16 mladink, od katerih nekatere še obiskujejo osnovno šolo. Vezenje smo razstavili po avli, v kateri pa je svoje mesto našla tudi velika lutka, ki smo jo oblekli v vezeno obleko in ji dali v roke »štikanje«. Na mize smo postavili vaze z rožami, postavili dva reflektorja in ozvočenje in razstava je bila pripravljena. Največja zasluga za estetski videz razstave gre vsekakor mladincu Dragu Jutršku, k| si je celotno razstavo tudi zamislil.
Otvoritev razstave je bila v soboto ob 18. uri. V avli se je zbralo okoli 50 ljudi med njimi predsednik in sekretar OK ZMS Domžale, predsednik krajevnega odbora ZZB Dob tov. Sušnik in veliko mladincev, pogrešali pa smo predstavnike krajevne skupnosti in SZDL. Potem ko je predsednica aktiva ZMS pozdravila vse navzoče, je nastopila kulturna skupina z recitalom Ivana Minattija »Nekoga moraš imeti rad«, kj je posebno zaradi dobre glasbe zelo uspel. Po programu so si vsi navzoči ogledali razstavo, na kateri je bilo razstavljenih nad 150 vezenih izdelkov v raznih tehnikah in v raznih barvah ter velikostih.
Razstava je bila odprta tudi v nedeljo, in sicer ves dan, tako da si jo je res lahko ogledal vsak, ki jo je želel videti. Čeprav si je razstavo ogledalo čez 200 obiskovalcev, mladinci nismo bili zadovoljni z udeležbo.
Če bi pogledali v knjigo vpisanih obiskovalcev, bi ugotovili, da je bilo le malo starejših občanov, iz samega Doba pa skoraj nič. Ob tem se postavlja vprašanje, za koga smo pripravili razstavo. Za vse
občane ali samo za mladino. Menim, da je bila razstava pripravljena predvsem za starejše občane, ki pa si razstave iz takšnih ali drugačnih razlogov niso ogledali. Saj smo vendarle pripravili razstavo zato, da bi starejši videli, s čim vse se ukvarjamo. Kje so bili predstavniki krajevne skupnosti, kje SZDL in ostala vodstva organizacij in društev iz Doba. Zdi se nam, da je naše delo in prizadevanje vendarle toliko vredno, da si ga velja ogledati, če že ne pohvaliti.
Sicer pa nas tolaži dejstvo, da smo si vsaj mladi ogledali svoje delo. Do prihodnje razstave pa nam ostaja upanje, da si bodo starejši občani premislili in tudi sami prišli pogledat delo in prizadevanje svojih otrok.
Vera Grošelj
MLADI OB IX. KONGRESU ZSMS
V počastitev IX. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije so mladi iz Doba v mladinski sobi v Češeniku pripravili krajšo slovesnost. Uvodno besedo je imela delegatka Občinske konference ZSMS Domžale, ki je spregovorila o pomenu in delu kongresa, nato pa je kulturna skupina izvedla izbor odlomkov iz del Cankarja, Kosovela, Brnčiča in Ketteja pod naslovom »Njegova pravica«.
IMENOVANJE NOVEGA TAJNIKA
Na zadnji redni seji sveta Krajevne skupnosti Dob je bil za novega tajnika Krajevne skupnosti Dob imenovan Jože Josipovič, poštar iz Doba. Novemu tajniku želimo veliko uspeha pri njegovem delu.
Vera Grošelj
VOZNIKI  MOTORNIH VOZIL
Novi zakon o temeljni varnosti cestnega prometa
Novi zakon, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ, št. 17/74, je začel veljati 1. oktobra 1974.
Zakon je bil potreben zaradi nenehnega razvoja domačega in mednarodnega cestnega prometa, gradnje novih avtomobilskih cest, mednarodnih sporazumov o prometu ter predvsem zaradi stalnega razvoja samoupravnih odnosov pri nas.
Prav ta vsestranski družbeni razvoj je vzrok, da ne more noben zakon za daljši čas zadovoljivo rešiti vsa vprašanja. Vedno bomo našli v njem pomanjkljivosti, ki jih bo treba popravljati. Res pa je, da se ponove tudi pomanjkljivosti, ki smo jih že nekoč odpravili. Tako je npr. določilo o hojj pešcev v čl. 94 novega zakona. Načela sa-
Velike količine črnila so že pocrnile papir, ko je pisalo in se še piše o udeležencih v cestnem prometu, toda še večje količine krvi rdečijo naše ceste. Zakaj? Na to vprašanje je bilo dano že veliko odgovorov. Kako malo ljudi si je zapomnilo te odgovore in se po njih ravnalo; mnogi rajši priprejo oči pred resnico in se v sramoti lastne krivde izgovarjajo na naše slabe ceste ipd. Tudi v tem je kanček resnice, toda cestišču se je potrebno prilagoditi in smo torej sami — in samo mi — krivi za rdeče madeže na naših cestah. Kako lahko bi se jim izognili! Upoštevati bi morali prometne znake in predpise, prilagoditi vožnjo cestišču  in bitj malo bolj oprezni.
Tako enostavna naloga, pa vendar tako težka ...
Na cestah naše občine je veliko udeležencev v cestnem prometu. Precej je tujcev, toda večina udeležencev je vendar prebivalcev naše občine. In sedaj nekaj besed o le-teh, to je o nas.
Koliko je med nami voznikov kamionov in težkih kamionov? Toda koliko je pa med temi takih, ki upoštevajo omejitve hitrosti za svoja težka vozila, ki so strah in trepet pešcem in kolesarjem? Koliko je med tovrstnimi vozniki, ki vozijo na daljše proge takih, kj ne vozijo na pol v spanju?
Zelo malo, recimo skoraj nič, pa rvi takih voznikov, ki se še spominjajo, kako so jih učili inštruktorji, ko so se pripravljali na vozniški izpit, kako se parkira pred trgovino Slovenija avta, v Kolodvorski ulici in na Ljubljanski cesti pred trgovino Peko pa do Jugo-tehnike . ..
Ko opazuješ voznike, ki pripeljejo iz Domžal na cesto Ljubljana—Celje skozi križišče ob Kamniški Bistrici, se ti zdi, da je tisti STOP znak namenjen le psičkom, da ob njem dvignejo nogo ... »Vi-
moupravljanja so bila zopet vzrok, da so v zakonu ostala samo bistvena določila. Mnoga vprašanja morajo podrobno urediti še republiški zakoni, ti pa enako kot zvezni običajno kasnijo. Novi zvezni zakon smo pričakovali že lani, republiškega pa letos spomladi. Prav zadnji še vedno ni bil sprejet. Vendar je splošno mnenje avto-moto društev, da bi moral že zvezni zakon bolj enotno predpisati osnovna načela vzgoje voznikov motornih vozil v skladu z našo socialistično ureditvijo.
Spremembe v zakonu vplivajo vsakodnevno na ravnanje stotisoč delovnih ljudi samo v republiki Sloveniji. Zato je razumljivo, da objavljajo novosti zakona najrazličnejša  sredstva  množičnega obve-
šek pazljivosti« za volanom pa prav gotovo opaziš na Rodici in v Jaršah, kjer marsikateri voznik sploh ne ve, da je prečkal železniško progo, kaj da bi še opazil STOP znak.
Ne malo je voznikov, ki vozijo skozi Trzin, Vir, Dob in Šentvid »na srečo«. In če je radar spretno zamaskiran, mnogo »igralcev na vse ali nič« zmanjša hitrost, dokler se končno ne ustavi ...
Če bi bil miličnik, bi vtaknil v žep »ta debelo« denarnico in se skril za trgovino Kovinar. Kako bi denarnico polnili vsi tisti vozniki, ki pripeljejo od Veleblagovnice in ne opazijo modrega znaka z belo puščico v sredini, ki kaže desno. Z lučjo pri belem dnevu bi lahko iskal voznika na krožnem otoku, ki bj se prav razvrstil in pravilno prižgal smerokaz ...
Koliko bi lahko prihranili, če ne bi delali polne črte po sredini cestišča ob bencinski črpalki pri bistriškem mostu, saj jo vozniki, ki zavijajo proti Celju očitno ne »opazijo«. Prava potrata barve za polno črto pa je na Prevojah in med Šentvidom in Lukovico in še kje v Domžalah, Radomljah, Trzinu in Črnem grabnu.
Pred Tosamo, ob 6. in 14. uri pa se ti zdi, da se tj je zmešalo, ker naenkrat izgubiš čut orientacije za levo in desno, saj se kolesarji vozijo kar po obeh straneh cestišča .. .
Veliko je še takih in podobnih nepravilnosti, nerazumevanj, nezainteresiranosti, brezbrižnosti in lahkomiselnosti, ki jih povzročamo, pa vendar se tako zgrozimo na vence in prižgane sveče ob naših cestah in le malokateremu se to tako vtisne v spomin in zavest, da zapusti druščino »lovcev na srečo« in postane ter misli kot »človek za volanom« ...
Tone Homar
ščanja: dnevni tisk, revije — posebno še Moto revija, ki jo dobivajo vsi člani AMD, radio in televizija. V tej zvezi je namen tega sestavka nakazati bistvene značilnosti novega zakona. Če se bo pokazala potreba, pa bodo v kasnejših sestavkih obravnavane podrobneje posamezne vrste sprememb, ki jih uvaja zakon.
Novi zakon je predvsem skušal zajeti v enem predpisu bistvena določila, ki so jih vsebovali stari Temeljni zakon o varnosti cestnega prometa, Pravilnik o pravilih cestnega prometa ter Zakon o cestah.
Z zakonom so pooblaščeni določeni zvezni organi, da uskladijo z novimi določbami različne predpise o prometnih znakih, vozilih in voznikih motornih vozil. Upajmo, da bo to usklajevanje potekalo hitreje, kot je to bilo pri starem zakonu.
Druga posebnost je delna poostritev kazenskih ukrepov za razne prekrške. Tu ni mišljena višina posameznih denarnih kazni. To je bilo treba zvišati zaradi padanja kupne moči denarja. Mišljeno je le povečanje števila prekrškov, za katere je predpisana kazen. Ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja je bil do sedaj predpisan samo za vožnjo pod vplivom alkohola. Sedaj je ta ukrep predpisan še tudi pri naslednjih prekrških: vožnja po voznem pasu namenjenem za promet vozil iz nasprotne smeri na cesti, kjer so vozni pasovi drug od drugega ločeni; nepravilno prehitevanje ali vožnja mimo ustavljenega vozila; povečanje hitrosti vozila, ko ga prehiteva drugo vo-
Krajevna skupnost Rafolče obsega 4 vasi: Dupeljne, Stražo, Vr-hovlje in Rafolče. Navedel bom nekaj zgodovinskih in zemljepisnih podatkov o vsaki vasi.
DUPELJNE. Nadmorska višina 560 m. Naselje raztresenih domačij pod Velikim vrhom (638 m), na redkih planih mestih. Pod vasjo povir-je Rovščice. V njo se pri Kolovcu Izliva Ziški potok, ki izvira v Br-gantovem grabnu. Dovolj lesa, precej sadja, zlasti češenj. Mlajši večidel zaposleni v bližnjih tovarnah. Studenčnica, povečini hišni vodovodi.
Dupeljne omenja že Valvazor. Vaščane opisuje kot ljudi s počasno govorico, ker vsako misel dobro preudarijo. Med NOB so domačini oskrbovali ranjene borce in vzdrževali Lukovo bolnišnico Triglav, ki je stala v Kolovskem grabnu. Dne 13. 12. 1942 so Nemci nad Kolov-cem in Dupeljnami napadli kamniške partizane, ki so se sem umaknili po bitki na Kostovski planini. Od tod je doma Jakob Grčar (1889—1966) publicist in pevec.
STRAŽA (480 m). Obsega kmečke domačije na sončni rebri nad Rafolačami pod Straškim vrhom (635 m). Skromno kmetijstvo, sadje, posebno češnje. Na Straškem vrhu je mnogo gob. Za hribom Zgancem vzhodno od vasi je izvir Vrševnika, ki se pri Šentvidu izliva v Radom-Ijo. Vodovod, zajetje studenca pri vasi. Mladina hodi na delo v bližnje tovarne.
Od julija 1944 je pod Straškim vrhom globoko v gozdu delala partizanska tehnika, pozneje so jo premestili v gozdove med Pšajnovico in Kasenim. Avgusta 1944 je bil tu
žilo; neupoštevanje znaka o prepovedi čez prehod za pešce ali čez železniško progo; vožnja pod vplivom mamil; odklonitev preiskave z ustreznimi sredstvi ali pregleda za ugotovitev alkoholnih in drugih motenj.
Začasen odvzem vozniškega dovoljenja je obvezen v naštetih primerih in ni prepuščen uvidevnosti pooblaščenih oseb. Odvzeto vozniško dovoljenje mora najpozneje v treh dneh dobiti sodnik za prekrške.
Sodnik za prekrške mora v nekaterih od naštetih primerov izreči varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, v drugih pa ga lahko izreče za čas od 1 do 12 mesecev.
Posebna novost zakona, ki jo v nekaterih državah že dolgo poznajo je možnost preverjanja vozniških sposobnosti. Čl. 195 določa:
voznik, ki je v krajšem času storil več hudih prometnih prekrškov, je lahko poslan na preverjanje znanja prometnih predpisov ali spretnosti za vožnjo. Na to preverjanje ga pošlje organ, ki ga vodi v evidenci. Če uspeh pri preverjanju ni zadovoljiv, se vozniku začasno odvzame vozniško dovoljenje in po določenem času pošlje na ponovno preverjanje. Pogoji in način bodo določeni z republiškim predpisom. Kot je bilo že omenjeno, še čakamo na republiške predpise.
Prihodnjič pa bomo morda natančneje obravnavali ostale važnejše spremembe.
Za AMD Domžale Vrhovec
sedež Okrožnega komiteja KPS Kamnik.
VRHOVLJE (400 m). Lega na sončnem pobočju ob poti iz Rafolč proti Dupeljnam. Vaška polja in travniki prehajajo v ozko dolino, ki zbira desne pritoke Vrševnika. Živinoreja, zlasti vzreja svinj. Sadje slabo obrodi. Lepi gozdovi, smreka, bor, listavci.
V bližnjih hribih kopljejo v treh kamnolomih odličen peščenec. Krajevni vodovod je že od 1892, ki pa v suši ne zadošča. V kamnolomu Na pesku je od 1951 spomenik desetim političnim delavcem, ki jih je okupator 6. 1. 1945 ujel v Rudniku pri Radomljah in naslednji dan tu ustrelil.
RAFOLČE (367 m). Gručasta vas med nizkim hribovjem kraj hudourniškega potoka Vrševnika ob stranski cesti, ki se oddeli od glavne ceste v Št. Vidu. Vas obsega tesno pozidano »Zgornjo vas« in »Spodnjo vas«. Loči ju dolinica Čudove, pritoka Vrševnika. Več novejših delavskih hiš.
Težka ilovnata prst, slab gozd. Zaradi zavetne lege pod hribom Zgancem dobro uspevajo jabolka, hruške, češplje, orehi. Vaščani, med obema vojnama znani zidarji, so se zaposlili v bližnjih tovarnah. Pomanjkljiv vodovod, dasi zajema razen studenčnice tudi talno vodo.
Mali zvon v zvoniku baročne cerkve sv. Katarine je baje poklonila Celjska grofica. Po ustnem izročilu naj bi ga vlili iz starih novcev na Trojanah. Od tod je doma Andrej Repe (1872—1940) — mladinski pisatelj.
Še mnogo je zanimivosti, toda o njih kdaj drugič.
Viktor Jemec
RAZPIS
Delavska univerza Domžale vpisuje v začetni in nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja še v mesecu oktobru in novembru.
Prijave sprejemamo vsak dan (razen sobote) od 7. do 14. ure v prostorih Delavske univerze Domžale, Kolodvorska 6 ali na telefon 72-082.
Udeleženci v cestnem prometu
Zanimivosti krajevne skupnosti Rafolče
Novosti o stanovanjskih posojilih občanom
Zaradi večje informiranosti delovnih ljudi in občanov objavljamo pravilnik o stanovanjskih posojilih občanov na podlagi vezave domače ali tuje valute, ki ga je sprejel izvršni odbor Ljubljanske banke na svoji 22. seji, dne 12. 9. 1974.
Pravilnik je začel veljati 1. oktobra 1974 in je obvezen in enoten za vse podružnice Ljubljanske banke — s tem tudi za Domžale — tako glede pogojev, kot tudi potrebne dokumentacije za zagotovitev porabe, zavarovanja in vračanja posojila.
PRAVILNIK O STANOVANJSKIH POSOJILIH OBČANOM NA PODLAGI VEZAVE DOMAČE IN TUJE VALUTE
1. člen
Ljubljanska banka (v nadaljevanju: banka) daje po tem pravilniku stanovanjska posojila iz bančnih sredstev kreditno sposobnim občanom po posebnih pogojih.
2. člen
Banka uporablja za poravnavanje kreditnih obveznosti sredstva, ki jih pri njenih poslovnih enotah po določilih tega pravilnika združujejo občani. Poleg teh uporablja banka še druga sredstva, ki jih v skladu z njeno poslovno politiko in v okviru kreditne bilance namenjajo upravi j alci banke za dajanje posojil po tem pravilniku.
3. člen
Banka daje posojila po tem pravilniku, občanom, ki z njo poslovno sodelujejo.
Občan poslovno sodeluje z banko, če ima najmanj 6 mesecev pred vložitvijo »Zahtevka za posojilo« pri njenih poslovnih enotah naloženo domačo ali tujo valuto kot varčevalec ali kot imetnik tekočega računa, žiro računa ali deviznega računa.
Občan, ki ob vložitvi »Zahtevka za posojilo« ni poslovno sodeloval z banko najmanj 6 mesecev, lahko dobi prav tako posojilo, vendar se mu doba vezave iz 7. čiena podaljša za največ 6 mesecev.
4. člen
Banka daje po tem pravilniku posojila
za:
— nakup novih stanovanj ali stanovanjskih hiš od proizvajalcev stanovanj ali organizacij, ki so pooblaščene za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš,
— zidavo stanovanjskih hiš,
— rekonstrukcijo, vzdrževanje in popravilo stanovanj in stanovanjskih hiš,
— nakup stavbnega zemljišča od pooblaščene organizacije,
— plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča,
— pridobitev stanovanjske pravice,
— nakup ali zidavo garaže.
5. člen
Občan, ki želi dobiti posojilo, mora nepreklicno vezati za določeno dobo domačo ali tujo valuto, ki jo ima naloženo na svojem dinarskem ali deviznem računu.
V ta namen sklene občan z banko pogodbo o vezavi domače ali tuje valute.
6. člen
Banka in občan določita v pogodbi o vezavi domače ali tuje valute zlasti:
— znesek domače valute,
— znesek tuje valute in dinarsko vrednost tuje valute po srednjem tečaju, ki velja na dan sklenitve pogodbe o vezavi sredstev,
— dobo vezave,
— znesek posojila,
— namen posojila iz 4. člena,
— dobo vračanja posojila.
7. člen
Najkrajša doba vezave je 3 leta, najdaljša pa 16 let.
Pogodbeno določena doba vezave je za eno leto daljša od dobe vračanja posojila.
8. člen
Znesek posojila znaša 200 % vezanega zneska in ne more biti nižji od 20.000 din in ne višji od predračunske vrednosti.
Obrestna mera za posojilo je 11 % letno.
9. člen
Banka obračunava od vezanih sredstev obresti po 7,5 % letni obrestni meri in jih pripisuje glavnici.
Občan lahko med pogodbeno določeno dobo vezave dviga pripisane obresti.
Banka izplača občanu vezana sredstva in neizplačane obresti po končani pogodbeno določeni dobi vezave.
Banka obračunava občanu, ki pogodbeno veže tujo valuto, obresti v isti tuji valuti.
10. člen
Občan lahko vrne posojilo tudi pred rokom, dogovorjenim v posojilni pogodbi, vendar se zato doba vezave ne skrajša.
11. člen
Ob sklepanju pogodbe o vezavi sredstev predloži občan banki obrazec »Zahtevek za posojilo«, iz katerega ugotovi njegovo kreditno sposobnost in namen posojila.
Za ugotovitev kreditne sposobnosti mora občan priložiti k »Zahtevku za posojilo«:
a) če je v domovini:
— potrdilo o poprečnem mesečnem osebnem dohodku za zadnje tromesečje, potrjeno od organizacije, v kateri združuje svoje delo,
— potrdilo o višini mesečne pokojnine, če je upokojenec,
— potrdilo pristojnega občinskega organa o višini dohodka in potrdilo o poravnanih davčnih obveznostih, če je kmetovalec obrtnik ali opravlja svobodni poklic;
b) če je na delu v tujini:
— potrdilo delodajalca o mesečnem zaslužku.
Za ugotovitev namena posojila mora občan priložiti k »Zahtevku za posojilo«:
a) kadar kupuje stanovanje, stanovanjsko hišo ali garažo neposredno od organizacije, ki je za to pooblaščena:
— kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču;
b) kadar zida stanovanjsko hišo ali garažo:
— gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo,
— zemljiško-knjižni izpisek, če je lastnik stavbnega zemljišča,
— zemljiško-knjižni izpisek z vknjiženo pravico do uporabe stavbnega zemljišča v gradbene namene, če gradi na zemljišču, ki je v družbeni lasti;
c) kadar rekonstruira, vzdržuje ali popravlja stanovanje ali stanovanjsko hišo:
— gradbeno dovoljenje, oziroma potrdilo pristojnega organa občinske skupščine, da za nameravana dela ni treba gradbenega dovoljenja,
— zemljiško-knjižni izpisek, kadar dela v lastnem stanovanju ali stanovanjski hiši,
— izjavo lastnika stanovanja ali stanovanjske hiše, oziroma upravi j aica družbenega najemnega stanovanja, da dovoli nameravana dela;
d) kadar kupuje stavbno zemljišče od pooblaščene organizacije ali plačuje komunalno opremljanje stavbnega zemljišča:
— kupoprodajno pogodbo;
e) kadar dobi posojilo za pridobitev stanovanjske pravice:
— pogodbo o dodelitvi najemnega stanovanja, v kateri je določen znesek, ki ga mora prispevati.
12. člen
Občan, ki ima lastnost delavca v združenem delu ali upokojenec, mora zaradi zagotovitve rednega odplačevanja posojila predložiti odstopno izjavo in upravno izplačilno prepoved.
Kmetje, zasebni obrtniki ali občani, ki opravljajo svobodne poklice, morajo predložiti menico, podpisano od kreditno sposobnih porokov.
Občani, ki so zaposleni v tujini, morajo predložiti menico, podpisano od kreditno sposobnih porokov, ki so zaposleni v domovini.
Zasebni obrtniki in občani, ki opravljajo svobodne poklice, morajo predložiti- še trajni nalog za plačevanje obrokov v breme svojega računa pri banki.
13. člen
Najkasneje v 30 dneh po predložitvi »Zahtevka za posojilo« in dokumentacije, naštete v 11. in 12. členu, vroči banka občanu pismeno obvestilo o odobritvi posojila in ga pozove, naj predloži še dokumentacijo za ustrezno zavarovanje posojila.
14. člen
Dokumentacija za zavarovanje posojila je naslednja:
a) kadar kupuje stanovanje, stanovanjsko hišo ali garažo:
— menica za 2 din, podpisana od kreditno sposobnih porokov, ki velja do vknjižbe zastavne pravice,
— izjava, da dovoli vknjižbo zastavne pravice v korist banke;
b) kadar zida stanovanjsko hišo ali garažo:
— vknjižba zastavne pravice na nepremičnine v korist banke, kadar je zemljišče, na katerem gradi, v njegovi osebni lasti,
— vknjižba zaznambe vrstnega reda na stanovanje ali stanovanjsko hišo v gradnji v korist banke, kadar je zemljišče, na katerem gradi, v družbeni lasti,
— menica za 2 din, podpisana od kreditno sposobnih porokov, ki velja do vknjižbe zastavne pravice;
c) kadar rekonstruira, vzdržuje ali popravlja stanovanje ali stanovanjsko hišo:
— menica do višine najetega posojila, podpisana od kreditno sposobnih porokov.
— vknjižba zastavne pravice na nepremičnino, v korist banke;
d) kadar kupuje stavbno zemljišče ali plačuje komunalno opremljanje stavbnega zemljišča:
— menica do višine najetega posojila, podpisana od kreditno sposobnih porokov;
e) kadar dobi posojilo za pridobitev stanovanjske pravice:
— menica do višine najetega posojila, podpisana od kreditno sposobnih porokov.
15. člen
Ne glede na določila prejšnjega člena lahko občan zavaruje posojilo, ki ne presega zneska 90.000 din in katerega odplačilna doba ne presega 9 let, samo z menico, podpisano od kreditno sposobnih porokov.
16. člen
Občan lahko začne porabljati posojilo takoj po sklenitvi posojilne pogodbe.
Posojilo mora porabiti najkasneje v 12 mesecih.
Po preteku 12 mesecev prenese banka posojilo v odplačevanje, ne glede na to, ali je občan porabil ves znesek odobrenega posojila. Neporabljeni znesek posojila prenese banka na posebni račun občana. Ta sredstva bo občan porabljal na enak način kot posojilo.
Banka obrestuje sredstva na posebnem računu občana po 7,5 % letni obrestni meri.
Po dveh letih prenese banka neporabljena sredstva in obresti iz posebnega računa občana v korist njegovega dolga.
V primeru, ko občan porabi posojilo prej kot v 12 mesecih, prenese banka porabljeni znesek posojila v odplačevanje prvega dne v naslednjem mesecu po porabi posojila.
17. člen
Banka nadzira namensko porabo posojila, zato mora občan predložiti k vsakemu
nalogu za prenos ali gotovinsko izplačilo ustrezno izplačilno dokumentacijo.
18. člen
V času porabe posojila obračunava banka interkalarne obresti po enaki obrestni meri kot za posojilo.
Banka bo za znesek obračunanih inter-kalarnih obresti zmanjšala posojilo ali pa bo izplačala posojilo v polnem znesku in bo občan plačal te obresti v 30. dneh po predložitvi obračuna interkalarnih obresti.
19. člen
Občan vrača posojilo v mesečnih obrokih.
20. člen
Občan lahko odsvoji, obremeni ali kako drugače zmanjša vrednost kreditirane ali zastavljene nepremičnine pred odplačilom dolga samo s soglasjem banke.
V teh primerih si banka pridržuje pravico spremeniti kreditne pogoje.
Kadar občan kupuje ali zida za svojo družino primernejše stanovanje ali stanovanjsko hišo, lahko banka dovoli prenos vknjižbe zastavne pravice za novo stanovanje ali stanovanjsko hišo.
21. člen
Ta pravilnik je sprejel izvršni odbor Ljubljanske banke na svoji seji dne 12. 9. 1974 in začne veljati, dne 1. 10. 1974.
Tega dne preneha veljati do sedaj veljavni pravilnik o posojilih občanom za nakup in zidavo stanovanj na podlagi varčevanja ali vezave tuje valute, z dne 16. 5. 1972.
Glede pravic in obveznosti po pogodbah sklenjenih do uveljavitve tega pravilnika veljajo določila takrat veljavnih pravilnikov.
LJUBLJANSKA BANKA
Iz dela finančnih sredstev zbranih na fluorografski akciji od strani občanov, je Občinski odbor Rdečega križa Domžale poslal 24 šolskih otrok, socialno ogroženih na kopališko zdravljenje v Izolo in na Debeli Rrtič in to:
1. Mežnarič Rajko Os. š. Šlan-drove brigade Domžale
2. Rotar Agica Os. š. Slandrove brigade Domžale
3. Gregorin Aleksandra Os. š. Slandrove brigade Domžale
4. Cerar Janez Posebna osnovna šola Homec
5. Hribar Marjan Posebna osnovna šola Homec
6. Kavka Srečko Goričica pri Ihanu
7. Resnik Darinka Os. š. Brdo
8. Vrankar Marko Os. š. Brdo
9. Pogačar Anton Os. š. Brdo
10. Vadjunec Tone Os. š. Brdo
11. Stražar Drago Os. š. Josip Broz-Tito Domžale
12. Orehek Jože Os. š. Dob
13. Grubišič Štefka Os. š. Dob
14. Hašič Ago Os. š. Venclja Per-ka Domžale
15. Jemec Janez Os. š. Venclja Perka Domžale
16. Jurkovič Konrad Os. š. Radomlje
17. Jurkovič Igor Os. š. Radomlje 18. Črtalič Ljudmila Os. š. Radomlje
19. Hamolič Igor Os. š. Radomlje
20. Cerar Marija Os. š. Dob
21. Erklavec Mojca Os. š. Dra-gomelj
22. Škerjanec Janez Os. š. Radomlje
23. Baričevič Milan Mengeš, Tomšičeva 36
24. Baričevič Marjan Mengeš, Tomšičeva 36
Skupni stroški zgoraj navedenih  so znašali  12.524,00 din.
OBČINSKI ODBOR RK Domžale
OGLAS
Zdravstveni dom Domžale, TOZD »Zobozdravstveno varstvo«, Komisija za stanovanjska vprašanja, Domžale, Titov trg 1
KUPUJE
2- ali 3-sobno stanovanje (privatno ali družbeno).
Ponudbe sprejemamo na gornji naslov.
OGLAS
Garsonjero ali enosobno stanovanje vzame v najem v naslednjem letu mlad par.
Plahutnik Janez, HELIOS Domžale
Nujno potrebujem garsonjero ali enosobno stanovanje v Domžalah.
Hrovat Marinka, HELIOS Domžale
Iniciativni odbor za samoupravno sporazumevanje o štipendiranju v občini
DOMŽALE
RAZPISUJE
štipendije iz združbenih sredstev za šolsko leto 1974/75
Na razpis se lahko prijavijo učenci in študenti s stalnim bivališčem v občini Domžale.
Prednost pri štipendiranju imajo v skladu s kadrovskimi potrebami v občini učenci in študenti, ki se šolajo na vseh triletnih srednjih šolah (poklicnih) in štiriletnih srednjih šolah (pedagoške, vzgojiteljske, ekonomske in administrativne smeri). Pri štipendiranju bomo dosledno upoštevali prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši učni uspeh ter otrok iz delavskih in kmečkih družin.
Pravico do štipendiranja iz združenih sredstev imajo učenci in študenti, ki v njihovih družinah dohodek na člana ne presega dvakratno višino življenjskih stroškov (900 oz. 1200 din) in tisti, ki je zanje na razpolago štipendija v organizacijah združenega dela. Prijavam za štipendiranje na obrazcu DZS 1,65 »Prošnja za štipendijo«, je treba priložiti:
— overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala,
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— potrdilo o dohodkih staršev za polletje 1974 (izpolniti v obrazcu prošnje).
Podrobnejša navodila za izpolnitev prijave so navedena v obrazcu prošnje. Prijave je treba oddati do 15. 10. 1974 vse informacije pa dobe kandidati na telefon 72 022 interna 36, Skupščina občine Domžale. Prijave, prispele do 15, 10. 1974 bodo obravnavane do 1. 11. 1974, o rezultatih pa bodo kandidati obveščeni do 15. 11. 1974. Kasnejše prijave bodo obravnavane vsake tri mesece.
INICIATIVNI ODBOR
INICIATIVNI ODBOR ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O ŠTIPENDIRANJU V OBČINI DOMŽALE
POROČILO
OBČINA DOMŽALE
po Biroju 71 Domžale, podjetju za projektiranje in urbanizem, stanovanjsko gospodarstvo, inženiring, Ljubljanska 110 a Domžale
razpisuje
po 16. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/67) in 11. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66, 20/71)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča na področju TRZINA za organizirano gradnjo 126 vrstnih stanovanjskih hiš tipa R-420 po projektu SGP GORICA — NOVA GORICA.
1. Predmet natečaja je zemljiški kompleks v k. o. Trzin, sestoječ iz na-slednjih parcel: 854/2, 855, 865/2, 866,3, 867, 871, 872/1 in 873 v iz-meri ca. 26.860 m2.
Izklicna cena stroškov urejanja stavbnega zemljišča znaša 76.600,00 din po stavbni enoti.
2. Vsa zemljišča pod zaporedno številko 1 so družbena lastnina.
3. Zemljišča oddajamo komunalno urejena. Komunalna ureditev zajema: pripravo, vodovod, elektriko, asfaltne ceste, kanalizacijo, javno razsvetljavo in primarno telefonsko omrežje.
4. Odškodnina na zemljišče znaša 40,00 din za m2 neto funkcionalnega zemljišča st. enot in jo je treba plačati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča. Najboljši ponudnik bo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dolžan plačati pri SOb Domžale še davek na prekvalifikacijo zemljišč.
5. Dejanske stroške urejenega stavbnega zemljišča je treba plačati takole:
30 % ob podpisu pogodb o oddaji zemljišča in komunalni ureditvi. Ostalo se obračunava in plačuje vzporedno s prodajo stanovanjskih objektov za vsako enoto posebej.
6. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje za posamezne objekte mora investitor preskrbeti sam na podlagi lokacijske dokumentacije, ki jo izdela Biro 71 Domžale.
7. Natečaja se lahko udeležijo le pravne osebe.
8. Na natečaju uspe najugodnejši ponudnik. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno za komunalno ureditev.
9. Pismene ponudbe je treba vložiti na BIROJU 71 DOMŽALE v zapečateni ovojnici z oznako »JAVNI NATEČAJ«, najpozneje v 15 dneh od objave natečaja, in sicer do 13. ure.
Ponudnik mora hkrati s ponudbo vplačati varščino na račun številka 50120-601-30351 BIRO 71 DOMŽALE, v višini 630.000,00 din. K ponudbi je treba priložiti potrdilo o vplačani varščini. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne, uspelemu ponudniku pa se varščina vračuna v izklicno ceno.
Prispele ponudbe bo pregledala posebna komisija in izbrala najboljšega ponudnika.
O izidu natečaja bodo vsi udeleženci obveščeni z odločbami v smislu določil Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale.
Vse informacije v zvezi z natečajem so na razpolago pri BIROJU 71 DOMŽALE, Ljubljanska 110 a.
BIRO 71 DOMŽALE, Ljubljanska 110 a
Pogoji odobravanja potrošniških posojil
Kdaj bomo nehali uničevati prometne znake?
Ali v resnici postavljamo prometne znake zaradi tega, da so samo v okras, ali zato, da jih tudi spoštujemo? Če pogledamo sliko, lahko ugotovimo, da temu ni tako, kot bi moralo biti
Novi zakon o cestnem prometu ureja tudi parkiranje avtomobilov. Povsod bi bilo potrebno urediti primerne prostore, tako kot jih vidimo na sliki
OGLAS
3-članska družina išče sobo v Domžalah. Cenjene ponudbe pošljite pod Šifro »ČIMPREJ« na naslov: Stanovnik Milka, Vodnikova 271, 61000 Ljubljana
Ob današnjem hitrem porastu cen se naši občani včasih znajdejo v denarni stiski in se pogosto obračajo na podružnico LB Domžale z zahtevo za potrošniško posojilo.
Omenjeno posojilo lahko dobijo za nabavo industrijskega blaga v znesku do 10.000 din, za nabavo pohištva, avtomobilov, stanovanjskih prikolic in kmetijske mehanizacije pa do 20.000 din. Odplačilna doba za ta posojila je 24 mesecev, razen za avtomobile, za katere pa je 36 mesecev. Predpogoj za pridobitev navedenih posojil je 20 % polog.
Poseben status pri najemanju teh posojil imajo vojaški invalidi, za katere je višina posojila omejena z njihovo kreditno sposobnostjo. Odplačilna doba pri teh primerih je 5 let.
Za izjemne slučaje, t.j. za kritje stroškov v slučaju smrti, selitve, rojstva in zdravljenja, odobrava podružnica gotovinska posojila v znesku do 2.000 din z odplačilno dobo 12 mesecev.
Enako podružnica odobrava posojila za nabavo premoga v znesku do 2.000 din in 10 mesečno odpla-
čilno dobo ter do 800 din za nabavo knjig z enako dobo odplačila.
Razen navedenih posojil daje podružnica še posojila za gradbeni material v znesku do 10.000 ali do 20.000 din, odvisno od vrste gradbenega materiala, pod pogojem, da je cena merske enote vsaj 400 dinarjev. Pogoj o 20 % obveznem pologu velja tudi za to vrsto posojil.
Pravico do pridobitve vseh navedenih posojil bodo imeli občani, ki poslovno sodelujejo s podružnico oz. kateri:
— imajo na hranilni knjižici, tekočem, deviznem ali žiro računu najmanj 10 % zneska zaprošenega posojila najmanj 3 mesece pred vložitvijo prošnje za potrošniško posojilo;
— sprejemajo svoje osebne dohodke ali pokojnine na hranilno knjižico ali tekoči račun;
— namensko vežejo domačo ali tujo valuto po pravilniku LB.
V prihodnjih nekaj mesecih bo odobravanje potrošniških posojil spet prešlo v banke tako, da bo banka edina institucija, na katero se bodo občani lahko obračali z zahtevki po že prej navedenih posojilih.
P. B.
Osebni dohodek na hranilnih knjižicah
Ena od zelo pomembnih nalog banke je intenzivno spremljanje dogajanj v gospodarstvu in proučevanju ukrepov kreditne politike, ki bi zagotovila nemoten razvoj vseh gospodarskih panog. Problem, ki se pojavlja zdaj pri eni zdaj pri drugi delovni organizaciji je ravno vprašanje sredstev. Pomanjkanje sredstev lahko močno prizadene poslovanje delovne organizacije, s tem pa tudi njene upravljalce in celotno družbo. Pomembno vlogo pri pokrivanju tega pomanjkanja sredstev imajo sredstva prebivalstva. V ta sredstva so vključeni tudi osebni dohodki zaposlenih.
V prvem polletju 1974 leta je bilo na območju domžalske občine zaposlenih poprečno 9.574 delavcev, od tega v gospodarstvu 8.486 delavcev. Poprečni osebni dohodki v gospodarstvu so bili 2.400 dinarjev in bi torej poprečna masa mesečnih neto osebnih dohodkov znašala 20,4 milijona dinarjev.
Izplačevanje osebnih dohodkov v gotovini pomeni čisti odliv sredstev iz gospodarstva. S tem, da se relativno počasi rabijo, se ta sredstva postopoma vračajo nazaj v gospodarstvo. Njihova določena količina pa tudi dalj časa leži pri posameznikih in so popolnoma izločena iz gospodarskega gibanja. Kolikor bi vsaj 50 % delavcev prejemalo osebne dohodke preko hranilnih knjižic, bi ta vsota znašala 10,2 milijona dinarjev. Tekom meseca in leta bi nihala, toda kljub temu bi lahko realno predvidevali, da bi vsaj njen 30 % del ostajal na hranilnih knjižicah, kar bi znašalo maso od 3,1 milijona dinarjev. To bi pomenilo zvišanje sredstev, s tem pa tudi povečano možnost bančnih plasmajev.
Ravno zgoraj navedene možnosti so Podružnico LB Domžale vodile, da tudi v Domžalah resno pristopijo k organizirani akciji izplačevanja osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. Akcija bo zajela vse zaposlene na območju občine Domžale.
V ta namen so delavci podružnice obiskali že več delovnih kolektivov v Domžalah in okolici in so skupaj z njihovimi predstavniki iskali možnosti za čimbolj uspešno uresničevanje te zamisli. Na teh sestankih so bila predstavnikom delovnih organizacij podana vsa pojasnila o prednostih tega načina izplačevanja osebnih dohodkov za posameznika in za delovno organizacijo.
Delovne organizacije imajo poleg možnosti najemanja premostitvenih kreditov za osebne dohodke, še vrsto olajšav pri samem tehničnem delu. Zagotovljeno je cenejše in varnejše izplačevanje osebnih dohodkov, brez dviganja, štetja in ku-vertiranja denarja.
Posameznikom, ki bodo prejemali osebne dohodke preko hranilnih knjižic, bo podružnica nudila 7,5 % obresti na vložen denar, obenem pa je zavarovan pred izgubo in krajo.
Način izplačevanja osebnih dohodkov je dokaj enostaven. Z »nalogom za vpis«, katerega bo delavec dobil v delovni organizaciji namesto denarja, bo lahko na vsaki pošti v Sloveniji in območja Varaždina, vsaki banki in službi družbenega knjigovodstva v državi, vpisal znesek v hranilno knjižico. Na istih mestih bo lahko lastnik hranilne knjižice, ali njegov pooblaščenec tudi dvignil denar.
V podružnici je tudi poskrbljeno, da bodo delovni ljudje, ki so zaposleni samo v dopoldanskem času, imeli možnost urejati denarne zadeve tudi popoldne. Tako bo podružnica poslovala popoldne vsak ponedeljek in sredo, medtem, ko bo ob sobotah poslovala samo dopoldne.
Vsem varčevalcem, ki bodo prejemali osebne dohodke preko hranilnih knjižic, bodo v podružnici dali prednost pri odobravanju potrošniških, stanovanjskih in ostalih kreditov.
P. B.
KULTURNI POROČEVALEC
Beseda o Brezniku
(Ob odkritju spominske plošče)
Na pobudo Slavističnega društva Slovenije je bila v nedeljo, 29. septembra 1974 odkrita*v Ihanu spominska plošča znamenitemu slavistu dr. Antonu Brezniku na njegovi rojstni hiši ob 30-letnici njegove smrti.
Odkritje spominske plošče je omogočila Kulturna skupnost Domžale, pri organizaciji svečanosti pa so sodelovale krajevne družbenopolitične organizacije in Krajevna skupnost Ihan.
Na prireditvi so nastopili učenci podružnične šole v Ihanu, Marta Cerar, Oktet bratov Pirnat in Mešani zbor Domžale. Svečanosti se je udeležilo nad 100 slavistov, ki so imeli pred tem svoje strokovno zborovanje v Ljubljani. Med gosti naj omenimo dekana Filozofske fakultete v Ljubljani prof. dr. Vasilija Melika, akademika dr. Bratka Krefta, akademika dr. Antona Slodnjaka, dosedanjega predsednika Slavističnega društva dr. Jakoba Riglerja in novo predsednico tega društva doc. dr. Bredo Pogorelec. Zbrane slaviste, predstavnike občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter številne domače udeležence je pozdravil Anton Križaj, spominsko ploščo je odkril predsednik občinske skupščine Domžale Jernej Lenič, prof. dr. Toporišič pa je imel naslednji slavnostni govor:
Anton Breznik, eden naših največjih jezikoslovcev slovenistov, je bil nad 40 let samo v službi slovenskega jezika: od leta 1903, ko se je v tisku pojavil kot kritik nekega jezikoslovnega dela, pa do 26. marca 1944, ko je — komaj nekaj nad 60 let star, prezgodaj umrl, tako rekoč še v polni ustvarjalnosti.
Življenjska pot: otroštvo na vasi (rojem 26. januarja 1881 pri Pe-kletu v Ihanu očetu kajžarju in sej-marju), osnovna šola najprej v Ihanu, nato še v Ljubljani, gimnazija in bogoslovje ravno tam, kratko kaplanovanje v Postojni, univerza (slavistika predvsem) v Gradcu In na koncu profesorska in direktorska služba na gimnaziji v Št. Vidu pri Ljubljani. To je vse. Ob ustanavljanju slovenske univerze na začetku stare Jugoslavije je nekaj časa kazalo, da bo univerzitetni učitelj, a mu je bilo na koncu po določenem času ponujeno lektorsko mesto: praktične slovenščine naj bi bil učil tiste študente ljubljanske univerze, ki jim slovenščina ni bila matemi jezik. Seveda je odklonil. Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je bil izvoljen za izrednega člana 1.1940. Tudi to ni veliko.
Kaj pa nam Breznik pomeni?
V slovensko zavest se je zarisal zlasti svojim dijakom kot nekam poseben gimnazijski učitelj; slovenski učitelj ga je poznal predvsem kot (pretežkega seveda) slov-ničarja (slovenske slovnice 1916, 1921, 1924, 1934), povprečno pismeni Slovenec kot pravopisca (Slovenski pravopis 1920, 1935, 1937, 1938); izdajatelj naših klasikov in tudi ta in oni še živeči pisatelj kot zanesljivega poznavalca problematike In zato kar strogega (včasih res tudi prestrogega) kritika; potencialni slovenski znanstvenik In učitelj na srednji šoli, tj. študent
slavistike ljubljanske univerze — Breznik mu je bil na stranskem (znanstvenem?) tiru raziskovanja slovenske, in celo knjižne, besede; jezikoslovni ljubitelj: Breznik — človek, ki je dokončno rešil vprašanje slovenske knjižne pisave in izbire besedja. In tako naprej še: zapisovalec narodopisnega blaga, dialektolog, duhovnik, in ne nazadnje — sorodnik.
Kaj pa je Breznik objektivno, glede na prispevek, s katerim je obogatil našo jezikoslovno znanstveno in strokovno dediščino?
Z ene strani je impozantno že število njegovih del: obsega namreč njegov opus nad 50 razprav in člankov, skoraj 50 ocen in poročil in dveh knjižnih besedil, slovnice in pravopisa, prve v 4 variantah, drugega vsaj v treh (pri zadnjih treh izdajah je bil, kot znano, so-avtor Fran Ramovš). Danes je Breznik najbolj znan po dveh knjigah izbranih spisov, tj. po Jeziku naših časnikarjev in pripovednikov (1944) in po Življenju besed (1967). Kot soavtor je Breznik podpisan tudi v Slovenski slovnici za tretji in četrti razred srednjih in sorodnih šol (1940, pa vsaj še 1941), vendar je pri slovnici sodeloval le z nasveti, če je bil zanje prošen. — Vse to avtorsko delo je Breznik opravil v okoliščinah, ki bi jih danes imeli za skoraj docela nenormalne: kot dijak, bogoslovni In univerzitetni študent, kot kaplan in kot srednješolski profesor in ravnatelj.
1. Breznik je največji kot pri-kazovalec preteklih obdobij in stanj našega knjižnega jezika, torej kot jezikovni zgodovinar. Kar spomnimo se: prikazal nam je literarno izročilo od Hrena do Japlja-Škrinar-ja, slovarstvo tako rekoč od najstarejših do Janežičevih slovarjev v 19. stoletju, prevzemanje besed nekako od 18. stoletja pa do najnovejše dobe, zgodovino slovenskega pisanja od srede 19. stoletja do drugega desetletja našega stoletja, v precejšnji meri nam je podal tudi zgodovino stilnega razvoja naše prozne umetnostne besede in časnikarske slovenščine od srede 19. stoletja do svojega časa.
Kdorkoli se šteje za resnega raziskovalca teh tematičnih področij, ne more mimo Breznikovih ugotovitev; v veliki večini jih niti mestoma v celoti še nihče ni presegel, četudi se je Breznikovo pero ustavila že pred tridesetimi leti.
Breznik je bil v nekem smislu tudi sam slovarnik. Še mlad študent je objavil dopolnila Pleteršni-kovemu slovarju (to delo je potem nadaljeval z vpisovanjem v svoj izvod tega slovarja), sam pa je sestavil pravopisni slovarček za svoj SP 1920 in pač tudi za izdajo skupno z Ramovšem.
Medtem ko ga je v pravopisnih slovarjih beseda in besedna zveza zanimala z normativnega stališča (kakor je normo pač razumel), je v številnih razpravah obravnaval zlasti besedo s stališča njene stilne vrednosti in izvora. Zadnje mu je v veliki meri že samo po sebi tudi stilni kvalifikator v vseh primerih, ko se je prevzeta beseda začela prerivati na pomenskem polju že prej obstoječe domačinke al] podomačenke.
Odkritje spominske plošče na rojstni hiši znanega slovenskega jezikoslovca dr. Antona Breznika v Ihanu
S svojimi deli o izvoru slovenskega knjižnega besedja je Breznik objektivno branil leksikalno samobitnost, individualnost bi rekel Ivan Prijatelj, slovenskega knjižnega jezika in tudi slovenskega jezika sploh. Odkril nam je negativnost novodobnega nepotrebnega prevzemanja besed od drugod, pa najsi leto izhaja iz modnega ali ideološkega hotenja. Danes, ko se slovenski jezik upira pritisku angleškega pa tudi srbohrvaškega jezika, nam je Breznik lahko kažipot, kako se je treba urejeno upirati neustreznemu.
Razen zgodovine slovenskega občnoimenskega besedja knjižnega jezika je Breznika zanimalo še imenoslovje; poleg tega je po Štrekljevem zgledu (ki je pregledal slovenske besede v nemščini in romanščini) evidentiral tudi slovensko besedje, kolikor ga je prešlo v druge slovanske jezike.
2. Drugo področje, kjer je Breznik sorazmerno veliko dosegel, je skladnja slovenskega jezika. Predhodnik sodobnega nauka o členitvi po aktualnosti je v razpravi Besedni red v govoru in pisavi (DiS 1908). Višek njegovega skladenjskega razpravljanja je ustrezno poglavje v slovnici 1934. V večjih razpravah (o povedkovem imenovalniku, ali o zanikanju) pa je prihajal tudi do sklepov, ki so mestoma prelo-gicistični in zato tudi teže sprejemljivi, ali pa sploh ne. Velika škoda je bila napravljena, ko je slovnica večih avtorjev že v 30. letih v celoti prezrla Breznikovo skladnjo iz 1.1934 in se vrnila nazaj k suhi in neživljenjski sistema-tiki Janežič-Sketove slovnice. Pač pa ima Breznik posmrtno zadoščenje, da je novi čas v skladnji odločno krenil v smer, ki jo je že pred 40. leti kazal on. Nadaljevalca čakajo še njegova pomerjanja slovenskih skladenjskih značilnosti s tujimi, zlasti romanskimi.
3. Na tretjem mestu so Brezni-kove slovnice. S prvo izdajo 1916. leta je Breznik odpravil anahroni-zem Janežič-Sketove slovnice, ki je
bila dobila svoj spopolnjeni lik v 60. letih 19. stoletja. Končno je bila v slovenski slovnici spet uveljavljena normativna pristojnost osrednjih slovenskih govorov v gla-sovju, naglasu, oblikah (zlasti pozneje pa tudi v skladnji). V dobršni meri je v Breznikovi slovnici vsebovano veliko, skoraj polstolet-no Škrabčevo raziskovalno delo. Kljub nasprotnemu pritisku iz šol (ki jim je bila slovnica namenjena) je bila v nji uveljavljeno tudi tonemsko naglaševanje. Historizma je bilo v nadaljnjih izdajah zmeraj manj. Ko je Breznik svoji slovnici 1934. leta dodal še praktično stilistiko, je bila lepo zaokroženo delo, sposobno življenja vsaj še nekaj desetletij. Treba bi ji bilo za šolsko rabo v posebnem zvezčiču (ali v dodatku) dodati le še vaje. To se, kot vemo, ni zgodilo. Breznikovo lepo slovnico je ukinil poenostavljajoči pedagogizem, ki je pri nas z množičnostjo svojih nosilcev, žal, v veliki meri že tedaj izbiral raje preproščino in nezahtevnost, kakor kakovost in koristnost.
4. Na četrtem mestu Brezniko-vega ustvarjalnega opusa je njegovo delo pri pravopisu. Tu je bil manj uspešen tudi s čisto teoretičnega in taktičnega stališča: omahoval je že zgodaj. Zaradi delnega Škrabčevega pretiravanja v prevodnem domačenju zemljepisnih lastnih imen je Breznik zabredel v drugo skrajnost: vsemu prevzetemu besedju bi bil rad ohranjal tujo pisno podobo (izvzete le t. i. spo-sojenke). Že Šolar je zapisal, da je to stranpot. V pravorečju je Breznik omahoval med tem, kar je prav, ali je bilo prav, in kar je v resnici; pri tem je bil do česa strpen v obe smeri (izgovor črke I), prj čem drugem pa samo v eno (pisava, bravec). Posledica te njegove zvestobe (nezvestobe) Škrab-cu čuti slovenski pravopis še danes, čeprav se v prav zadnjem času kaže vendarle tudi že razumen izhod iz zagate.
(Nadaljevanje na 18.strani)
Delo likovne skupine »Petra Lobode«
Likovno društvo Petra Lobode Domžale je imelo v sredo, 2. oktobra 1974 ustanovni občni zbor, ki so se ga udeležili predsednik Občinskega sveta ZKPO Domžale Slavko Pišek, predsednik Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Domžale Stane Habe in pretežna večina članov društva, razen upravičeno odsotnih. Društvo je bilo dose-daj le sekcija, vendar je s svojim dosedanjim delom pokazalo, da zasluži status samostojnega društva.
Navzoče je najprej pozdravil predsednik likovne skupine, na kar je potekal dnevni red, ki je bil določen za ustanovni občni zbor. Prav je, da je objavljeno celotno besedilo o delu likovne sekcije, ki ga je podal predsednik ing. Adolf Pen:
»Likovna skupina, ki je bila ustanovljena pri Občinskem svetu ZKPO Domžale, je pričela s svojim delom februarja 1973. Maja letos smo jo poimenovali po zaslužnem domžalskem kiparju Petru Lobodi. Likovno skupino, ki sicer združuje  nepoklicne  likovnike, že
od vsega začetka strokovno usmerja mentor — akademski slikar.
Danes šteje društvo 25 aktivnih članov in enega »podpornega«. Število članov narašča; novi kolegi so se začeli vključevati zlasti po prvi razstav] del naše likovne skupine. Med zdaj vpisanimi je 15 članov iz Domžal, 5 iz okolice (ali iz domžalske občine skupno 20), 4 iz kamniške občine in 2 iz Ljubljane.
Morda je zanimiva tudi starost članov; ta se giblje med 17 in 71 leti, v poprečju pa znaša 33 let. Prav tako so člani raznoliki tudi po poklicih.
Dejavnost likovne skupine lahko razčlenimo na »likovno šolo«, na organizacijo razstav, na obiske razstav in na praktično delo v naravi.
Ker smo se združili v skupini nepoklicni likovniki, je bila najpomembnejša naloga v začetku dvigniti likovno znanje in izobrazbo slehernega člana. Likovna šola — kot imenujemo naše redne sestanke, vaje pod vodstvom strokovnega mentorja — je zelo dobro postavljen koncept, ki ga bomo obdržali
5. Na petem mestu so Brezni-kove ocene in poročila. Večinoma je bil v njih popularizator znanstvenih razprav ljudi, ki jim je bil kot svojim učiteljem naklonjen, tudi v teh pa hkrati bistri, informirani glosator. Polemike prj Brezniku skoraj ni, izjema je le odgovor na kritike slovenskega pravopisa iz I. 1935; rahlo polemične so še ocene izdaj slovenskih pisateljev, v še drugih recenzijah pa se je kazal kot dober poznavalec nekaterih slovenskih narečij, ki jih je nekaj tudi prvi sam opisoval. — Če čisto na koncu omenimo še njegove ocene leposlovnih in literarnozgodovin-skih del ter opozorimo na dragocenost njegovih nabirkov ljudskega blaga (pesmi za Štreklja, pa tudi krepki izrazi), bi bilo s tem precej izčrpana zlasti tematska podoba Breznikovega raziskovanja in znanstvenega zanimanja.
Z občnega zbora likovne skupine pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij
Domžale
(Nadaljevanje s 17. strani)
Beseda o Brezniku
Dr. Anton Breznik nam je zapustil bogato dediščino. To dediščino lahko primerno upravljamo le tako, da je ne spremenimo v glavnico in ne skušamo živeti od njenih obresti. Resnično spoštovanje do Breznika torej ne kaže tisti, ki slepo prisega na vse, kar je pri njem zapisanega, marveč tisti, ki skuša delati, kakor je delal on: ki prinaša nova spoznanja, že znano razširja, odpravlja zmote in predsodke, se loteva zanemarjenih področij raziskovanj, se delu predaja ves in za vse življenje, se ne skriva v brezoblični kolektiv, ampak sprejema nase možato individualno odgovornost, ki vse plodove svojega dela predlaga svoji narodni skupnosti z edino željo, da bi služil spoznanju in resnici. V tem je Breznik velika obveza za vse nas. Naj ne bo pozabljen ta veliki delavec, veliki služabnik slovenskemu jeziku.
Dela domžalskih slikarjev amaterjev na razstavi v Lenartu
tudi v bodoče. Na teh rednih tedenskih dveurnih sestankih smo se doslej seznanili z važnejšimi osnovami tehnike upodabljanja. Dobro smo obdelali npr. portret, saj smo kar 14 ur študirali živi model, po predhodni študiji lobanje. Menim, da se učinek tako zastavljenega dela že kaže v kvaliteti naših del, kar nam priznajo strokovnjaki pa tudi kolegi drugih skupin. Udeležba na teh rednih tedenskih sestankih je srednja; v poprečju je navzočih 12 članov.
S številom sedanjih razstav nismo (in ne moremo biti) zadovoljni. Svoja dela smo razstavili dvakrat: prvič v Domžalah novembra 1973 in drugič v Lenartu v Slovenskih goricah junija letos. Prvo razstavo si je ogledalo preko 2000 ljudi, drugo — v Lenartu, ki šteje le 1200 prebivalcev, pa skoraj 900 (75%). V našo razstavno dejavnost lahko štejemo tudj organizacijo razstave del kolonije »Zavrh 73« iz Lenarta julija letos v Domžalah.
So tudi objektivni razlogi, da smo organizirali tako malo razstav. Predvsem smo z delom šele začeli. Manjkalo nam je tako potrebnega znanja za ustvarjanje, kvalitetnejših del, pa tudi same prakse in pristopov ob razstavah.
V tem času smo člani trikrat zastopali našo skupino tudi na slikarskih kolonijah (Potnik, Orehek, Pen 2-krat), kar je bilo pomembno tudi v pogledu navezovanja stikov z drugimi skupinami.
Oblika našega skupnega izobraževanja so tudi organizirani ogledi razstav, ki jih moramo v bodoče še bolj poudarit] in gojiti. Ogledali smo si 6 razstav v Ljubljani in Domžalah.
Pomembna oblika našega delovanja so tudi »šole v naravi« kot imenujemo upodabljanje na terenu (pod vodstvom mentorja). Nam pomenijo dober trening, vajo — ljudem, s katerimi se pri tem srečamo, pa približamo likovno umetnost in jim vzbudimo zanimanje. Še posebej velja to za mladino, ki nas ob takih priložnostih vselej obkroža v velikem številu in običajno spontano posnema.
Za ves uspeh v dosedanjem delu se moramo zahvaliti vsestranski podpori Občinskega sveta ZKPO in Temeljne kulturne skupnosti Domžale, kakor seveda tudi nesebični strokovni pomoči akademskega slikarja Danila Fuggerja.«
O delu sekcije je bilo do sedaj že precej napisanega. Sestavki so bili objavljeni pod naslovi: »Razstava likovne skupine pri Občinskem svetu ZKPO Domžale« v Občinskem poročevalcu z dne 20. decembra 1973, Slika in obvestilo, da deluje v prostorih bivše I. Osnovne šole v Domžalah likovna sekcija, objavljena 20. maja 1974
v Občinskem poročevalcu; slika in kratek sestavek v ITD z dne 11. junija 1974 pod naslovom »Šola v naravi«; slika in sestavek v Mursko-soboškem Vestniku z dne 27. junija 1974 s podnapisom »Članj likovne sekcije pri ZKPO Domžale so si ogledali tudi knjižnico v Lenartu« in »Domžalčani razstavljali pri Lenartu«; sestavek v DELU z dne 5. julija 1974 z naslovom Družno in zato bolje« s podnaslovom Kulturno sodelovanje med domžalsko in lenarško občino kot primer; in sestavek pod naslovom »Vsi bomo slikarji« v Občinskem poročevalcu z dne 20. junija 1974, z dela likovne skupine na gradu Krumperk.
Prav iz navedenega je dovolj poudarjeno dosedanje delo likovnih ustvarjalcev v likovni skupini in zato ni čudno, da so vsi prisotni z odobravanjem sprejeli predlog predsednika, da se likovna sekcija od letošnjega oktobra dalje imenuje Likovno društvo Petra Lobode Domžale.
Na občnem zboru je društvo sprejelo tudi statut, okvirni program in finančni načrt za leto 1975 in izvolilo upravni odbor v sestavi: Miran Bukovec, Danilo Fugger, Marinka Kovač, ing. Adolf Pen, Dolfe Prešeren, Mojca Skušek, Tone To-mažič in nadzorni odbor: Tone Ravnikar, ing. Bogdan Potnik, Ida Rebula.
In kaj si je društvo zadalo v letu 1975?
1. Izobraževalni program
obsega vso tisto dejavnost in strokovno pomoč društvu, ki bo v največji meri pripomogla k razširitvi teoretičnega in praktičnega znanja slehernega člana in zato k dvigu kvalitete del. V okviru izobraževalnega programa predvidevamo:
— delovanje redne likovne šole pod vodstvom strokovnega mentorja — akademskega slikarja — z nalogo, dati članom osnovno in poglobljeno praktično in deloma teoretično znanje. Tudi v bodoče bomo imeli te »vaje« tedensko v dve-urnem obsegu in ob izdelanem učnem programu (90 ur);
— strokovna predavanja akademskih slikarjev ali umetnostnih zgodovinarjev z namenom razširitve predvsem teoretičnega znanja (eventualno bomo vabili na ta zanimiva dveurna predavanja širši krog občanov — tudi nečlane). Načrtujemo:
a) predavanja našega mentorja (4 ure);
b) predavanja povabljenih strokovnjakov (8 ur);
— obiski likovnih razstav. V okviru izobraževalnega programa načrtujemo skupne oglede pomembnejših razstav v Ljubljani pod
vodstvom strokovnjaka (naš mentor ali kustosi);
—- strokovna ekskurzija v drugi kulturni center za vse člane z ogledom likovnih razstav (kake pomembne priložnostne razstave) npr. v Maribor, Zagreb, Grožnjan ali podobno (1—2 eks.).
2. Razstavna dejavnost:
— predstavitev del našega društva v domžalski občini in izven nje — v krajih, kjer ni organizirane likovne skupine (npr. Kamnik, Mengeš, Moravče (8 razstav);
— izmenjevalne razstave z drugimi likovnim] skupinami v Sloveniji (razen Lenart), tj. razstava del tuje likovne skupine v Domžalah in predstavitev naših del pri njih pod enakimi pogoji. Navezane imamo stike s skupinami na Jesenicah, Ljutomeru, Ravnah, Krškem, Novem mestu itd. (4 razstave);
—■ organizacije razstave tujih likovnikov — akademikov v Domžalah z namenom pokazati našim občanom tudi umetnost profesio-nalcev-akademikov (za kar je društvo ob prisotnosti strokovnega mentorja — akad.slik. — strokovno možno (2—3 razstave);
— organizacija razstave likovnih del pionirjev (in cicibanov) domžalskih šol v Domžalah — kot prvi korak k sodelovanju z njimi (1 razstava).
3. Slikanje v naravi
kot dopolnilo »likovni šoli« še delo — »vaje« na terenu:
— popoldanska slikanja v naravi:
a) v bližnji okolici Domžal (5-krat);
b) v širši okolici Domžal (1-krat);
— »Interna kolonija« članov. Društvena slikarska kolonija nekje v domžalski ali kamniški občini (2 dni).
4. Sodelovanje z likovno skupino Lenart
— izmenjevalna razstava (-1)
— srečanje, pogovor, izmenjava mnenj v Lenartu in Domžalah (1-krat).
Občni zbor je pozdravil tudi predsednik Občinskega sveta ZKPO Domžale Slavko Pišek, ki je pohvalil delo in uspehe te mlade sekcije, novemu društvu pa je zaželel še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Ustanovitev društva je podprl tudi predsednik IO Kulturne skupnosti Domžale Stane Habe in likovnikom zaželel še nadaljnjih uspehov.
Prav pa je, da na kratko še opišem, kdo vse je sodeloval na razstavi, ki je bila od 14. do 21. junija v klubu Občinske skupščine v Lenartu v Slovenskih goricah. Razstavljali so: Danijel Fugger — mentor skupine, Miran Bukovec, Vida Cerar, Janko Gabrič, Florjan Grud-nik, Tone Jarc, Franci Kerč, Marinka Kovač, France Orehek, Adolf Pen, Bogdan Potnik, Janez Praprot-nik, Dolfe Prešeren, Tone Ravnikar, Ida Rebula, Brane Rihtar, Jože Roje, Mile Rostan, Mojca Skušek, Tone Tomažič, Mojca Vilar in Joži Vul-kan-Anžin. Tamkajšnji kulturni in družbeni delavci so člane, ki so bili prisotni ob otvoritvi nadvse lepo pozdravili in sprejeli. Omeniti pa moram še izreden obisk razstave.
V času od 28. junija do 5. julija pa je bila tudi razstava udeležencev slikarske kolonije »Zavrh 73« v preddverju dvorane komunalnega centra v Domžalah. Slikarska kolonija Zavrh je prva slovenska izključno samorastniška kolonija, ki jo organizira Občinski svet ZKPO občine Lenart v osrčju Slovenskih goric. Razstavljali so: Janez Am-brožič in Tone Tomazin z Jesenic, Majda Dvoršek, Milan Dvoršek in Ivan Romih s Krškega, Stanka Jen-
Mihaela in Franc Vojska
ko in Edvard Krbavčič iz Izole, Konrad Kranjc z Lenarta, Adolf Pen iz Domžal, Stane Petrovič iz Celja, in Martin Plevnik z Raven.
To je bila prva tovrstna povezava med domžalsko in lenarško občino in zato je prav, da bi postale razstave likovnih ustvarjalcev teh dveh krajev tradicionalne, kar je želja tako v Domžalah, kakor tudi v Lenartu. Odziv v Domžalah ni bil tako lep kot v Lenartu, kar pa je delno opravičljivo, kajti razstava je bila že v času počitnic. Morda bi v prihodnje kazalo datum prestaviti na drug termin.
In še to. Slikarske kolonije v Seliščih ob robu Slovenskih goric, to je prve kolonije likovnih skupin Slovenije — sta se udeležila tudi člana naše sekcije ing. Bogdan Potnik in France Orehek, kj sta izredno lepo zastopala sekcijo in po kvaliteti izstopala od ostalih udeležencev. Največ sta portretirala, slikala pa sta tudi pokrajino. Ing. Potnik je poudaril predvsem velik interes za likovna dela, kj so ga pokazali tamkajšnji ljudje, ki so največ kmetje in delavci, saj si hodijo ogledovat razstave celo v sosedno Avstrijo. V enem popoldnevu je napravil tudi po 30 portretov. Ljudje so pozirali morda po pol ure, nato pa šli na polje. Poudaril je važnost risbe, kar je glavna odlika naše sekcije, kajti prav risbi smo posvetili veliko ur našega tečaja. Tudi kritika o naših dveh udeležencih je bila zelo laskava.
Ing. Pen je bil pa povabljen v slikarsko kolonijo Ante Trstenjaka v Ljutomer. To je bila kolonija, v kateri je bila večina akademskih slikarjev. Največ so delali na Jeruzalemu. Tu je vladala umetniška svoboda. Vsak likovnik, ki je sodeloval v tej koloniji, bo moral dati po eno delo v galerijo, ki jo gradijo v Ljutomeru v središču Prle-kije pred dvema letoma umrlemu akademskemu slikarju Anteju Trstenjaku.
Če bodo likovniki, ki se jim bo v kratkem pridružilo še nekaj likovnih ustvarjalcev iz Mengša, še vnaprej delali s tako voljo in zavzetostjo, ki so jo pokazali doslej, potem bodo imeli na predvidenih razstavah kaj pokazati.
Tone Ravnikar
Tiho in skromno, kot je bilo njuno življenje, sta 28. septembra 1974 praznovala petdesetletnico zakonske zveze FRANC in MIHAELA VOJSKA roj. Nemec. Jubilant Franc Vojska se je na Dunaju izučil za dekorativnega in sobnega slikarja, leta 1923 pa je začel opravljati to obrt v Domžalah. Nad 42 let je do visoke starosti vestno opravljal svojo obrt in večkrat je izvedel tudi zelo zahtevna dela. Jubilantka Mihaela je vso skrb posvetila vzgoji družine. Pot v življenje sta utrla petim otrokom, hčerki Idi, sinovom Francitu, Jožetu, Srečkotu in Marjanu. Vsi njuni otroci so pokazali poseben talent za različne oblike likovnega ustvarjanja. Sin Marjan je postal akademski slikar
in je pred nekaj leti izdelal tudi portret staršev, s katerim predstavljamo jubilanta.
Ob visokem jubileju sta posebno srečna in zadovoljna, ker se je nanju tesno navezalo in se jih pogosto spominja tudi njunih šest vnukinj in vnukov, ki živijo v Kanadi in Nemčiji. Vsak obisk njunih najbližjih iz tujine je zanju praznik, vsako njihovo pismo nov košček radosti in dokaz, da so kljub oddaljenosti ostali tesno povezani. Ob zlati obletnici skupne življenjske poti Mihaele in Franca Vojska, ki jo je usojeno praznovati le redkim, jima želijo vso srečo in vse najboljše vsi njuni najbližji, številni prijatelji in znanci.
M. S.
Mihaela in Franc Vojska
POSTANITE NAROČNIK OBČINSKEGA POROČEVALCA
Delovanje KUD »Janko Kersnik«
iz Lukovice
Ko pride ura, vrže kmet plug v razor, tovarniški delavec zapusti svoj »fuš«, fant pa žrtvuje svojo ljubico samoti zvezdnate noči.
Res je, nobeno delo, nobena ovira ne more zadržati članov KUD Janko Kersnik iz Lukovice, da se ne bi redno, enkrat tedensko, udeleževali pevskih ali gledaliških vaj. Predsednik društva je 20-letni mladinec Miran Pezdirc. 75 % članov je mladincev, ki nadaljujejo svetlo tradicijo požrtvovalnih predhodnikov.
Oglejmo si najprej delovanje igralske skupine. Vodi jo 23-letni ključavničar Miha Andrejka iz Vr-hovelj. Pred leti je opravil zahtevane izpite in postal režiser. Njegova krstna režija je bila lansko leto. Ob 400-letnici kmečkih uporov v Sloveniji je naštudiral ljudsko igro »Kosoman«. Naslovni junak je bil sin umorjenega legendarnega kmečkega vodje Ilije Gre-goriča, ki je nadaljeval očetov boj
in se maščeval gosposki. Mladi režiser je s svojim zagonom in znanjem prinesel nekaj novosti, ki so se pokazale predvsem v modernejši sceni. Uporabil je mlade igralce, ki si bodo skupno z njim še naprej nabirali izkušnje in tako laže navduševali številno domače in tuje občinstvo. Gostovali so v Ihanu, Zalogu pri Cerkljah, Blagovici, Krašnji, Stahovici pri Kamniku in v Moravčah. Letos se že pripravljajo za novo predstavo. Spet bo na sporedu ljudska igra, ki se tukajšnjemu   okolju   najbolj prilega.
Prj KUD Janko Kersnik deluje tudi pevski zbor. Umetniški vodja je prof. Peregrin Capuder, tehnični vodja pa Franc Capuder. Zbor šteje nekaj čez 20 glasov, od katerih je tudi precej mladih. Ta pojoča druščina ima za seboj že precej lepih uspehov. Nekajkrat so snemali na radiu in nastopali na malem ekranu. Pojejo že 12 let na komemoracijah ob Dnevu mrtvih, na občinskih revijah in koncertira-
jo pred domačo publiko. Letos so nastopili na mladinskem kvizu o Prešernu, 8. februarja v Lukovici, 8. julija so gostovali na pevski reviji v Šentvidu pri Stični, kjer se je zbralo 64 zborov iz vse Slovenije.
Vadili so celo med počitnicami za nastop v združenem občinskem zboru ob odprtju nove ceste in odkritju spomenika padlim na Vrh-polju pri Moravčah. Lep glas seže v deveto vas. Da bi ta rek uresničili, se bodo Peregrinovi pevoi še nadalje vztrajno trudili.
Vidimo, da se Kersniku ni treba sramovati svojih društvenikov, ki so lahko za vzgled lepemu številu ostalih društev v občini. Nekaj podobnega bi lahko rekli dru-štveniki o ZKPO. Če bi ta posvečala še več pozornosti delovanju amaterskih gledaliških skupin in jih tudi primerno denarno in strokovno podprla.
Jemec Viktor
ŠPORTNI POROČEVALEC
Delo Planinskega društva Domžale
Posamezne sekcije in odseki pri Planinskem društvu Domžale so tudi v letošnji sezoni uspešno delali. Iz posameznih poročil lahko povzamemo ugotovitve velike njihove dejavnosti, ki jo bomo v kratkem opisali v tem sestavku.
Delo markacijskega odseka
Kakor vsako leto je tudi letos ta odsek začel s svojim delom in to na tistih poteh, ki jih je bilo potrebno na novo markirati. Na predlog PZS je bila ustanovljena planinska — mladinska krožna pot po hribovju v okolici Ljubljane. Del te poti poteka tudi po naši občini in to od Mengša preko Domžal do Ihana, nato na Tabor, Oklo, Žeje in Trojico. Od tu se vzpenja pot na partizansko Muravico in Cicelj ter proti Miklavžu nad Moravčami. Člani mladinskega odseka so na novo označili posamezne dele poti tako, da sedaj lahko turisti nemoteno hodijo po teh znanih partizanskih krajih.
Tudi pot iz Serjuč v Moravski dolini na Limbrsko goro je bilo potrebno ponovno označiti. Tudi to delo je bilo opravljeno do Dneva vstaje.
Tudi v dolini Kamniške Bele je bilo dovolj dela. V mesecu juniju so bili postavljeni potokazj v Belo, na Predsedljaj in na Konja, kjer je bilo potrebno vbetonirati več novih klinov. Nanovo je bila označena pot od Predsedljaja preko Konja do Dola. Ravno tako pa je bila nanovo označena pot iz Stahovice na Veliko planino. Za uspešno delo je bil eden od članov poslan skupaj s članj PZS na Korziko, kjer so skupaj z domačini izvedli markacijo posameznih poti.
Delo mladinskega odseka
Mladinski odsek je bil pri PD Domžale vedno šibka točka. Zaradi tega, ker odsek pod sedanjim vodstvom ni deloval je bil na zadnji seji upravnega odbora izbran za novega načelnika član alpinističnega odseka SLAVKO ŠIKONJA. Odsek je takoj pričel z delom in je poslal na tečaj za mladinske vodnike, ki so ga organizirali PD Mengeš, Kamnik in Domžale 7 članov. Tečaj je bil v začetku oktobra na Kokrškem sedlu in je obsegal 16
predmetov. Izpite pa bodo polagali tečajniki pred izpitno komisijo PZS.
Vodstvo odseka bo v letošnjem šolskem letu pripravilo predavanja z diapozitivi v osnovnih šolah. Na predavanjih bodo predavali člani alpanističnega odseka, ki bodo prikazali dejavnost na svojem področju. Ravno tako pa vodstvo pripravlja planinsko šolo za pionirje — planince. Osnovno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti pa je vprašanje klubskih prostorov, kajti sedaj vsi gostujemo v Slaščičarni pri Lenč-ku. Vendar pa bo potrebno najti
st., 11 — IV. tež. st., 5 — V. tež. st. Med letnimi vzponi pa je bilo: 6 — I. tež. st., 13 — II. tež. st., 17 — III. tež. str., 15 — IV. tež. st., 25 — V. tež. str. in 12 — VI. tež. stopnja.
Posebej velja omeniti najpomembnejše vzpone, ki so jih opravili Klemene, Peterka, Šikonja, Ško-fic in Štiftar v medsebojnih navezah ali z alpinisti iz Kamnika.
Od zimskih vzponov so najpomembnejši prvenstveni, in sicer: severni Raz Vežice, smer Bauman-
Jugoslovanska alpinistična odprava pod vrhom sedla Čatin v Kavkazu — Foto: Stane Klemene
primerne prostore, kajti drugače delo ne bo moglo nemoteno potekati.
Delo alpinističnega odseka
Delo alpinističnega odseka je bilo v letu 1974 zelo razgibano. Odsek šteje 7 članov in to 2 alpinista in 5 pripravnikov. Čeprav je odsek po številu članov skromen, pa je že vrsto let med prvimi v Jugoslaviji, ker so člani doslej opravilj že 131 vzponov. Od teh vzponov je bilo zimskih: 18 — I. težavnostne stopnje, 5 —■ III. tež.
Tudi člani alpinističnega odseka Planinskega društva Domžale so se udeležili ekspedicije na Kavkaz v Sovjetski Zvezi.
Trobovšek v Malem Grintavcu, severni zahodni Raz Vežice. Vsi ti vzponi so ocenjeni od III. do V. težavnostne stopnje, ki sta jih opravila Klemene in Pollak. Posebej velja omeniti prvenstveni vzpon v severni steni Sita, imenovan »Zajeda«, ki je ocenjen s VI. težavnostno stopnjo. Ta vzpon so opravili Stane Klemene, Cene Kramar in Bojan Pollak, in predstavlja enega največjih uspehov jugoslovanskega zimskega alpinizma. Poleg tega so ti trije alpinisti preplezali še prvo zimsko ponovitev Direktne smeri v Oltarju, ki je IV. težavnostne stopnje. 16 zimskih vzponov pa je bilo opravljenih v okviru alpinistične šole.
Poletj pa so alpinisti preplezali še 2 novi smeri in opravili ponovitve nekaterih najtežjih. V zahodni steni Planjave sta Škofic in Tratnik preplezala novo smer III.— IV. težavnostne stopnje. V južni steni Štruce pa sta Klemene in Pollak preplezala novo smer, ki predstavlja V. težavnostno stopnjo. Meseca maja so se člani udeležili Jugoslovanskega alpinističnega tabora v Paklenici v Južnem Velebitu. Tam sta Polak in Klemene opravila več vzponov,, ki so ocenjeni s VI. težavnostno stopnjo (smeri Klin, Funkcija).
V Kamniških Alpah pa so bile 4 ponovitve, in sicer Kamniške smeri v Vršičih, Centralne smeri v Dedcu, Rumene Zajede v Koglu, Lahove smeri v Vežici, Direktne smeri v Skutj in Perčičeve smeri.
Vse te vzpone so opravili: Klemene, Šikonja, Škofic, Rožič, Štiftar in Marička Škrlep iz Mengša. V mesecu juliju sta na Alpinističnem taboru v Martuljku Klemene in Pollak opravila v Špiku ponovitev Cizljevega Raza, Šikonja in Škofic pa sta ponovila Gradišnikovo smer v severni steni Planjave.
Član alpinističnega odseka Stane Klemene se je udeležil jugoslovanske alpinistične odprave na Kavkazu v Sovjetski Zvezi. Tam so člani odprave dosegli najvišji vrh Kavkaza 5633m visoki Elbrus. Poleg tega so se povzpeli tudi na sedlo Čatin; nadaljnje načrte pa so opustili zaradi tragične nesreče hrvaške odprave. Poleg tega pa sta Šikonja in Štiftar opravila več vzponov v Švici. Tako sta se povzpela na vrh Breithorna, Matter-horna in na Monte Rosso. škofic in Jerman pa sta opravila več vzponov v Julijskih Alpah. Drugi člani pa so opravili vzpone v Kamniških planinah, med katerimi velja omeniti Centralni steber Rze-nika in Direktno smer v Štruci, ki sta obe VI. težavnostne stopnje. Ta dva vzpona sta opravila Klemene in Šikonja.
Iz tega kratkega poročila lahko vidimo, da je delo posameznih odsekov pri Planinskem društvu Domžale dokaj razgibano.
Zapisali:
Klemene, Šikonja in Vesel
Namizni tenis v Dobu
Mladinski aktiv Dob ima v svojih klubskih prostorih v gradu Če-šenik tudi mizo za namizni tenis, na kateri naši mladinci igrajo tudi večkrat na teden. Da bi preizkusili svoje moči in pogledali, če je v vrstah naših igralcev z belo žogico kaj napredka, smo v mesecu septembru pripravili dvoje tekmovanj.
Najprej so se naši igralci pomerili sami med seboj, in sicer po sistemu »vsak z vsakim«. Ker po tem načinu nismo dobili zmagovalca, so igralci igrali še enkrat, in sicer za prva štiri mesta. Po zanimivih bojih, ki si jih je ogledalo manjše število mladincev iz Doba, je prvo mesto osvojil Kovic Marko, drugi je bil Jeran Mato, tretji pa Topolovec Zeljko. Omeniti bi bilo treba, da na tem turnirju niso nastopili vsi igralci našega aktiva.
V petek, 27. septembra pa so se v mladinski sobi pomerili igralci iz aktiva mladih delavcev Napredek in igralci našega aktiva. V precej zanimivem srečanju so bili naši igralci precej boljši in so zmagali z rezultatom 7:1. Igralcj Napredka so nastopili v okrnjeni postavi.
Upamo, da bodo naši igralci namiznega tenisa tudi v prihodnje pokazali toliko navdušenja za ta šport.
Predsedstvo MA Dob
Občinska košarkarska liga za mladince
V letošnjem letu je TTKS Domžale organizirala košarkarsko ligo za mladince. Odigrane so bile vse tekme prvega dela tekmovanja in čeprav prvič in brez izkušenj je tekmovalna komisija občinske lige, ki je bila ustanovljena pri komisiji za košarko, uspešno privedla tekmovanje spomladanskega dela do konca. Vsa srečanja ekip so sodili sodniki s področja naše občine (starejši in mlajši igralci košarke) največ iz vrst KK Domžale. Tudi pomožni sodniki — za vsako tekmo so potrebni štirje — so bili iz vrst mlajših igralcev posameznih klubov. Pred začetkom tekmovanja je bil za pomožne sodnike
organiziran tudi tečaj o pravilih košarkarske igre z preverjanjem znanja. V občinski ligi so poleg ekip, ki organizirano igrajo košarko in imajo svoje mladinske ekipe (KK Domžale, Mengeš, Radomlje) nastopile tudi ekipe iz Moravč, Prevoj, ekipi Poklicne šole in Srednje usnjarske šole ter ekipa KK Kamnika. Tako je bilo vsako sredo, ko so bile na sporedu tekme občinske lige, angažirano z tekmovanjem mladincev okoli 200 ljubiteljev košarke v naši občini, (igral-di, vodstva ekip, sodniki, pomožni sodniki).
Tekme drugega dela tekmovanja bodo odigrane v mesecu novembru in decembru. Rezultati v spomladanskem delu in lestvica pa so naslednji:
V. kolo:		
Prevoje :	Moravče	36:96
STUGS :	Radomlje	41:66
Poklicna š. : Mengeš		88:60
Kamnik :	Domžale	65:68
VI. kolo:		
Moravče	: Domžale	60:84
Mengeš	: Kamnik	98:63
Radomlje	: Poklicna š.	101:65
Prevoje :	STUGŠ	20: 0
		b.b.
VII. kolo:		
STUGŠ :	Moravče	32:105
Poklicna	š. : Prevoje	55: 46
Kamnik :	Radomlje	63: 72
Domžale	: Mengeš	217: 50
LESTVICA:		
Domžale	7   7 0	808:370 14
Moravče	7   6 1	572:371 12
Radomlje	7   5 2	487:407 10
Kamnik	7   3 4	519:485 6
Poklicna	š.     7   3 4	430:581 6
Mengeš	7   3 4	426:634 6
Prevoje	7   1 6	248:488 2
STUGŠ	7   0 7	289:501 -1
	Mat j	až Pavlin
Plezalec v steni Planjave (Dular-Ju-vanova smer VI. težavnostne stopnje).
I. kolo:
Radomlje : Domžale Mengeš : Moravče Prevoje : Kamnik Poklicna š. : STUGŠ
Mladinci v Radomljah z delovnimi akcijami urejajo prostore za rekreacijo. Tako so ob šoli uredili košarkarsko igrišče
II. kolo:
Moravče Kamnik : Domžale Mengeš
III. kolo:
Radomlje Prevoje : STUGŠ : 'Poklicna
IV. kolo:
Moravče Domžale Mengeš : Radomlje
: Poklicna š. STUGŠ : Prevoje : Radomlje
Moravče Mengeš Domžale š. : Kamnik
Kamnik Poklicna STUGŠ : Prevoje
š.
59:82 28:88 30:76 61:60
78:47 86:47 108:41 40:92
41: 75 34: 97 57:110 76: 97
104:69 139:38 53:52 56:41
Delo športnega društva Radomlje poleti
V času dopustov je delo v društvu zamrlo; najprej smo do oktobra prekinili rekreacijo, nato namizni tenis, v sredini junija pa so za dva meseca prekinili s treningi še košarkarji.
Košarkarji so sicer nastopili na dveh turnirjih v Moravčah, toda z nepopolno mladinsko ekipo niso dosegli nobene zmage.
S športne strani velja omeniti nastop Podmiljška in F. Lipovška na krosu v Moravčah. Lipovšek je bil tam 3.
Seveda nas delovna vnema med počitnicami ni povsem zapustila. En dan smo člani košarkarske sekcije urejali okolico šole, sodelovali pa smo tudi pri čiščenju otroškega vrtca pred otvoritvijo.
Konec avgusta so začeli s tre-
ningi košarkarji, ki se pripravljajo na jesenski del tekmovanja v LTS ligi. Trenirajo dvakrat na teden po dve uri. Sedaj so treningi še na zunanjem igrišču, verjetno pa se bodo kmalu preselili v telovadnico, kjer niso odvisni od vremena in dolžine dneva.
Rezultati košarkarske sekcije v spomladanskem delu:
Člani — LTS liga: Radomlje : Brezovica 66:54 (31:27) Moste : Radomlje 86:58 (42:27) Radomlje : Komet 81:65 (29:29) Radomlje : Hrastnik 59:93 (33:38) Sp. Šiška : Radomlje   57:40 (21:19)
Vodi Hrastnik, Radomlje pa so s 4 točkami na četrtem mestu.
Igor Lipovšek
In memoriam
Septembra meseca smo se poslovili na domžalskih Žalah od Pavla Rihtarja, dolgoletnega prijatelja in sodelavca na kulturnem področju. Nenadna smrt ga je iztrgala iz
Pavle Rihtar
naše sredine predvsem iz vrst znanih domžalskih kulturno-prosvetnih delavcev. Takoj po osvoboditvi, ko je prišel kot aktiven borec NOV domov, se je vključil v kulturno življenje v Domžalah. Sodeloval je v SKUD, pozneje v Svobodi in nazadnje v Mešanem pevskem zboru v Domžalah, kjer je pel in kot dolgoletni gospodar skrbel za skromno imetje. Ves svoj prosti čas je posvetil kulturi, petje mu je predstavljalo del lastnega življenja, na odrskih deskah je oblikoval mnoge znane like iz dramskega življenja.
Za svoje nesebično delovanje na kulturnem področju je prejel Gallusovo značko in druga priznanja, ki so rezultat njegovega dela v kulturi na domžalskem področju.
Na njegovi zadnji poti so se od tovariša Pavleta poslovili mnogi njegovi sodelavci, predstavniki Kulturne skupnosti, Občinskega sveta ZKPO in Mešanega pevskega zbora ter družbenopolitični delavci, zavedajoč se, da se za vedno poslavljajo od sodelavca, ki je bil vedno pripravljen žrtvovati svoj prosti čas za kulturno podoživljanje v naši občini.
T. R.
100 let Svetetove mame v Domu počitka Mengeš
V Domu počitka Mengeš je praznovala 31. 8. 1974 SVETE Marija 100-letnico rojstva. 31. 8. 1874 se je že tako številna družina srednjega kmeta v Blagovici povečala še za enega ženskega člana. Mlada Marija se je zgodaj poročila, z možem, šolskim slugom, imela 6 otrok, od katerih živita samo še dva. Prvi, najstarejši, je padel v prvi svetovni vojni, smrti ostalih treh pa so se vrstile druga za drugo In vsaka je zapustila globoko razo na njenem obrazu. Leta 1957 ji je umrl še mož in sama si je želela, zaradi slabotnega zdravja, preživeti ostanek svojega življenja v domu počitka. Ob skrbni negi je sorazmerno v dobrem zdravstvenem stanju in še dokaj živahna, dočakala 100 let. Na njenem raz-gubanem obrazu odseva prestano trpljenje, njene oči pa se še iskrijo in še kažejo, da še ne misli tako kmalu odstopiti s svoje življenjske poti. Ob njeni stoletnici ji je dom počitka čestital, pevski zbor, pod vodstvom tov. Staneta Habe-ta, pa ji je zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Vsi skupaj pa smo
ji zaželeli še mnogo srečnih in zdravih let.
Janez Pungerčar
Marija Svete ob 100-letnici rojstva
Nas bo leta 2000 res 7 milijard
Društvo inženirjev in tehnikov Slovenije — Jarše je priredilo predavanje o VARSTVU OKOLJA PRED ONESNAŽENJEM. Po zakonu o rasti zadevajo tudi naši problemi obstoj vsega človeštva. Ekologi na to opozarjajo, a mi smo še vse preveč neprizadeti. Pri nas se bavi s tem vprašanjem Skupnost za varstvo okolja, to je v prispodobi vojska s sodobnim orožjem brez municije!
V torek, 1. oktobra zvečer je v sejni dvorani tovarne Induplati v Jaršah bilo prvič širše predavanje z naslovom »Varstvo okolja pred onesnaženjem«. 25-članski avditorij je prisluhnil zanimivemu razgovoru, v katerem so sodelovali tudi sanitarni inšpektor tovariš Ivo Pe-terca, inšpektor za vprašanja kmetijstva v občini Domžale tovariš Franc Pliberšek, predsednik gradbenega odbora za postavitev kolek-torja tovariš Jože Pogačnik ter poročevalci po tem vprašanju iz podjetij Induplati, Tosama in Trak.
Referat po vprašanju varstva okolja je imel tajnik republiške skupnosti za varstvo okolja inženir montanistike tovariš Boris GOSTI-ŠA. Že v uvodu svojega predavanja je naglasil, da dela odbor republiške skupnosti na volonterski osnovi. Njen vodja je akademik Vladimir Pavšič-Bor.
Pred 30 leti, je začel inženir Gostiša, se še ni nihče zanimal za vprašanje o varstvu človekovega okolja. Takrat so delovala le olepševalna društva. Šele po prvih eksplozijah A-bomb se je človeška vest zbudila. Drugi razlog za preplah je v populacijski eksploziji in tretji v nadaljnjem razvoju industrializacije.
Resne težave, ki jih že imajo v velemestih, so ta čas še rešljive z begom »na periferijo«. Le v nekaterih primerih prenaseljenost že terja svoj davek — NI VEČ PITNE VODE, NI VEČ ČISTEGA ZRAKA, NI VEČ PROSTORA. Statistični podatki in napovedi pravijo, da je bilo na Zemlji leta 1850 le eno milijardo ljudi. Ti niso imeli nobenih težav glede prostora in pitne vode ter čistega zraka. Osemdeset let kasneje je živelo na tej isti Zemlji že 2 milijardi prebivalcev. Leta 1930 tri milijarde in prihodnje leto jih bo že štiri milijarde. V letih 1985/86 bo pet milijard, v letih 1993/96 jih bo šest milijard in leta 2000 sedem milijard prebivalcev.
V razpravi so sodelovali mnogi udeleženci,   med   njimi   tudi inženir Franc Rožič iz Tosame
Za stanje in okoliščine, v katerih živimo in kako živimo, je naša generacija odgovorna našim vnukom. Nenehno večanje motorizaci-je z vedno več izpušnimi plini motornih vozil ter rušenjem naravnega ravnotežja z neomejeno porabo nafte vodi v uničenje. Danes vemo, da že načenjamo zemeljske zmogljivosti.
Z nestrokovnimi posegi manjšamo količino pitne vode (gladina talne vode se je v Ljubljani — beri v Klečah — znižala za 6 metrov. Sodijo, da vpliva na to tudi Zbiljsko jezero s svojim nenaravnim pretokom vode). Tudi načrtovalci jedrske elektrarne v Krškem so šele na opozorilo Skupnosti za varstvo okolja sklenili namestiti za sušna obdobja vodne stolpe z rezervno vodo.
Reševanje vprašanja KAJ EN PROSTOR PRENESE je navzoče tudi na naši slovenski obali Jadranskega morja. Na 36 kilometrih koncentriramo okrog Kopra industrijsko cono s postavitvijo rafinerije in drugih novih industrijskih objektov in nekaj kilometrov proč turistično cono z novim kompleksom Bernardin, kjer bo skupaj z domačini živelo nekaj mesecev na leto okrog 50.000 ljudi. Nihče si ne postavlja vprašanja, kaj bo z naravnimi odpadki, ki jih povzroča taknša množica. Čas je, je naglasil Gostiša, da to vprašanje obravnavamo ekološko.
Mi, je na koncu rekel inženir Gostiša, smo naslovili poziv na šolarje. Predočili smo jim vso resničnost stanja in nakazali pot, ki pelje v zagotovljen jutri. V vsakem drugem primeru pa nj nihče sposoben povedati, kdaj bo za nas zadnji jutri. Primer življenja ene ribe v malem akvariju to potrjuje. V istem akvariju lahko živita tudi dve ribi. Ko pa damo v ta prostor še tretjo ribo, poginejo vse tri. Tako se lahko nekega dne zgodi tudi nam, brez napovedi kdaj bo to in zakaj!
V razgovoru, ki je sledil izvajanju inženirja Gostiše, se je najprej oglasil tovariš Jože Pogačnik, predsednik sklada za izgradnjo vodnega kolektorja Kamnik—Domžale —Sava. Začeta dela ter več ali manj zagotovljena sredstva dajejo možnost za točno napoved, da bo kolektor dograjen v naslednjih dveh letih. Zbirnik »prečiščenih« odplak bo zajel celotno področje. Zadnja čistilna naprava na tem kolektorju bo južno od športnega parka v Domžalah. Šele iz tega filtra ali čistilne naprave bo voda odtekala v Savo. Tako bo zagotovljeno, da ta voda ne bo škodljiva niti za vodne živali niti za druge uporabnike vode vzdolž njenega toka.
O vprašanju zagotovitve dobre pitne vode je tovariš Pogačnik izjavil, da je zaenkrat takšne vode dovolj, da pa je v načrtu izgradnja vodovoda, z zajetjem vode v dolini Kamniške Bistrice. Geološke raziskave so pokazale, da bi bilo mogoče izkoristiti na izbranem kraju 150 litrov vode na sekundo, kar bi zadoščalo nekaj desetletij.
Zelo kritičen pa je bil Jože Pogačnik do zahteve projektantov, ki zahtevajo za nove daljnovode poseko gozdov v širini 100 do 140 metrov na vsej trasi. To pomeni za domžalsko občino golosek 36 ha gozdov. S to »nepremišljeno« akcijo zavestno posegamo v ravnotežje narave in uničujemo bogastvo, ki je že danes življenjskega pomena.
Dalje smo slišali komentarje o prekomernem hrupu, ki pogosto presega 70 fonov. Za sanacijo problema imamo največkrat izgovor »ni denarja«.
O odlaganju smeti, ki je v domžalski občini uveljavljeno od 1. oktobra letos naprej, je zatrdil inšpektor tovariš Peterca, da bodo strogo postopalj proti kršiteljem v Domžalah, v Mengšu in na Viru, kjer je odvoz smeti urejen. Drugod je naloga šele v začetni fazi in jo bodo strožje obravnavali, ko bodo podani pogoji.
Društvo inženirjev in tehnikov je organiziralo posvetovanje o onesnaženju okolja, na katerem je govoril dipl. ing. Boris Gostiša
Nerazumljivo je, je rekel Peterca, zakaj bi odvečnih predmetov koristno ne predelali. Žal nam je ljubša »velika trgovina«, kot drobno delo. Zato uvažamo star papir, zato uvažamo staro železo in stare cunje, pa morda še kaj. Če »Snaga« ne kaže zanimanja za ta vprašanja bi bilo morda koristno ustanoviti novo podjetje. Naši finančniki, predvsem tisti, ki bdijo nad plačilno bilanco s tujino, bj to pozdravili. O odlagališčih za smeti je rekel sanitarni inšpektor iz Domžal, da so urejena, vendar bo treba zahtevati strogo upoštevanje navodil o odlaganju. V vsakem drugem primeru lahko nastane iz urejenega odlagališča neurejeno smetišče. O vsem že imamo nekaj zakonskih predpisov, nekaj o tem pa je v pripravi. Tako bomo prisilili vse, da čuvanje okolja kar najbolj spoštujejo.
Na vprašanje, če je ohranjena produkcija poljščin in žitaric na našem območju, je rekel občinski inšpektor za vprašanja kmetijstva tovariš Franc Pliberšek, da je danes struktura produktov in porabe produktov drugačna. Prej smo prodali iz naše okolice do 500 vagonov krompirja vsako leto, sedaj jih le še nekaj desetin. Do spremembe je prišlo zaradi spremembe potrošnje. Kruh in mlevske izdelke ter krompir smo v veliki meri zame-
njali za meso, za mlečne izdelke in sadje. Gojimo več govedi, žal pa ugotavljamo, da je postala reja živine v zadnjih letih na našem področju nezanimiva in je zato v upadanju.
Nepreudarna je tudi uporaba kemičnih zaščitnih snovi za rastline.
Ker gre v večini primerov za strupe, ki so pogosto odvečni, te stalno in enakomerno stresamo v naš vodni rezervat. Atmosferilije izpirajo zaščitne snovi ter odnašajo v vodne zbiralnike. Vodo zastrupljamo tudi z galvanskimi odplakami, ki jih nj mogoče kemično očistiti. O ravnotežju med kmetijsko proizvodnjo pred dvema desetletjema in danes nismo slišali podatka. Dokler bo hrane dovolj o tem tudi ne bodo spraševali. Ko bo drugače bo prepozno. Nedokončano večanje naselij, Ljubljana naj bi imela po predvidevanju urbanistov v bližnji prihodnosti 500.000 prebivalcev, mesto pa bi bilo strnjeno od današnjega jedra vse do Kamnika in do Kranja, pa nihče ne pomisli, da so dosedanji prebivalci dobili hrano iz področij, ki jih nameravajo zazidati. Uvoz hrane pa bo nemogoč, ker bo ostal brez hrane tudi tisti, ki jo ima danes še naprodaj. Sedem milijard nas bo v dobrih treh desetletjih!
O kajenju je bilo povedano kratko, da je škodljivo za oba, za kadilca in za nekadilca, če sta skupaj v zaprtem prostoru. Prepoved kajenja je zatorej pravica vseh nekadilcev in vseh tistih, ki bi se radi ognili še nepremagani bolezni.
Na povabilo predsednika inženirja Podpeskarja je o vprašanju varstva okolja poročal za podjetje Induplati najprej inženir Zupan. Omenil je gradnjo avtomatske čistilne naprave za odpadne industrijske vode in zanimanje za dokončanje kolektorja. O trdih delcih in plinih v industrijskem dimu je rekel, da ti zaenkrat še niso problematični, zato temu vprašanju ne posvečamo posebnega vprašanja. Tako sta izjavila tudi poročevalca iz Tosame in Traka iz Mengša.
Poročevalec iz Tosame je dodal, da so trdne snovi in delež strupenih plinov v dimu še nekajkrat pod dopustno mero. Potožil pa je, da imajo težave z odvozom starega papirja in druge navlake, ker želi vsakdo, ki te stvari zbira, sortirano blago. Gradijo tudi svojo čistilno napravo, ki pa bo le zbiralnik, v katerem se bo voda ohlajevala in kemično neutralizirala do pH vrednosti 7,5 do 7,8.
Vsa ta vprašanja imajo urejena tudi v Traku. Tovariš Maver je povedal, da odvažajo vse vrste navlake in odpadnih snovi podjetja in zasebniki, ki so za to pogodbeno zavezani.
Dve uri in pol je trajal razgovor. Ko smo se razhajali smo vedeli, da bi se morali o tem vprašanju še srečati. In tudi pravočasno ukrepati.
Otmar Lipovšek
VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI LJUBLJANSKI BANKI — PODRUŽNICA DOMŽALE