Il narodskih řečí Odgovorni vrednik j»r. «Jfanez Ulehveis. Tečaj VIII. V sredo 16. kozoperska (oktobra) 1850. List M 9 po (/ta v itn ih kmetijskih zapoređ. i Z nobenim novim sadežem pecaj ? dokler ni kušnja poterdila, de je kraj in zemlja za-nj Si v deželi , v kteri terp védi ma 5 ali 6 mescov ? de ozimina za navadno ne stori dobro 3 Spremenit semena 9 zlasti če ga iz tacih krajev dobis, od kterih je znano , de se sadež posebno 9 V « dobro obnaša, je eden nar gotovših pripomockov lep ga in obilnisiga pridelka. Dobro si to zapomni. 4. Domaće séme vzemi iz nar lepsih njiv > P p olnama tajisto léto lo naj bo, in nikdar ga ne f m sej ravno 5 Kar moreš z g dej v spomladi setev opravi toliko gotovsi in obilniši bo pridelk ? 6 Setev za ozimino saj nar menj 4 tedne pred nastopam zime opravi 7 Pregosta setev je boljši kakor preredka žita pred setvijo nikdar ne makaj; nobena namaka ne pomaga zoper rijo ali snetje 8 Skusi, de boš za jaro žito že o jeseni zemlj kar moreš globoko razoral ? de se zimo perst dobro podéla , ker debele grude razpadejo in rahle postanej 9 Bolj globoko ko si zemljo zrahljal in bolj ko je perst rahla, rodovitniši je 10 11 liko polêgli, kakor zelj gnoja Gnoj plitvo podorji. Le tištim sadežem , ktere k rodovitnosti ve-potrebujejo in pri kterih se ni bati, de bi j repi 9 korenju , tui v « konoplj i. t. d. naj se ravno pred setvijo ali sajenjem m gnojí, drugim ne. 12 Skerbi, de toliko klaje přiděláš, de zamo reš svojo živino dob rediti Mako pas timu Ur asa resélo pri hodnost vstanoriti. (Iíonec.) ali borštnarju izročijo, de jih bo napravil ? obse naj bo edino z léti, v kterih se bodo vsi hribi in berda posaditi mógli, kakor smo ze v 4. odstavku rekli. • ' " Sedmič. Pervih 10 presadiš naj se odloči, in v njih naj se paša živine, in vse sekanje derv, ali tudi germov čisto opustí, po potrebi prepové in odverne vsako léto pa naj se prepovedanim presadišem bližno presadise v pravi versti in v enakim prostoru pridruži. Kolikor se bo tajisto léto posadilo, kadeř bodo enkrat ne bo posajene drevesca toliko zrastle ? de jih živina objedati mogla eno za drugim, paši odperlo 9 se bo vsako tako odraseno presadise v enaki versti, kakor je posajeno bilo ker Do in živina 9 9 se bo v njih veselo pasla ? bo boljši in več trave , in tudi senco tam najdla. tistiga časa samo s serpam se bo pa trava, v posajenih presadiših j ? varno zeti znala. Ako bi se s tem delam koj začelo, sadiša se že pri-hodno jesen napravile, potem spomladi obsejale, bi se naš slavni g. Vert ove, brez podaljšanja življenja že z nami novo oživljeniga Krasa lahko veselil. V Gorici na dan 15. septembra 1850. Jožef Roller. 9 lp ar ska bórja. (Okrajšaní popis g. Mati ja Vertovca iz slov. berila.) (Dalje.) Kakor se bolj mrači bori zmirej hujši prihaja in gromi, in tuli, in bučí, de se otroci plašijo, zakaj skozi vsako luknjo da drugi glas. Sosed pride, sede na ognji-še vsred družine, in pravi od nesreće, ki se je ravno na cesti pripetila ; zdaj jame eden 9 zdaj drug škode sedanj borj že pognale ? ! šteti pri sadnim drevji, pri tertah, ki so pri zamudi delà , pri težavi živino prere- Oče ker bo treba veliko delj časa paše čakati diti potolažijo družino s pohlevno besedo: Nikar obupati otroci borj smo imeli borj bomo imeli, pa kakor dosihmal, nas bo Oče nebeški tudi Petič. Te sadiša naj se skušenimu možu previdil naprej milostlj t de bi Bog jal in mati pristavijo: molimo otroci! molimo tak hud veter potolažil, na Gospodovo be 9 y v njih drevesca za presajo redil, in ob svojim sedo bo tihota postala casu tudi njih presajanje v presadiše na hribih in bei dih poskerbel in izpeljal. Vse delà v sadiših, in v Cel noč borja tako strašno bobni in razsaja ? de ljudje take ne pomnijo dru,. dan je gora s snegam f ~ ~ —~ A V MV ^VâM. w 'JWVUUIU ^ *it ▼ JJUUJv ttAlYV I1U JJ U 111 II IJ \J y U1 u^l UU11 JV U P PIJ V ^ Uli presadiših naj se z dobro vajenimi delavci tedaj vselej zakrita, ki seže globoko doli v dolino ; sèm ter tjè vi le s tacimi opravljajo, de bo delo boljši od rok šio in " * " * * de bo dobro storjeno. ) dijo se majhni zameti iz golomraznic, ki se zmirej lete ? Šestič. Prostori za vsakoletno presadiše naj se njih popotovanju veliko čisto neznanih in zalih tičev, ki jih je borja, na takole odločijo : ? iz visokig cr © ojzda nazaj v dolino misli Vsak hrib ali berdo in vsaka versta hribov naj se pahnila, je viditi, ali od truda in lakote po gasah mert vih gosto obrašena s starimi drevesi; m naj se pre li prosečih pred hišami in še clo v hisah potreb- lačni in krotki so, de se dajo niga ziveza; tako trudni, vdari in razsodi, kako bi se vsak tak borst po redu z roko prijeti sekati mogel, to je: kje bi se moglo sekanje začeti, kakošen reden prostor sečnám dati, v kteri versti eno Tako je zginila in se skrila tista zala, tezko pri za za drugo posekati. Ravno te sečne naj se presadiše vzamajo, stevilo teh presadiš pa mlad pravijo ki ji Vse ? kar je P cakovana, vsa s cvetlicami opletena devica, bilo zeleniga ali cvetečiga je oparjeno. se posuši in v prah spremeni : koliko mir nih in sončnih dni se bo potřebovalo, de se bo zopet besedi: kot, stran, ne daste za imé Bezirk ozelcnelo ! . ■ s nič pripravnika poména, inkotna alistranska srenja Ko pride borja 14 dni kasneje, kadar so terte že bi pri nas le tako srenjo pomenila, ktera v kotu ali po pednji dolge mladičice pognale y juze y mandra y zad na strani leži; pa iz besede kraj se dajo pripravne imena njič razcefedra ali razcunja in pobere vse njih peresa, 60stavriti, postavim^ o kraj a ali o kraj na; ali pa tudi « « m m V m j 1 t V 1 ^ v • 1 A • V 1 É mm i 1 lé« # « m m % - - « # « ^ de zarodici čisto goli na mladicicah ostanejo. iz taciga iz besede okoli imena: okoliše ali okolina y zaroda, ko bi ravno ne obzelenil in poginil, ni veliko bi se dale lahko za širji okolico ali Bezirk rabiti. , ki je utegnila pričakovati, zakaj nikoli se ne bo vec razrasel na to- Nam bi skorej nar bolj imé o kraj na dopadlo liko jagod, kakor je bil namenjen. Pa tudi leté, koso že tudi nekoliko v navadi. Potem takim bi se v svojih nar žlahnejih delih ozéble, ali norsko cvetejo, Bezirksgemeinde : kraj ska ali o krajna ali o kol in ali operhnejo, de kadarkoli spomladi huda borja zarod ska srenja aliobčina imenovati. zadene, ni v Ipavi dobre vinske létine upati. sv. Ivanu, če je turšica do dveh pednjev zrasla, jo borja pravna ali gladka zdi. Vi si bote od-brali ali pa sami naredili tako besedo, ki se vam bolj skosí, kakor de bi jo bile svinje zgrudile; ce je pa Iz več okrajnih ali okolinskih občin pak nastane kasneje stebla dognala, jo borja suce de se naredi pri zadnjič nar širji občina, ktero Nemci Kreisgemeinde slednjim steblu luknja ali jamica do korenik, kar ji v imenujejo. Kreis pomeni v nemskim jeziku v enaki suši zlo škodje. Naj bo pa njiva bolj mokra ali mehka, zvezi: sirji okrajno; v slovenskim so pa do zdaj jo povalí vso, de ako ravno kaj donese, vonder več ne tako okrajno nekteri okrožje, drugi pa po nemški vstane. Zrelo žito otrese, ječmen pa do zernica omlati. šegi: kresijo imenovali. Po naši misli pa bise uteg Drugaci se obnaša borja s travo pokoseno v seno nila morebiti bolj lično krogovina imenovati. Pa mo ali v otavo; sperviga jo drega y vzdiiruje, objemuje in rebiti bote vi kaj boljšiga znajdli; zakaj potrebno je igra, skače, pleše čedaíje v večih de se veči in ma nj ši okrajne že po imenu razlo # a m m V • 1 • fil VI à «i V«« -m f /Cl i y poljubuje, se z njo kolobarjih; jo vtrudi, de se vsa izpoti in posuši; zdaj cijo kakor se tudi v nemškim zgodi. Ce bote pa po prejsnje imé poterdili, tako se bo potem krogovinska občina jo če odnesti, ali trava, zdaj suha, se taciga nepo-koja naveliča, ji uide in se ji v kako zavetje skrije, de kmet, ki jo je na večer v tihim vremenu pokosil, je drugi dan kar bilice več na senožeti ne najde. S senám ali z otavo imajo Ijudjé, če borja pride, zlo ve- bo že mestna ali kmetovska imenovala. Kreisgemeinde Tako smo zdej z mnogimi razločki srenj ali občin pri koncu. Nar manjši srenja ali občina je tedaj županijska, naj in veči je okraj- y druga liko opraviti, borja jim ga ne da nikakor spraviti 5 ga z (lilami, rantami, y za na ali okolinska in tretja ali nar veči krogovinska lozijo tihiga vremena počakati kamnjem i. t. d. in morajo občina. Zdej pak je še treba, de se k prednikam y de ga domu spravijo (Konec sledi.) j / f o m or o tin a prošnju• teh obcin obernemo in za nje pripravne iména poišemo. Predsedniki imenovanih srenj ali občin, (zunaj županije) so dvojni, namreč, srenj ski in cesar-ski, potem, ki so ali od srenje zvoljeni, ali pa od cesarja ali viši vladije postavljeni. Nar pred hočemo Vsi Štajarski slovenski p. n. g. duhovniki se prav imena srenjskih prednikov prevdariti. prav lepo poprosijo y blagovoljno pripomagati v eni za sedajne in prihodne case mocno važni reci. Prednik nar manjsi okolice ali županije od proste srenje izvoljen, se imenuje, kakor véste, s staro Še ti teden bode Gracka c. namestnija vsim p. n. g. in lepo slovensko besedo župan, ktera bo zdaj zopet tehantom poslala dva nemska zvezka našega dezelnega k svoji nekdanji časti pripeljana. Pa zraven tega ime zakonika, vsaki tehantiji oba. V enein je stara razde- na bi se litva naše kronovine po novih županijah, poglavarstvih i. t. d. zamogel po soimenskim (synnonimisch) tudi se z mnogimi drugimi pri právními perimki, posta Ni mamo pak ne starega ne novega kazala, v vim, srenj ekar ali osrenjekar, srenj ski sta rasi na,1) srenj ski os kerb nik, in nar lepši srejn kterem bi vsi ti kraji, vse vesi, vsi gradi i. t. d. p r a v slovenski zapisani bili, in ni boljše in krajše poti njih ski oče imenovati.— Pa tudi srenjski svetovavci ki so po tem svojim pokliču v nar bližnji zvezi s žu y ar duhovne in drage domorodce vsaki v panam bi se utegnili zvediti, kakor vse p. n. zaupljivo in serčno poprositi, da blagovolijo svoji domaći tehantii in fari—nemškim imenom prave nazivkam : žup a novci slovenske pristaviti in jih preje bolje z nemskima tako bi tudi ne bilo napčno zunaj poprejniga iména z lepim od drugih razločiti. Ravno y ko se mestni župan zvezkoma vred c. k. namestnii v Gradec nazaj poslati. kraje enkrat prav zapisane in v Imamo vse naše zakoniku natisnjene, bode to terdna, vesela podloga in krazlockuodkmetovskiga: mestni prednik ali mestni starašina ali pa tudi grajšnik ali gradinski z eno besedo mestnik ali imenoval. (od grad , Burg podpora za naše pridhodne zemljovide, zemljopise y do Zve kr ogovini godbine i. t. d. i. t. d. Ta rec je tedaj jako važna, sto se toraj zanašam , de se vam predragi gospodje! ti bornikov za Tište dva prednik a pa, ki se vsaki okrajni ali (če te iména dovzamete) od srenjskih od- glavo ali vódeja okrajniga in krogovin trud ne bode vnožal in da bote radi uslišali mojo po skiira » . V nizno, sereno prošnjo ?? Kdor prosi y dobi. u Srečno ! Je y odbora izvolita, in kterima Nemci Obmann, to po naši mi- verhna moza pravijo, bi se utegnila V Gradcu 13. oktobra 1850. Dr. Muršec. sli morebiti dosti prisladno: preodbornika ali pred- b orni ka imenovati, zato namreč. ki sta zmed vsih Se eno oglasilo zastran besede „župan" in „nadzap an (Dalje.) Zdej pojdimo na dalje. Iz posameznih srenj ali županij vkup vzetih obsojí tista sirji srenja ali občina, ktero Němci „Bezirksgemeinde" imenujejo. Bezirk ni kakor širji okolica, za ktero nekteri v slovenskim besedo kanton vpeljati želé. To je scer CC nic druziga, lepa y vender tuja in torej sama na sebi neumevna be seda. V Francoskim jeziku kanton ravno toliko po meni y kakor pri nas kot, stran ali pa kraj. Pervi y celiga odbornikov preodbrana, ali pa tudi pervaka, nad-nika, verhovca, preverstnika i. t. d. ker sta odbora za perva ali prednika izvoljena. Ven-ker bodo nju opravila ž u pans kim zlo enake, izgledu zlagovcov srejnske župana y Od der bo morebiti nar bolji, ju po postave: okrajniga in kro go vi il skiga zvati. Ce bi vam pa namesti iména: okrajni župan zavoljo kratkote morebiti imé: nadžupan bolj dopasti Starašina je pri nekterih Slovanih takó imenitno imé, de clo dezelskiça poglavarja: starašina imenujejo. Tudi stari Ki mci, nar imenitniši ljudstvo prednih casov, so svojo nar viši gosposko »Senat«, to je, starašinstvo imenovali. utegnilo, za to, ki ni tukaj nič perdevka ali prilo kakor 7000 bolnikam duhovno postrežbo brez ođmika n kraj treba, tako bi se nam potem bolj prilično nja dělil. Gromeči „živijo" presvitlimu cesarju, ki za zdelo, krogovinsk nadnadžup župana 9 namesto: dezelsk sluge tako ga ali • V • raj si hnig ali ni ga, ali pa, ce bi od © t in poglavarst imé vzeti hotli ts lavarskig P imenovati Zdej se obernemo V se h pravično naplaćuje, je sledil temu nagovoru. Potem je g. Ter sten jak besedo poprijel in se je za-hvalil narpoprej predsedniku, potem vsim pričijočim, ter je sklenul: Vse za Boga, mogočno in srečno ustavno anca Jožefa! Trikrat: živio! ži- 7) Bezirk m k ali r> K r e s i j u kim prednikam Avstrijo in cesarja Fi Cesarski prednik 31 B vio! živio! Mislili smo se ze raziti, kada naprej stopijo kraj se imenuje po nemško, kakor se gimnazije povsem spostovani ravnitelj, g. Mir o si veste, Bezirkshauptmann. Ce to imé prav na tanjko v Rigl slovensko prestavimo, tako hoče toliko reci 9 ga m kraj ? pa po duhu slovenski zamorerno lahko krajši narediti in kraj kakor: jezika i g la- žno * » globoči in se s kratkimi besedami blizo tako izra Naj mi bo dopušeno, de Vam, častiti gospod, i; mojega serca to i čast vošim, ki Vam je ska zana. Jaz in celo učevno telo se veselimo 9 V vár ali p fflavár. reči ftode poslednje sirji imé p ? med tudi mislimo, bi bilo bolj > za • % # visi krogovinsk ali deželniga prednika prihraniti, de bi V ze tako beseda sama visji ali nizji stopnjo prednika naznano^ tim takim menimo, de bi se „Bezirkshauptm o « Po nar seboj imeti. Napredujte u dobrem perzadevanju na novem polju, na ktero ste stopili, bo obilno přilož nosti, za razidenju se je od vseh strani sli p■■ duševni blagor posamesnih ljudi in človečan stva skerbeti Per šalo: To je bila in serce gibajoča slovesnost J.M • v • pnpravnisi kraj to 1 ali pa tudi samo gl vár ali glaván imenoval. Pa če hoćemo veči boga-tost in prostost v tem perimku, tako se glavar lahko tudi še imenuje: okraj to pod (kakor so že tudi poprej v nekterih krajih Bezirkskomisarja 2) imenovali) osebo prednika, ampak le na nje- Iz spo dne g a Štajera. Več županov si je že dalo slovenske pečate napraviti, če njim ravno urad nemške vziva. Gotovo so možje, kteri svoj nared ljubijo, cesarski besedi verjejo, in spoznajo, da čisto nemška pi- ali ce se • V nic na govo blast ali đij misli 9 sanih prošnjah ali drugih polagah kraj to p o sk Zraven teg kakor je zlast v spi-v nazivkih navadno: ï pa bi se utegnil sarija ne bode predolgo veljala, da si table ali dilice kraja po 9 vsakega 9 tudi še imenovati: o kraj ni prestojnik3) in okrajno prestojstvo (Vikšistvo) ali o kraj kraj snik in okraj dja in okrajno • v j- vi s t dij st n a s t1 krajna blastíj a ali tudi dij kraj b 1 a s t n i k in o k ktere se bodo pri uhodu in izhodu stavile, tudi po ustavni pravici omislijo, tak da bode kjer se po dvoje piše, na pervi t. j. desni strani vse po slovenski, in na zadnji t. j. na levi strani še le nem- Tak je tudi deržavni in deželni zakonik pisan. Z. Iz Štajarskiga 13. kozoperska. Od strani vest- nih slovenskih županov Celjskiga okrajniga poglavarstva ški. so se že dolgo pravične pritožbe slišale, de v nekterih ali 9 kraj n besedo cr to blástv okraj ali oblasti in uradij k r a j s t de nič ne opomnimo mnogih drugih bolj kerčmah večkrat noč in dan pokoja ni. In kaj je okraj storilo? V čisto slovenske županije no poglavarstvo 9 vtviajnvru, mi. ti^ upuuiiii.iiu 111111/511* «11*51« fcjgj. g— 3 ure daljec noneniga cioveKa ni. ki di i splohnih imén, postavim, okrajni zapovednik ino kraj- nekoliko nemško znal, je policijski red samo v nem nobeniga cloveka ni. ki bi le no dst p 0 v e d 1 j s t 9 kraj dnik in okraj tor) 9 krajni pretvórnik (praefectus 9 prae 9 in kraj p retvors t okraj ni prepostavlj lj e nst vo. m k ali protvorij jno preposts go 9 (Konec sledí.) škim jeziku razposlalo! Ali se zamore s tem važni na men doseći? Ze se pijanci s temi velikimi polarni v stivnicah norčujejo, in pravijo: „To ni cesarsko, ker ni slovensko; toraj storimo, kar hoćemo, ker nič ne vemo kaj de na totih velikih polah stojí. Župan naj kvanta kar hoče: saj tudi ne vé, kaj na totih velikih polah za- 9 9 Vovicat v i slovenskih krajev. Marburga 6. oktobra. Danes smo imeli tù pisaniga stojí." Marsikteriga vestniga župana silna ža lost tlači; pa vonder si ne more nič pomagati. L. St. Vid nad Ipavo 12. oktobra. Kakor povsod posebno veselo slovesnost. Našemu iskrenemu domo- je tudi v Ipavi grojzdje létas počasi zrejelo, zlasti za rodeu. g. Martinu (Davorinu) Terstenjaku, volj hladnih nocí o pervi polovici kimovca; torej so zdaj učitelju vérozakona na tukajšnjim gimnazii, so naš okrožni predsednik, ^WWWWP g. Ritschel, njemu od svitlega Cesarja podcijeni zlati križ za civilne zasluge v nazoč nosti mnoge Ipavci bendimo previdno odložili do konca mesca. Slisí kjer jim je navadno Sv. Mihel se 9 de tudi v Bregu, bendimo odpíral, so jo létas za S dni odložili. K ve-častite gospode in šolske mladeži na nje- ufo sreči smo imeli o drugi polovici kimovca stanovitno pa brez dežja, de gove persi pripeli. Gosp. predsednik so to svečanost cez dan in ponoči 9 gorák morník, govoram v kterem so spom je or to rojzdje čez vse upanje sozrejalo, in de bomo imeli odperli z lepim obudivim nili mnogih in velicih zaslug, Terstenjak skozi več lét sosebno o preteklih dvéh njo'dobro létino, in nalilo doberčko sodov." Domaći so ki si jih je verli gospod jz njega zlo dobro kaplico. Přidělalo se je za sred létih pridobil, ko se je v Ptuju v dveh bolestnicah novimu vinu postavili med sabo ceno 6 do 10 krajc. za bokal, tode le vunanji, kadar bodo pririnili, mu službo duhovniga pomoćnika neutrudljivo opravljal in z nevarnostjo svojiga lastniga zdravja in življenja vec bodo pravo, nar berže nižeji ceno naredili; le toliko je 2 Ko misár bi se utegnil po mnogim pomenu te besede v gotoviga, de ipavec to je 9 vinski pridelk od tu slovenskim imenovati: pooblastnik ali tudi zgol: ob kaj do Gorice bo o prihodnim létu, mnoge druge znanih imén dobil; maslicarjem ne upati. Wovicar iz Wjublfane. lastník, oskerbnik, poróčnik, povódja,podvodja, vina namestovaje, veliko novih v Ipavi poddrúžnik, odvoljenc ali odvóljnik (kakor: najemnik namest najémanik) zaúpěn možali zaúpnik, poslanik (o pravnik, namestnik. Pri predlogih před, med, pod se zavoljo lepoglasja, kadeř se ni kake dvojljivosti bati, pred terdimi soglasniki d ispahne p.: prépolje namest: predpolje; ravno tako prerok, presto], prekupec, mesteje, postopiti, i.t.d. namest: predrok, predstol, predkupec, m e d-steje, pod stopiti i.t.d.; ali pa se tudi kak glasnik vmés dene, postavim: prédasel namest predselo (Vor-ort, Vordorf). Kadeř se je pa kake dvojljivosti bati, se lepoglasje v me vnos ti vkloni, postavim; podkovati, na- v se celo ne gré tedaj še ob V. Kmalo bojo volitve mestnih odbornikov vsih treh riane. Přetekli teden je opravil volitnih oddelkov dog drugi oddelk svojo pa p mest p oko vati ali po dok o vati. Pis. pil boj per v volitev popolnama, predvcerajsnjim oddelk svojo, razun 4 odbornikov, ki niso volitvi če2 polovi gla dobili in ki se danas olili. Pri 2. oddelku sta le dva predpisano čezpolovico glasov dobila, namreč b ert y kupee y m g Lukman Lam Samasa Anton, posestnik in zvo cr to* IVovicar iz mnogih ftrqjev. nar y osem naslednjih je bilo pri ljenih, namrec cr to Pahner Karl y drugi kupee y volitvi izvo Dr. Ču Zdej se spet cr de shod vladarjev bo ne v Bre S gencu, ampak v Hohenschw to u y se boj ber Janez, profesor, g. Ko sir Janez, tesarski moj y ar eter tevž, dvorni in sodijski pravdosrednik Novak Janez, korar, g. Dr. Kavčič Ma baron Co Parski,Saksonskiin Virtemberški kralj snidili , de se bojo cesar iz Ti- Spet druge novice pa pravijo y cr to roljskiga v Lombardijo Lasko) podali, maršala Ra delli Anton, grajšak y cr to* Holzer Karl, kupec in g. Dr. Rudolf Anton, dvorni in sodijski pravdosred nik. Večíno teh izvoljenih mož je tudi vstavoljuba stran ka na svoj nasvetni list za 2. in 1. volitni oddelk po stavila; čudno je tedaj, de si nasprotna stranka z ma deekiga obiskat. sednik, bo nek šel v V Knez Švarcenberg, ministerstva pred y Ruskiga cara obiskat Cesar so pred svojim odhodam iz Insbruk 2000 °*old. ubogim podařil to y Ministerstvo vojske je uka de ima 22,000 vojakov z 3500 konji in 48 to go pripisuje ? tista stranka, ki vse žile natolcevanja in černenja napenja, vsaciga omadeževati, ki se kakor petelin na strehi ne suče po vsacim vetru, ampak se pošteno in očitno vstave derží in ne iše skrive rakove poti po vodilih tistih „Bekenntnisse eines Sol-daten", ki celo našiga poprejšnjiga miliga cesarja Ferdinanda I. napada in očita, de je svojim ljudstvam zalo povi se z armado zediniti, ki na Tiroljskim stoji, Unidan je přišel patent vžitniga davka ([Verzehrungs-steuer) od vola (piva) in žganja za Ogersko, Erdeljsko Horvaško in Slavonsko deželo na dan; za vedro vola se bo odrajtovalo 36 krajc y za MHliBI mnogoverstno J pa dača kakor v druzih deželah žga vstavo dal!! Bog obvari Avstrijo taci h prijatlov y Stefan• sreěni Umet. kterim je vstava tèrn v peti; nevarniši so ji kakor drugi prekucneži, kteri nikdar zmagali ne bodo zato, kmet bere in Re s ni en a > podučenja polna povést, ktero nej vsaki serca vzame, in vsak prijatel ker jih je v celim cesarstvu , hvala Bogá! le mala ko- ljudstva po mogoćosti razširja. — Slovenskim kme tam v prid iz nemškiga přestavil Fr. M a lav a pica v přímen obilniga y obilniga stevila vstavni Avstrii zvestiga ljudstva. In zakaj se boji tista racja stranka vstavoljubih samostojnih mož v mestni odbor? Ali hoče V • V SIC. spodkopati 1. od presvitliga cesarja podeljene srenj V Ljubljani i850. V založbi in na pro daj pri Edvardu Hohnu na starim tergu št. 157. ske postave, ki pravi y yy Svobodna srenja je podlaga Veljajo 20 krajc. svobodné derzave?" Ali misli, de se bo v*županijskim svitlo Ravno zdej so prišle gori imenovane bukvice na ----------------- „---------,--------_r„_.„------- BVH.U, ki jih je Í?x a i u V a » i u larvu piijcmu iiuui- zboru, ki nima s politiko opraviti, kaksna nevarna £kiga v na£ domač jezik přestavil, de v zapopadku in politika razodevala? Ali je ta stranka tako kratkih mi- besedi za^Iužijo veliko hvale. Kmetje si ne morejo fr to* Malavašič tako prijetno iz nem sel y de je ze pozabila obnašanja Ljubljancanov v nar prijetnišiga berila želeti za dolge zimske večere, nevarniši v kte dobi predlanjskiga léta? Alije morebiti ona rjh po delu praznujejo. Sto in sto dobrih svetov bojo bila, ki se je takrat očitno in krepko z besedo in našli v teh bukvicah, ki niso le za kratek čas, temuč djanjem na noge postavila za Avstrijo? Takrat ni tudi za podúk. Če pa v vsim poterdimo ravnanje na- bilo očitno ne duha ne sluha od nje. Ker zdej ne more nikakor Slovencov omadeževati, de so „separatisti se pa spravlja čez za y vsaciga, ki se vstave derží in zra ven tega siga Stefana, le s tem nismo z njim edinih misel kaj de ni hotel župan biti. Gosp. Malavašič je s tem delam zopet pokazal, de mu slovenska beseda glad- v njeni rog ne trobi. Mi ne govorimo tukaj k0 tece, kakor Ie malokterimu od izvoljenih odbornikov, kterih se ne prederznemo cer- foo kesal y in gosp niti y ker se ona gerdo obnaša z besedo in djanjem y Hohn se ne de je na svoje stroške to knjižico na svitlo dal y skrivé in očitno proti tištim poštenim možém, ki so bili zoper nje voljo v mestni odbor izvoljeni. Zaiostno bi bilo. ko bi se duh te stranke v mestni odbor vrinil ki je po Bia z nik ovi navadi lično natisnjena. Vor slovensh Koledar• vunder se tega ni bati y odbornikov je ta stranka ker veliki njusoba ! većini y izvoljenih Naš neutrudljivi rodoljub y (V to Vernemo se m ovine se ne gane" in se vseskozi v delih skazuje kteriga „zvestoba do do y or to* volitvam nazaj in povémo, de v 1. volitnim oddelku Miroslav ViIhar je spisa! slovenski koledar, ki je bilo predvčerajšnjim 6 odbornikov s čezpolovičnico je ravno zdej v ličnim natisu pri zl. g. Kleinmajer-glasov izvoljenih, namreč: g. Gregel Franc, posest- j« na svitlo přišel. Na 4 pôlah in pol obseže v osmirki nik, g. Dr. Melzer Rajmund, Ljublj. bolnišnice vodja, nar poprej pratiko s pristavljenimi Krajnskimi somnji; m u u u i ^ ? i u vv li v ^ ptrct/oiuia , u u 1 ^ U 1 ill u~ "'"j * v»«.** v » tevž, dvorni in sodijski pravdosrednik, g. Miihleisen vsaki mesec je zložil Seunig Vincenc, posestnik cr Burger Ma- somnji druzih slovenskih dezelá so zad uversteni. fr cr to v cr to* Za Vilhar eno pesmico, která Aichholzer Jozef, kupec. Janez, kupec in Razun dveh kompanij so zapustili vsi vojaki regimenta Ljubljano ; en bataljon je marširal v Gori izvira iz občutkov mnorroverstne létne dôbe. Zraven domaciga teh so pridjane še to druge pesmi, basni in prilike. Vse Je ir ft Vilhar eam zlozil in tako ocitno pokaza], ka co y namést njih je zdej en bataljon lovcov fjagrov") ko vnet de je za povzdigo mile slovenšine. Kar pa . . . t .V,. ___ . . . i______ J_l__ r. _ ___Ï • _ 1____ J _ 11___í______ y ki so iz Gorice prišli. tukaj sodja je pri vredništvu občniga Ministerstvo pravo zakonika in temu delu se veći slavo da derzavniga telja je blagi namen cr to izdaja y ki je vse, kar se bo čez tiskárně stroske sku vladniga lista v slovenskim jeziku na Dunaji g. Dr. • pilo ? v dařilo slovenskim pisateljem domaće zgo Jane za Bučarja za prevodnika izvolilo; g. Dr. Bu- dovine obljubil. Hvale vredni koledar veljá 15 car je ves pripraven za to službo, zvedili, de je 6 županov iz prošnjo našimu Za Gorenskiga gotovo smo krajc. in je v hukvarnici g. Kleinmajerja na prodaj. pritozbo in dezelnimu g. poglavarju predložilo y de naj kantonske poglavarstva županijam v doma čim je ziku dopisujejo , ker smo slišati sklep ne razumejo. Radovedni cr to nemškiga deželniga poglavarja , nadjajoči se, kaj.« Pogovori vrednišlva. Gosp. A. P. Lepa hvala za lepi sostavek »Od Bohinja Kmalo ga bomo v Novicah natisnili. Gosp. J. C. Tudi vaš sostavek od »p odzemeljskih jara'c bomo berz ko de ker vstavno pismo tako razločno izgovori pravice vsaciga bomo mogli, z veseljem natisnili. — Gosp. J. K. Med belimi •v • Kraj u ci nabrane besede smo izroćili g. pisateljem slovenskiga naroda, ne bo vstavoljubimu poglavarju težko stalo, pravični prošnji zadostiti. _ besednika; lepa hvala za ta dar.