Razprave 
Razšltjenost tn značilnosti terebinta (Pistacia terebinthus L.) v Sloveniji 
Dostnb\.lhon and charactenshcs ol tereb•nth (Pistacla lerebmthu:; L ) in Sloventa 
R_,IIRUS' 
!Motolt. 
s ...... r. Ra•~"' ."_.,., • .,..,..,Pitt-. .. ru-l.J• ~114' Gotd••-·-""'- tl7o81tDIIS v 
-tbno • _,.<JI:M> ' •ngloU.Ino."' 111 4(1 
l'n-oOravn.tva~ IOrmartciolke.-. ""* ..-. JJiiiiUI<Ml-1-~ 
l.)' Sl.-o• Plock~,. ........ -· vtllt. peleg .t.l'*"" ........ U 14-'" _... '*"'!llliea v I'OYih 
tvaQ<•nllh~w~lwvaoalole.no_,.~N"'""ta-•CJMtt>070Iotil 
KijučnoMiec!L wobiN. "<mcaiO<-.IIwl nto<~otono<..u ·-t"""' .,.., .... .,.,_. ~ 
AbswacL 
aru._ R O....lbut""'and ::lwactM\Uiaol....,_t_ ...--L ,., - --No 7.,\' 
:998 1n Slovene Wl1l> • """"""'Y "EngiiJ/I.Iit QUCI •o. 
nw..,..,...deolswithi11<1d"''""'-~"~""""'o'<A'-~-CI-(~ 
terelltntl2us L :0 tn SlovQnl.a The diW'ibutiCI'I mao ol th4 toeQifll, it ~ tn eddillon W) tnown  11Y11t 11otw 
«ation.s in the new quadt-ants of the Ccntrll Eurooun lora ~ .-. ~ n. .-..· 11 cxw•••*' ln on. 
~tiOI'l afteor a gap o-r 70 ;te:3•« 
Key word&: Pistao6 tcreOdl:nvs l , mt<fltarranMn Ye06Uiti0'\. ~ 
. ..... Il IMO R 8. <fopl IN 
~~.". .... -Oo *" ... QOlel6<!oi'.O"" "."",.~ 
gczdM ''"' 1 oc 1 lo'etN ""' 8J 
4<1>1- SlO 
1 UVOD 
INlRODUCliON 
Ru~VIII 1 (Pisi~ L ) )e rud Il 0<\11ne <><:~CM; {Ma<.ard..ceae) Vset>u,e 
10 dreve5nih ln grmovnlh VTSI UUenh ""!ZnaOine(Se :!IWpne laslnosll SO 
dvodOmflo61 vetrocveln06t lf\ U.lavfjefl• hst1 (O ZOI'iARV 1996) Večtna 
"''Ima aubtre>osld -~~_,.1, ~ ~h 1,.samanklil vE"""'' dve""~ na 
ILJ9U ZOA 1n v MeM1  >;~rt .ste~.",.., ,e !ahodna ~~ 5aJ 
jih tam M1n~mo ~~r 6. vrel nor.,"""'"' manr coq>ru> pa te S<edoumlja, kl'!f 
santonlklo rutt,<t • vrst41 rujeVIO< 1M ZOtiARV 19~2) NOIIvett area! med 
njlmll<na a~enl$kl ptSUICifl (AJ/~ w~lit!t/tea Des! ). do 20m VIS(>ko drevo 
razitrfer\0 od save1110alntk•h aOal\tsloh oo.i1>3 vse do ~redr>J6 AziJO. Po 
dOllna r~dtr)anost po slcorar ''""' Sreooz~ml)u Jtt rnablna ludt za tr$IJO ah 
tn!IIO (P•$1111:•1 ltN•SCuS l.). enega NjUIKttot)!.n grmov veonC>Zelene 
mnklte l<)pl1h rurr$C 1utnooc:t SI~ Tteljll SJ800lentSkl \liSta~ MI!CUI 
parlltllmn Botss z Obli vzt>odnego S<edozamlfl. Ktr morfo~ko ., e~o 
ID&ko pre<"AI spomrn,a na ter~bonl. Od katerega se lob pret1V5•rnpo maJhnrh 
razo~ah v morlolog1' btov,JOrtek<>tan ot>t•vnavap le ~01 njegovcVZhOOno 
podvrslc (O ZOHAR V 199~1 Cehta sredozemsu vr~ ta rujevine jft teteblnl 
tP!llac•o te:eb."t'>us l.) POleg naSielJ/1 tllnh VI'SI pa v SredOzemlju zar<KI• 
utdruh o1<x1ov ~ sa<llfO Judo pra•1o prslaCito (PI<Ia~h• ''$1\1l i. ~~ 1• 
gosPOda•slconawomembnejS<I ...-s;a v rodu, v naravnih poP<Jiaciah pa raSle 
sama v srednji Az,. nafl'eC v v:U.odnem Iranu in Afganistanu 
Med omenjenMln'll'stami sev SloventJi samoniklopojavlja samo Corebinl 
~~atereO.mlfiV'S l) TeitSCe njegove razširjeno.c;.ti je prAdvse.m v za· 
hodnem lfl osredqem Sredozem1j\J. eepr<1v seg<1 njegov areal od Kanarskih 
orotav ;l<ekO POttugalsJ<e 1n Maroka vse dn zahodnega delo Male Azije, 
OozdV 56 (199&) ;.s 
Brus, R. : Razširjenost in značilnost i terebinta (Pistacia /erebintlws L.) v Sloveniji 
kjer se skupaj z drugimi sredozemskimi elementi razteza še po črnomor­
skem obalnem pasu v Turčiji. V tem 9e1u se njen areal že delno prekriva z 
arealom vrste Pislacia palaestina. Ceprav marsikje v Sredozemlju raste 
skupaj s trišljo (Pistacia lentiscus), ima v primerjavi z njo širšo ekološko 
amplitudo, doseže nadmorsko višino 1.200 m, v centralni Turčiji 2.000 
(KASKA in sod. 1995) in v Maroku celo 2.200 m (ZOHARY 1952). Ob ne-
katerih rekah, na primer ob Neretvi in Vardarju, prodre precej globoko na 
cel1no. Razmeroma globoko na celini raste tudi na Južnem Tirolskem, kjer 
50 na južnem obrobju Alp znana številna nahajališča grmov terebinta celo 
do nadmorske višine 760 m (HEGI 1957). 
2 RAZŠIRJENOST TEREBINTA NA SLOVENSKEM 
2 THE DISTRIBUTION OF TEREBINTH IN SLOVENIA 
2.1 Dosedanja raziskovanja 
2.1 Previous research 
Prisotnost terebinta ob Severnem Jadranu je znana že dolgo, saj je vrsto 
P1stacia Therebinfhus v okolici Devina navajal že SCOPOLI (1772). Prav 
tu in tudi drugod vzdolž strmega tržaškega skalnatega odloma od Grmade 
nad Devinom preko Nabrežine, Kontovela in Opčin pa vse do okolice Ba-
zovice so terebint najpogosteje navajali tudi mnogi drugi botaniki 
(MARCHESETTI/896/97, POSPICHAL 1898, PERTOT1981). Tadel se-
vemojadranske obale, ki je bogat ne le z nahajališči terebinta, ampak tudi 
s številnimi ostanki evmediteranske vegetacije, danes seveda leži v Italiji. 
Na ozemlju današnje Slovenije je terebint med prvimi navajal 
FLEISCHMANN (1844) pri Vipavi in pri Gorici. Čeprav ne opiše natančnih 
lokacij, je v prvem primeru verjetno mišljena nahajališče pri Gradišču, v 
drugem pa nahajališče nad Lijakom, morda tudi na Sabotinu. KRAŠAN 
( 1863, 1865) natančno navaja nahajališča terebinta na strmih pobočjih nad 
Sočo pri Solkanu in nad Lijakom, STEFANI (1895) iz LOSERJA (1860) pa 
nahajališče v Ospu, poleg tega pa še nekatera v današnjem hrvaškem delu 
Istre, med njimi Kaštel, Markovac in Markocijo. Terebint v Ospu navaja tudi 
MARCHESETTTI (1896/97), isti avtor pa med nahajališči omenja tudi Orlek 
pri Sežani. Tukaj je verjetno mišljena Orleška Draga, v kateri pa terebint 
pozneje ni bil potrjen in kjer ga tudi sam kljub vztrajnemu iskanju nisem 
našel. Marchesetti navaja še dolino Dragonje, vendar je iz tako široke 
formulacije težko sklepati, ali gre za nahajališče na Steni in morda na Sv. 
štefanu aH, manj verjetno, kje drugje v dolini Dragonje. POSPICHAL (1898) 
je objavil dotedaj najobširnejši spisek nahajališč. Kot prvi je navedel naha-
jališče pri Grižah na Krasu, natančno pa navaja tudi lokacije v Vipavi in 
okolici: Podskala (izvir Vipave, op. p.) ter pri Gradišču in Sv. Nikolaju nad 
Vipavo. Terebint pri Gradišču omenja tudi PAULIN (1907), v Herbariju 
ljubljanske univerze pa so ohranjeni primerki, ki sta jih za njegovo zbirko 
Flora exsiccata Carniolica tam nabrala J. Zupančič inC. Mulley. Terebint 
nad Vipavsko dolino omenja tudi TOMAŽIČ (1929). Ko opisuje otočke 
evmediteranske vegetacije, kot glavnega graditelja teh združb navaja čmi­
čevje (Quercus i/exL.), terebint pa omenja kot eno od mediteranskih rastlin, 
ki se mu pridružujejo. Ker vrste, značilne za takšno združbo, našteje le na 
splošno, ne pa ločeno za posamezna nahajališča, je veliko vprašanje, ali 
je Tomažič res našel terebint na vseh lokacijah. To brez dvoma velja za Sv. 
Valentin (Sabotin) nad Sočo in za skale nad izvirom Lijaka ter morda za 
skale nad Ozeljanom, medtem ko na lokacijah, kot so pečine nad Budanjami 
Go:z:dV 56 (1998) 7-8 347 
348 
Brus. R.: Razširjenost in znači l nosti terebinta (Pistacia terebinthus L.) v Slovenij i 
južno od Kovka ter apnene pečine Vranji školj, Kožnik. Razprana stena in 
Barbin školj nad Gradiščem pri Vipavi, terebint ni bil več potrjen. Po amen. 
jenlh pečinah res najdemo večje in manjše skupine črničevja, terebint pa 
le v legah pod pečinami. Tudi v našem največjem sestoju evmediteranske 
vegetacije v pečinah nad Sv. Nikolajem. ki je od Gradišča le malo oddaljen, 
terebinta med gostim črničevjem nisem našel, prav tako ga niso našli drugi 
raziskovalci (PETAUER 1979). V dolini Dragonje sta bili doslej edini znani 
nahajališči apnenčasta Stena (WRABER 1975, 1987), in bližnji Sv. štefan 
drugi in nekoliko slabše raziskan apnenčast griček, na katerem pa je ev~ 
mediteranska dendroflora podobna kot na Steni (KALIGARIČ 1990). 
2.2 Nova nahajališča 
2.2 New locations 
V zadnjem času je bil terebint v Sloveniji na novo odkrit ali po daljšem 
času ponovno potrjen na več nahajališčih. Razen na enem mestu v Goriških 
Brdih (DAKSKOBLER, v tisku) in pri Braniku (JOGAN, ustni vir) smo ga 
našli tudi na naslednjih lokacijah: 
Novi Brič- dolina Dragonje, 0548/1, Leg_ & Det. R. Brus & Z. Sadar, 
26.10.1997. Novo nahajališče terebinta v novem kvadrantu kart( ranja sred-
njeevropske flore in prvo pri nas na flišu. Nahajališče je bilo pred kratkim 
odkrito na južnem pobočju Novega Briča. ki se spušča proti dolini potoka 
Žleba, levega pritoka Dragonje. Potok L:leb se izliva v Dragonja pod Pučami. 
po potoku pa poteka slovensko-hrvaška meja, ki prav tu za nekaj časa 
zapusti Dragonja. Nahajališče leži na nadmorski višini 150- 250m, matična 
podlaga je fliš, vmes se pojavljajo tudi posamezni apnenčasti vložki. Terebint 
se tu pojavlja obilno, prevladujejo večji grmi, našli smo tudi nekaj dreves. 
visokih do 5 m. Med drugo termofilno dendrofloro je na nahajališču zlasti 
pogostno rdečeplodno brinje (Juniperus oxycedrus), ki ga v velikih količinah 
zajeda brinjekaz ali brinjeva omela (Arceuthobium oxycedn). 
Brje pri Komnu, 0248/1, Leg. & Det. R. Brus, 10.7.1998. Novo nahaja-
lišče v novem kvadrantu kartiranja srednjeevropske flore. Nahajališče leži 
na nadmorski višini 240 m med vasjo Brje in zaselkom Škofi na zgornjem 
delu jugozahod nega pobočja na apnenčasti matični podlagi. Terebint se 
pojavlja v obliki pritlikavih grmičkov, poleg njega najdemo tu še naslednje 
drevesne in grmovne vrste: mali jesen (Fraxinus ornus), puhast\ hrast 
(Quercus pubescens), črni gaber (Ostrya carpinifolia), trokrpi javor (Acer 
monspessulanum), rešeljiko (Prunus mahaleb), skalno krhliko {Frangula 
rupestris), šmarno hrušico (Ame/anchierovalis), južno šmarno deteljo{Coro-
ni//a emeroides), ruj (Cotinus coggygria), ostrolistni beluš {Asparagus 
acutifolius) in druge. 
Veliki Dol, 0248/2, Leg. & Det. R. Brus, 1 0.7.1998. Novo nahajališče v 
novem kvadrantu kartiranja srednjeevropske flore. Nahajališče leži na 
nadmorski višini 260m na jugozahodnem pobočju med vasjo Veliki Dol in 
zaselkom Kregal išče. Matična kamnina je apnenec, terebint se obilno po-
javlja v obliki grmov in do 5 m visokih dreves. Drevesna sestava je podobna 
kot na prejšnjem nahajališču. 
Gradišče nad Vipavo, 0149/4, Leg. & Det. R. Brus & l. Rener, 5.10. '1997. 
To je prva potrditev nahajališča po 90 letih, če pa upoštevamo tudi zelo 
splošno Tomažičevo navedbo, je to prva potrditev po 70 letih. Posamezni, 
do 3m visoki grmi rastejo na več mestih med grmovjem na apnenčastem 
skalovju in grušču z jugozahodno ekspozicijo na nadmorski višini 360-400 
m na prehodu melišča v strme pečine. V bližini nahajališča so bili na višini 
350m najverjetneje nabrani tudi primerki za Paulinova Posušeno floro. 
GozdV 56 (1998) 7-B 
Brus, R.: Razši rJ enost in značilnost i terebinta (Ptstacia terebinthus l. ) v Sloveniji ----
Herbarijski primerki z vseh novih nahajališč so shranjeni v herbariju 
Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v 
Ljubljani. 
2.3 Današnja razširjenost 
2.3 Prese nt distribution 
v Sloveniji je terebint na samem robu svoje naravne razširjenosti in spada 
med drevesne vrste z majhnim arealom, saj so skoraj vsa nahajališča 
vezana na toplo submediteranska podnebje in na apnenčaste matično 
podlago. V Mali flori Slovenije navajajo (MARTINČIČ 1 SUŠNIK 1984), da 
ga najdemo na prisojnih kamnitih pobočjih v submediteranu, po MAYERJU 
(1952) pa se raztreseno do pogosto pojavlja na južnem Primorskem, v !stri 
in na južnem Notranjskem. vendar ni jasno. katera območja naj bi opredel-
jevaf izraz južna Notranjska. Na Krasu je zelo pogost, morda najpogostejši 
pri nas sploh v suhi, proti mo~u odprti dolini med Brestovica pri Komnu in 
Gorjanskim ter pobočjih nad njo, pojavlja se tudi na apnenčastih pobočjih 
nad reko Rašo. Pred nedavnim je bil odkrit v Goriških Brdih, v Vipavski 
dolini raste nad Gradiščem, nad Lijakom, na Sabotinu nad Solkanom in pri 
Braniku, vzdolž Kraškega roba ga najdemo v Ospu, Mišji peči in še na nekaj 
mestih do Zanigrada, v dolini Dragonje pa na Steni, Sv. štefanu in na Briču. 
Večino znanih nahajališč v Sloveniji. ki so v literaturi ali pri herbarijskih 
primerkih v Herbariju ljubljanske univerze (v preglednici LJU) navedena vsaj 
tako natančno. da je zanje mogoče ugotoviti ustrezen kvadrant srednjeev-
ropskega kartiranja flore, je upoštevan ih v preglednici, vsa nahajališča pa 
so tudi označena na arealni karti. V seznamu so upoštevane tudi vse 
avtorjeve potrditve, ki so dokumentirane bodisi s herbarijskimi primerki bodisi 
s fotografskimi posnetki. 
9947/1 Partide pri Golem Brdu, Goriška Brda: Dakskobler (v tisku) 
ooa. 712 Sabotin: Kra~an 1865. Dakskobler 1995, 1997 
004811 Lijak: Krašan 1863. Pospichal1898, LJU 1968 (T. Wraber), Dakskobler 1995, 
1997 
014714 Brestovica pri Komnu: M. Wraber (iz Goga la i 990), Martini 1 Poidi ni 1990, 
Brus 1996, Dakskobler 1996 
014812 Čuk nad Branikom: Jogan 1998 (ustni vir) 
014813 Klanec pri Komnu: LJU 1979 (T. Petauer) 
014813 Temnica- SpodnJe gmajne: Seliškar in sod. 1996 
014914 Gradišče nad Vipavo: Pospichal1898. Paulin 1907, Tomažič 1928,Brus 
1998 -prva potrditev po 70 letih 
0149/4 Podskala. izvir Vipave: Pospichal1898 
0248/1 Brje pri Komnu: Brus 1998- novo nahajališče 
0248/2 Veliki Dol: Brus 1998 -novo nahajališče 
0249/2 Raša pod Grižami: Pospichal1898, Piskernik 1965, 1991, Dakskobler 1996 
0349/1 Orlek pri Sežani: Marcheselti 1896/97 
0449/1 Osp: Stefani 1895, Marchesetti 1896/97, Pospichal1898, LJU 1967 (M. 
Wraber), LJU 1973 (T. Wraber), Piskernik 1991, Brus 1996 
0449/1 Mišja peč: Kaligarič 1992 
0449/3 Loka - Be2ov\ca: Piskernik 1991, Kaligaric 1992 
044914 Hrastovlje ·Zan igr ad: Piskernik 1991, Kaligaric 1992 
0547/2 Stena: LJU 1974 (T. Wraber). T. Wraber 1975, Brus 1996 
054811 Novi Brič: Brus 1998 -novo nahajališce 
054813 Sveti Štefan: M. Wraber (iz Gogala 1990). Kaligarič 1990, Brus 1997 
054911 Veliki Badin: Križan 1 Turk 1992, Brus 1996 
0549/2 Veliki Badin: Križan 1 Turk 1992. Brus 1996 
GozdV 56 (19~9) 7-9 
Preglednica 1 : NahajaliSča terebin-
ta (Pislacia terebinthus L.) v Slo· 
veniji po kvadrantih srednjeevrop-
skega kartiranja flore 
Table 1: Locations of ferebinth 
(Pistacia terebinfhus L.) in 
Slovenia (Central European Flora! 
mapping grid) 
349 
Brus . R. : Razširjenost in značilnosti terebinta (Pistacia tereiJinthus L.) v Sloveniji 
46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 
91 
92 
93 
94 
95 
96 
97 
98 
'""" 
'--~ 
_0 
;"' 
L, h 
/ , 
~ 
' g 
....__". ........ 
0 "\ r-..r ~ '--.. 
• 
• • • 
~ • 
~ 11 -· v '~ •• ...-1 
v !--"'\_ 
~ ) 
_____ \ "\ 
..."..- j\.... 
.r fJ \ ,-../".. \._ 
lj 
~~ r 
\ ~ J5 
o,.-../ v 
( Slovenija 
'"Il 
l • znana nahajališča 
.J"".._,') known localities 
r 
~ 
o nova nahajališča 
new localities 
) 
99 
oo 
01 
02 
03 
04 
os t r ~~ ~ ~ ............... l....f'.-.. v \ lJ' ~ ~ o 30km 
Karta 1: Razširjenost terebinta 
(Pistacia terebinthus L.) v Sloveniji 
Map L Oistribulion of terebinth 
(Pistacia terebinthus L.) in 
Slovenia 
350 
_/"" 
3 MORFOLOŠKE IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI 
3 MORPHOLOGICALAND ECOLOGICAL CHARACTERISTICS 
Terebint je poleti zelen grm ali nizko. do 8. izjemoma do 14 metrov visoko 
drevo, ki doseže prsni premer celo do 1 m. Sko~a je sprva gladka in temno-
rjave do sivkaste barve. pozneje pa mrežasto razpoka. Brsti so razmeroma 
veliki, jajčasti in topo zašiljeni, največkrat rdeči. včasih tudi zelenkasti. Listi 
so 9-16 cm dolgi,lihopernato (odtod ime lihopernata rujevina, ki ga pri nas 
včasih uporabljajo) sestavljeni iz 7, včasih do 11 podolgovato jajčastih in 
na koncu pogosto zaokroženih, usnjatih , zgoraj temnozelenih in svetlečih. 
spodaj pa svetlozelenih, 3-6 cm dolgih lističev. Ti so zgodaj spomladi, ko 
se še razvijajo, rdečkaste barve . Po rdečkastem mladem listju je spomladi 
vrsta lahko prepoznavna že na daleč. medtem ko jo je pozneje, ko listje 
postane zeleno, z nekaj večje razdalje kaj lahko zamen jati z malim jesenom. 
Terminalni listič je po obliki in velikosti podoben stranskim, zmečkani listi 
pa oddajajo oster vonj po terpentinu. Je dvodomna drevo in pri nas pogosto 
cveti že v aprilu še pred olistenjem. Pokončna socvefja obeh spolov so 
rumenozelene barve in so si nekoliko podobna. Moška socetja so dolga do 
1 O cm in široka do 4 cm, cvetovi so posamezni ali združeni v skupinah po 
2-3, posamezni moški cvetovi imajo 3-5 sedečih prašnikov z velikimi praš-
nicami. ženska socvetja so dlakava, do 20 cm dolga in do 15 cm široka. 
posamezni ženski cvetovi imajo okroglasto plodnico s kratkim trodelnim 
vratom. Terebint se oprašuje s pomočjo vetra. Koščičasti plodovi, ki so sprva 
zeleni, nato rdeči in nazadnje ~avkasti ali modrikasti, so okroglasti do jajčasti 
in nekoliko ploščati. vsebujejo po eno sploščeno kosčico. v premeru merijo 
do 6 mm in so združeni v latasta soplodja. 
Opisanih je nekaj različkov terebinta : Pistacia terebinthus L. var. 
macrocarpa Zoh ., katerega značilnost so 9 mm debeli plodovi z mesnatim 
osemenjem. Pistacia terebinthus L. var. oxycarpa Zoh., ki ima koničasto 
zašiljene plodove {M . ZOHARY 1952) in Pistacia terebinthus L. var. 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Brus, R. : Razširjenost in značilnosti terebinta (Pistacia terebinthus l. ) v Slovenijl 
angustifolia Lee. & Lamte .. ki ima podolgovate lističe in o katerem so poročali 
iz okolice Verone (MAZZOLA in sod. 1995). Razmeroma pogosta so tudi 
poročila o spontanih hibridih med terebintom in drugimi vrstami rujevine, 
zlasti s Pistacio lentiscus in Pistacfa vera. 
Terebint je svetloljubna vrsta, ki naj raje raste v grmiščih, na zaraščajočih 
se površinah in v drugih nesklenjenih sestojih, kjer ima dovolj svetlobe in 
prostora za rast. Največkrat raste na osončenih, toplih, suhih, kamnitih 
rastiščih in je razmeroma dobro prilagojen na sušo. Ker je izrazito kalcifilna 
vrsta, je apnenčasta matična podlaga za njegovo rast skoraj pogoj; le 
izjemoma ga najdemo tudi na flišnih tleh. pa še to raje tam, kjer je flišu 
primešanega nekaj apnenca. Na apnenčasti podlagi razvije korenine, ki 
prodrejo globoko v razpoke med skalovjem. Nizkih temperatur ne prenaša 
dobro, prav tako se izogiba premokrim tlem. 
Običajno se pojavlja v družbi še drugih toploljubnih vrst. Njegova prisot-
nost je značilna za asociacije iz zvez Quercion ilicis in Orno-Ostryon. Pri 
nas ga ponekod najdemo kot sestavni del evmediteranske združbe Omo~ 
Quercetum ilicis, kakršna je na primerfragmentarno razvita na Steni, v Ospu 
in nad Sv. Nikolajem (v zadnji terebint ne nastopa), na Sabotinu in nad 
L11akom je sestavni del združbe Ostryo-Quercetum pubescentis 
quercetosum ilicis (DAKSKOBLER 1997), drugje, na primer nad Bezovico 
ter pri Zanigradu, pa terebint s črnim gabrom in puhastim hrastom raste v 
združbi Ostryo-Ouercetum pubescentis pistacietosum terebinthi. 
4 GOSPODARSKI POMEN TEREBINTA 
4 THE ECONOMIC IMPORTANCE OF TEREBINTH 
Terebinta pri nas ne uvrščamo med gospodarsko pomembne drevesne 
vrste, drugače pa je v nekaterih drugih delih Sredozemlja, kjer je običajnejša 
in pogostejša vrsta. Z zarezovanjem debel skoraj v vsem Sredozemlju 
pridobivajo dišeči terpentin, ki vsebuje eterična olja in smolo in s katerim 
so že stari Egipčani lakirati krste za mumije. Čeprav ga danes večinoma 
pridobivajo iz različnih vrst iglavcev, je zelo dolgo samo terpentin, pridobljen 
iz terebinta, veljal za pravi terpentin. V Mezopotamiji so terebint sadili v 
palačah asirskih kraljev in tako zagotovili zadostne količine sveže in dišeče 
smole. Ta ima več zdravilnih lastnosti, med drugim umirja in pomaga pri 
izkašljevanju. Ker krepi dlesni, so jo nekoč uporabljali kot žvečilni gumi. 
Skorja terebinta vsebuje kar 25% čreslovin, še več, kar do 60% čreslovin, 
uporabnih v usnjarski industriji, pa je v rožičem podobnih tvorbah, v tako-
imenovanih judovih rožičih. Ti so zelo pogosti in so v bistvu listne šiške, 
nastale zaradi vbodov listne uši Aphis pistacia. Judove rožiče so v deželah 
Orienta nekoč uporabljali za barvanje svile in drugih tkanin ter vina. Po 
barvanju vina s terebintovimi šiškami so bili svojčas znani tudi na Maqžar-
skem. Terebintov les sestavljata rumenkastobela beljava in kostanjevo rjava 
jed rovi na, slovi pa kot eden najtrših in najtežjih lesov nasploh. Gostota lesa 
v absolutno suhem stanju (p
0
) je 930 kg/m3. Razmeroma dobro se obdeluje 
in še zlasti dobro polira, zato je pravzaprav nenavadno, da ga razen za 
izdelovanje tobačnic in še nekaterih podobnih drobnih izdelkov uporabljajo 
le še za kurjavo. Uporabni so še drugi deli rastline. Dišeči in nekoliko grenki 
plodovi so sicer užitni, vendar nismo zasledili podatka, da bi jih pri nas kdo 
jedel. Zelo radi pa jih jedo ponekod v Grčiji in Turčiji, na Cipru jih celo 
uporabljajo kot dodatek pri peki posebnega kruha. Ponekod v Sredozemlju, 
na primer na Siciliji in v južni Turčiji, uporabljajo avtohtoni terebint kot 
podlago, na katero cepijo pravo pistacijo (Pistacia vera). 
GozdV 56 (1998} 7-8 351 
352 
Brus. R.: Razš irjenost in značilnosti terebinta (Pistacia terebinthus L._) v Slove_n1ji - - ----
5 RAZPRAVA IN SKLEPNE UGOTOVITVE 
5 DISCUSSION AND FINAL CONCLUSIONS 
Večina današnjih terebintovih nahajališč je že dolgo znanih, saj so mnoga 
med njimi navajali že v prejšnjem stoletju. Vsa dosedaj znana nahajališča 
so bila izključno na rastiščih na apnenčasti mat\čni podlagi, tako tudi edini 
dosedaj znani lokaciji v dolini Dragonje. Novo nahajališče terebinta v sred-
njem delu doline Dragonje je prvo pri nas na flišu, vendar njegovo odkritje 
niti ni tako presenetljivo. Zanimivo je, da CUPIN ŠIŠKOVIČEVA (1957) v 
svoji diplomski nalogi ne omenja terebinta na Steni, čeprav jo je očitno 
poznala, saj z nje navaja črničevje, širokolistno zelenika in mnoge druge 
evmediteranske vrste: terebinta pa ni našla niti nikjer drugje v dolini Dra-
gonje. Vendar je avtorica povsem pravilno predvidevala, da bi vrsta Pistacia 
terebinthus lahko rastla tudi na toplih rastiščih pod Koštabone, saj naj "bi 
bili tu pogoji zanjo (nevtralnost ali celo ponekod bazičnost tal in visok procent 
kalcijevega karbonata v tleh) poveljni". vendar vrste proti pričakovanju ni 
našla. Novo nahajališče, odkrito 40 let pozneje, pa leži v neposredni bližini, 
takorekoč le na nasprotnem bregu Dragonje (še vedno v Sloveniji), kjer je 
fliš prav tako obogaten z apnencem. Prav to dejstvo pa skupaj z zavetno 
lego in bližino morja verjetno ustva~a mikrorastiščne razmere, primerne 
tudi za rast terebinta. Podobne razmere omogočajo tudi uspevanje jagodi-
čnice (Arbutus unedo), še ene evmediteranske kalcifilne drevesne vrste, 
na njenem edinem slovenskem nahajališcu, prav tako fiišnem, na severo-
zahodnem robu rta Ronek nad Zalivom sv. Križa. Tudi novi nahajališči pri 
Brjah in Velikem Dolu bi težko opredelili kot posebno noristično prese-
nečenje, saj se nahaja!a razmeroma blizu že dolgo znanih nahajališč v dolini 
med Brestovica in Gorjanskim, podobno pa velja za pred kratkim odkrito 
nahajališče v Goriških Brdih (DAKSKOBLER, v tisku). ki leži v neposredni 
bližini že od prej znanih nahajališč na italijanski strani meje. Se iz začetka 
stoletja sta namreč znani navedbi terebinta pri naseljih lbana in Kras na 
severozahodnem vznožju Goriških Brd ob reki Idriji (GORTANI/ GORTANI 
1905). 
Čeprav nekatera dejstva nakazujejo tudi to mo:žnost, je vprašanje, ali 
so današnje skupine terebinta pri nas res ostanki nekoč številčnejše po-
pulacije . Po hipotezi. ki jo zagovarjata HUNTLEY in BIRKS (1983), naj bi 
bil terebint ob Severnem Jadranu nekoč pogostejši kot danes. Iz JUŽne 
Grčije. kjer je imelledenodobna zatočišča, se je pred približno 10.000 leti 
po jadranskih obalah začel razširjati proti severozahodu in severnojadranske 
obale naselil pred približno 6000 leti. Iz tega obdobja so tudi zabeležene 
najvišje koncentracije njegovega cvetnega prahu, ki so dosegle do 5 %. 
Pozneje je po podatkih Huntleja in Birksa koncentracija vzporedno s po-
stopnim razširjanjem vrste proti zahodu počasi padala, vzrok La to pa so 
lahko klimatske spremembe ali, ta razlaga se zdi bolj verjetna, razširitev 
drugih, konkurenčno sposobnejših vrst. 
Navedena hi poteza je v precejšnjem nasprotju z ugotovitvami domačih 
palinologov. Analiza sedimentov v dolini Dragonje in v Škocjanskem za toku 
(CU LI BERG 1995, ŠERCELJ 1996) je namreč pokazala, da je bila prvotna 
oziroma spontana vegetacija Krasa (in prav tako današnjega Primorja) vse 
prej kot (sub)mediteranska, še več, bila je skoraj enaka kol v notranjosti 
Slovenije. Pred približno 9.000 leti naj bi tam prevladovala združba Abieti~ 
Fagetum, pozneje so ji menjaje se sledile hrastove, bukove in leskove faze, 
v nobenem od pelodnih diagramov pa ni omenjen rod Pistacia . Pred 
približno 6.000 leti prevladujejo Quercus. Fagus, Carpinus, Abies in drugi. 
To dejstvo pa bi lahko bolj podpiralo hipotezo, da je bil terebint nekoč na 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Brus, R. : Razširjenost in znači l n ost i terebinta (Pistacia terebinthus L. ) v Sloveniji 
Krasu in v PrimorJu še redkeJši kot danes 1n omejen le na na1toplejša in 
najbOlJ :zavarovana rastišča, morda pa ga sploh ni bilo. Popolna degradacija 
vegetacije na Krasu, do katere je prišlo približno pred 200 leti, je povzročila 
sušne razmere in s tem množično naselitev nekaterih značilnic subme-
diterana, kakršen je npr. Cotinus (ŠERCELJ 1996). Povsem mogoče je, da 
je lako prišlo tudi do večje razširitve terebinta, ki je, kakor kaže njegova 
arealna karta, danes v submediteranu vendarle razmeroma pogosta in 
stalno prisotna vrsta. Zmotnemu prepričanju o njegovi redkosti pa slej ko 
prej botruje tudi dejstvo, da smo nanj le malokdaj dovolj pozorni. Kljub 
današnji razmeroma veliki pogostnosti pa je skoraj gotovo, da bo vzporedno 
z vsemi spremembami, ki jih prinaša ponovno zaraščanje Krasa, tudi tere-
bintovih rastišč vse manj, :zaradi česar se bo njegova številčnost v pri-
hodnosti najverjetneje :zmanjševala. 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Slika 1. Terebint (Pistacia 
ter~binfhus L.} na nahajališču v 
bližini Brestovice pri Komnu 
Figure 1: Terebinfh (Pistacia 
terebinthus L.) near Brestovica pri 
Komnu 
Slika 2: Terebmtov1 plodovi 1n 
lihopernato sestavljeni lis1i 
Figure 2: Terebinth fruits and com-
pound feaves 
353 
DISTRIBUTION ANO CHARACTERISTlCS OF TEREBINTH (Pisracls reroblnthus L.) IN 
SLOVENIA 
Summary 
Arnong ll>e 10 spec•estncJuded tn the genus Prslacra IM terebonth (Pistacia 16rebinthvs l ) ''tne 
only apec1e1 natr.e co Slove<>la. The nt at te porta of the spec.es on the Northern AdtialiccoaslgG bae~t 
10 1772 whon il was ropottoO neer 04Yin by 1 A Scopoli With lhe ptasenl day boundaries of SloV<!noa_ 
ol NI& bean conaUinlly tepolled slnoe the mld·191h century by botanists Fleischmann (1844), lo..er 
( 1860). Kr~&M 11863 1865}, Slef&nl ( 1895), Marchesetll (1896197), Pospichal (1898), Paulin (1907) 
Toma!•t [1928) eno otneta Among tho most oftcn mMtione4locations were Osp end IM slopes above 
l~e V1pava v•lley """' VIpa va ~nd Gonca All repor1ed locaiiOI\S we<e slluated on llmostone paren! 
tock ln the Pnmorska reg~on vnth 1ubmedlterranean climate. ln some locatlons h Is present •n the 
eumf'ldllerranean associahon Orno·Ouerf:etum Wei$ and ln aome ln the a-ssociation O$tryo-Ouarcetum 
ouMscenf!s /)ls!aciotosum webmth1 
Recentlv three new loahlles w ero dlacovered ln Slovenia The soulhem $lopo of No;i Brič ln ltte 
mld · Dragonja valley os the fl•alloceloon tn Slovenia on "lsh parenl roclr (0548/l . Leg. & Del R. Bnn & 
Z. Sad•r. 26. 1 O 1997) Ha•elhtllltebtnlh growa logether wltll o !het lernlOI)hytus vegetation, of whic:ll 
we menrion only Jumperus o•Y"d!IIS and lhe American m1!tle!Ge AICIURt>OOium o~ living on ots 
branches Two other naw locellont are a~uated ln Kras. Mar Brje pri Komnu (0248/1 , Leg & Del. R 
Brus. 10 7 1998: and ne•• Velik i Dol (02• at2. Leg & Del R Brus 10 7 1998) ~nih i3 groW11>9 on 
aouth·wulem tluotl on ilmeatone parenl rock bei'Neen !he altllude$ 240 1nd 260m Terebtnlh was 
s Iso tound on 1ne ilmestone sloPU neat GrltdltU by Vipava !h15 is llw firal conrlrmatk>n ol the spe. 
c•u '" th•s •~llon lor 70 years (014914 Leg & DeL R BNa & 1 Rer>et. 5.10 1997) 
111s not clei\r It toda{ s groups ol ~bonih ln Slovenil~ are lho romalns olaonce mo<e dense popu· 
lahon. A::cord1ng to Hu~dey ano Blrlta (1e83) the 1ertbi11lh's pr&aenoe ort IM IIOfll>em Aonatk coas1 
wn 1\~<jhssl about 6000 BC when 11 rucheO lhlll regoon on tne way lrom glaaal refugoa m S()tlll).east-
ern Europe From tnen e>n. 111 lleque"'y hal t>een deeteating conalantly On !he other hand, pollel> 
analyses o l sedome nts '" O...O""i• vaJey nur S~e and near Kopel have revealed no palinological 
evodente or ~~ pasi pre.~n< .. 111 thol reg-on Preva•1ng fo<•sl twmahon al that IVne was most probabty 
AI>HI!r·Fogelwm (CU LIBERO 1D9S. SERcaJ 111961 il la pawble lhalt.""bU\Ih became mcrelrequent 
Mu eh la let Wllr the 4etoreJIDloOn Qtl Kr111 wljch ~tne soreed ot •eric specoes i ke Col~t~us C099)'9rl8 
and Oll>ell 
VIRI / REFERENCES 
C.ULISERG W t~ O.t•lb6UUt lt'lf'tb..._~ ~lt91JI(IMI Pl"'l"oli&o<J •avskcvani\J p.'"eoutka.neoltk.a 
1t1 M~ ., Siavln4l ~IJ Lt\10-tlf"'J 1 1'0 1 ·1 t7 
CU" IN SISKO'IIC '.' '"' flo< o 001oM OtOU""JO Oo.-.•odo4<. 8101e",.ot .. '"""•'•· <t •· 
CAK$K06l(R 1 IWi:S Au~ OteVHn.t\vrat ~ go:C"-Ift l.jlutt.an Point••- 'J \Ur M Kott~~rj · PrevtP.drf"'lesne 
..,.,". 1<\111 go- llud'lll• d...., OCW.nttlt Tor-to .. 9 ·1~ • l lil'.!~ 1 21' · 234 
OAM.SK03LE.A. 1 1K6 ~'"OLcrtO'Obl 11" floullJawt ou•••• ~-.tleh" . ,,!At" pt&Gelcv · V (Ur 8 \ffd) flota, 
•• ~u,a ..-1~ .,.au...g,ar~•i~li*911 pArkA . Elab.lral a~ nšt~:JJt ~c SAlli L1ut:41:.nA, s 20-:}b 
OAXSKotslEA 1 lel' F tocenoio&h oz ~'\ah HlllOJ•" tii\CQI hra1li Q.,.rC1.'11JU L. ns Sebohnu 111 oad eutrO'" 
L"lll:l\l~"• ~~ A(U S.~tt• Slcr ... onu:~ •1. 2 3.' 19 •2 
OAA'SI<OOL~R 1 l" hUIJI ~· n.1M;alllt.11 • Pllf.,,. Utrtlllnii'HJJ l Htadrukia l\J 
FlEISC~N A 18·4.4. l.Jtl.er$teN de'• F'ont K11m1 l1uo~e~ 14.4'5 
GOG.At.A M 1Q80 Ra~·~ lltSftlh •Uf!HI v ~IOif<I"'J' IOf.l t1toG4Mirtl~"" f'CIOI:sah dr MDksn WraDOI)D) Dlp4ornska 
..alo.;a Slolte~.Miul f-u 93 1 
OORTAN1 L , GOfHANI u • 90~ Ftora F '''.lhll"'o tofl1iPt<;•alc R1~11M All• C...~• VI(Ja,"t\. 51~ s 
kEGl G 1~!\7 t.l~t~otnt~brJ....cn~l~1•1t.;l(l01 Band hi Mvnc'"""' ·,.""' 
HUNTLEY, 8 t BIRK S H J 8 \983 ;." atl•s nt pilil and prf'UI"•I pol+er. majnlor Eurcpe: 0·13 000 yers ag.v • 
C;~~:mDrlltJQe Ul\l",.e,,,,,. Ql'"'h. t Jl7·)A 4 
.... Gn..crr ... ~f tt98)T-6 
Brus. R.: Razširjenost in značilnosti terebinta (Pistacia terebinthus L. ) v Sloveniji 
KALIGARIČ. M., 1990. Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje slovenske Istre.- Varstvo narave 16, s. 
17-44. 
KALIGARIČ, M., 1992. Rastlinstvo Kraškega roba.- Proteus 54, s. 224-230. 
KASKA, N. 1 CAGLAR, S. 1 KAFKAS, S., 1995. Genetic diversity and germplasm conservation of Pistacia species in 
Turkey.- V:(Ur. S. Padulosi in sod,): Taxonomy, distribution, conservation and us es of Pislacia gene lic resources, 
Palermo. IPGRI, s. 46-50. 
KRAŠAN, F., 1863. Beitrage zur Flora der Umgebung von Gorz.- Osterreichische botanische Zeitschrift, Bd. 13, s. 
385-396. 
KRAŠAN, F., 1865. Beitrage zur Flora der Umgebung von Gorz - Ob er d1e Vegetation des lsonzo-Thales.-
Osterreichische botanische Zeitschrift, Bd. 15, s. 101-107. 
KRIŽAN, 8. 1 TURK, R., 1992. Strokovne podlage za razglasitev naravnih znamenitosti v občini Koper, 1. deL-
Medobčinski zavod za varstvo naravne ir'\ kulturne dediščine Piran. 
MARCHESETTI, C., 1896/97. Flora di Trieste e de'suoi dintorni.- Trieste, 727 s. 
MARTINl:lč. A. 1 SUŠNIK, F., 1984. Mala flora Slovenije.- Državna založba Slovenije. 793 s. 
MARTINI, F. 1 POLDI NI, L., 1990. Beitrag zur F!oristik des nordadriatischen Kustenlandes.- Razprave IV. Razreda 
SAZU XXXI, 10, s. 153-167. 
MAYER, E., 1952. Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja.- SAZU, razred IV, Dela 5, Ljubljana. 
MAYER, E .. 1958. Pregled spontane dendroflore Slovenije.- Gozdarski vestnik, 6-7, s. 161-191. 
MAZZOLA, P. 1 RAIMONDO, F. M. 1 VENTURELLA. G., 1995. Natural occurrence and distribution of Pisfacia spe-
cies in Italy.- V:(Ur. S. Padulosi in sod.): Taxonomy, distribution, conservation and uses of Pistacia genetic re-
sources, Palermo.IPGRI, s. 29-31. 
PAULIN. A., 1907. Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam.- Beitrage zur Kenntnis der Vegetationsverhaltnisse 
Krains S, Centuria IX. et X., Ljubljana, s. 341-379. 
PERTOT, M., 1981. Botanični sprehod po tržaškem evmediteranu.- Proteus 43, s. 165-169. 
PETAUER, T., 1979. Sestoj črničevja (Quercus ilex L.) pod Nanosom.- Varstvo narave 12, s. 75-83. 
PISKERNIK, M., 1965. Gozdno rastlinje Slovenskega Primorja.- Zbornik 4, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 
Slovenije, s. 89-137. 
PISKERNIK, M., 1991. Gozdna, travniška in pleveliščna vegetacija Primorske.- Strokovna in znanstvena dela 106, 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 241 s. 
POSPICHAL, E., 1898. Flora des osterreichischen Kustenlandes 2. Leipzig und Wien, 946 s. 
SCOPOLI, 1., A., 1772. Flora Carnfolfca 11.-496 s. 
SELIŠKAR. A./ TRPIN, D. 1 VREŠ, 8., 1996. Flora kraškega regijskega parka.- V:(Ur. Vreš 8.): Flora, vegetaciJa in 
favna kraškega regijskega parka.- Elaborat, Biološki inštitut ZRC SAZU Ljubljana, 200 s. 
STEFAN!, A., 1895. La Flora di Pirana.- Tipografra G. Grigoletti, Rovereto, 202 s. 
SERCELJ, A., 1996. Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji.- SAZU, Razred za naravoslovne vede, Dela 35, 142 s. 
IOMAŽIL:, G., 1928. Donos k spoznavanju razprostranjenosti rastlin na Slovenskem. 1. Notranjski Kras. dolina Vipave, 
Trnovski gozd in Brda.- Geografski vestnik 4, 1-4, s. 98-106. 
TUTIN, T. G. et al., 1964. Flora Europaea. Vol. 1., Cambridge University Press, 464 s. 
WRABER. M., 1967. Kratek prikaz vegetacijske odeje v slovenski Istri.- Proteus 30, s. 182-188. 
WRABER, T., 1975. Novo nahajališče evmediteranske flore v slovenski Istri.- Varstvo narave 8. s. 47-56. 
WRABER, T., 1987. Bo\anični utrinki iz Doline Dragonje.- Proteus 49, 6, s. 215-218. 
ZOHARY, D .. 1995. The gen us Pistacia L.- V:(Ur. S. Padulosi in sod.): Taxonomy, distribution, conservation and 
uses of Pistacia genetic resources. Palermo, IPGRI, s. 1-11. 
ZOHARY, M., 1952. A monographic study of the genus Pislacia.- Palestina J. Bot., Jerusalem series 5, 4. s. 187-
228. 
GozdV 56 (1998) 7-8 355 
Slika 3: žensko socvelje 
Figure 3: Female flowers 
356 
Slika 4: Moško socvetje in razvijajoči se rdeči listi 
Figure 4: Male flower.c> and developing red /eaves 
Slika 5: Rdečkasti terebintovi brsti 
Figure 5: Red terebinth buds 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Sir ka 6: Judovi rožiči- v bistvu šiške, nastale zaradi 
vbodov listne uši Aphis pislacia 
F1gure 6: Juda comides -in fact gal/s, ca used by bile s 
l5fTtreirrseci Aphis pistacia 
Slika 8: Terebint (Pi sta cia /erebinthus L.) na Steni ob Dragonji v začetku 
aprila 0Jse foto: Robert Brus) 
Figure 8: Terebinth (Pistacia terebinlhus L.) on Stena ob Dragonji at the 
beginlng of April (All photo by: Robert Brus) 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Slika 7: Debelce z značilno skorjo 
Figure 7: The stem with the caracteristic bark 
357