Posamezni! Številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 1 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
VOHE.DEJCJSKI
SLOVENEC
Uredništvo: Kopitar jev a ul. št. 0/Il 1 Telefon št 2050 in >990. — Rokopisi *r. ne vračajo
Uprava: Kopitarjeva ulica štev fe Poštni čok. račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev. 2549
Tihotapska tragedija v Karavankah
Dva tihotapca saharina ubita, eden ujet, trije pobegnili
Kranj, 4. marca.
Tihotapska strast, ki je v nekaterih družinah povzročila že dovolj nesreče, je te dni zahtevala zopet izdatne žrtve. Terjala je dvoje mladih življenj, njihove družine pa pognala v žalost. Vaš dopisnik se je danes popoldne informiral o dogodku na licu mesta na Jezerskem in posnel sledeče podrobnosti.
V	petek zvečer dne 2. marca ob 8 je na Jezerskem in sicer na vrhu planine Komatavre v višini 1600 m prekoračilo mejo šest naših tihotapcev. Prišli so navzgor iz Avstrije po snegu, ki je ponekod visok 2—3 metre. Zato so bili opremljeni s krpljami. — Nosili so s seboj težke nahrbtnike vtihotapljenega saharina, vsak približno 10 do 15 kg. Onkraj meje v Avstriji v Kortah je baje shajališče tihotapcev in zaloga saharina, katerega Avstrijci dobavijo tja. Naloga naših pa je, da ga prenašajo ob primernem času in vremenu čez mejo in ga potem oddajajo v nadrobno razprodajo.
V	petek zvečer je bila noč temna. Luna še ni izšla, ko so tihotapci prekoračili mejo in prešli na našo stran kakih 100—200 korakov in prišli na naši strani v bližino patrulje, ki se je nahajala okrog 100 korakov od meje. Ker je bila tema, patrulje tihotapci niso opazili in so hoteli brezskrbno preiti nevarno točko. Naenkrat pa jih patrulja pozove: »Stoji« Na te klice pa tihotapci niso obstali, marveč so se razbežali na vse strani in niti nahrbtnikov niso odvrgli proč. Zato je bila patrulja primorana, da strelja. Tako sta bila ob tej priliki ustreljena dva tihotapca in sicer 24 letni brezposelni čevljar Pogačnik Franc, sin kajžarja iz Podbrezij in 21 letni Zupan Franc, tudi brez-
poselni čevljar, vulgo Blejčev, doma iz vasi Ve-terna nad Golnikom. Tretji tihotapec, 20 letni čevljar Švab Franc, tudi iz Veternega doma, je najprej zbežal, ko pa je videl neumnost svojega početja, se je vdal in ga je patrulja nepoškodovanega zgrabila in da odvedla na orožniško postajo na Jezersko. Ostalim trem tihotapcem se je pa posrečilo zbežati. Zasledovanje teh je bilo otež-kočeno, ker so imeli tihotapci na nogah kreplje in so lažje hitro hodili po snegu. Nadaljnje zasledovanje vodijo orožnki. Ali je od treh tihotapcev kakšen ranjen, se ne ve.
Zelo težko je bilo spravljanje ubitih dveh tihotapcev v dolino, ker je iz Je/erskega na vrh Komatavre svojih 4—5 ur hoda in je na vrhu še veliko snega. Vojaki in civilisti so se v soboto ves dan trudili, da so oba mrtveca pripeljali v mrtvašnico na Jezersko, kar se je zgodilo šele pozno zvečer. Danes popoldne pa se je vršila obdukcija in pogreb. Komisijo, ki se je odpeljala popoldne ob 2 na Jezersko, so sestavljali sodnik dr Benedik iz Kranja, zdravnik dr. Novoselski iz Kranja in dr. Valič iz Preddvora, kapitan obmejne čele Mi-lutinovič in zapisnikar Honigman. Po izvršeni obdukciji, ki se je vršila v mrtvašnici na jezerskem pokopališču, se je takoj vršil pogreb obeh ubitih tihotapcev, ki sta bila zavita v zasilno napravljene bele krste. Pogreba, ki se je vršil ob 5, se je udeležila Pogačnikova družina, in sicer oče. mati, sestra in brat, dalje njegovi prijatelji s Podbrezij, pa tudi veliko ljudi z Jezerskega. Od Zupanove družine ni na pogreb prišel nihče. Žalostno so zvonili jezerski zvonovi, ko so pokopavali nesrečne žrtve tihotapske strasti v grob v jezersko zemljo
Živahna proračunska razprava
Skrivnosten umor v gozdu
Umorjenec in morilec še neznana
Kamnik, 4. marca.
Iz Tuhinjske doline je v soboto dopoldne prišlo v Kamnik poročilo, da so našli v gozdu nad vasjo Buč ustreljenega mlajšega moškega. Iz Kamnika je takoj odšla v Tuhinjsko dolino sodna komisija, da ugotovi dejansko stanje. Iz došlih poročil bi posneli nekako naslednja dejstva:
Vas Buč leži v ozki romantični Tuhinjski. dolini, četrt ure pred Šmartinom, ki jo največji kraj v dolini. Zjutraj, ko so šli otroci v Solo, so našli v gozdu za vasjo Buč mrtvega moškega, ki je hil po vsem videzu ustreljen v glavo. Otroci so se kajpada zelo prestrašili in so vsi iz sebe pohiteli v vas. da naznanijo, kaj so videli v gozdu. Orožniki so takoj doznnli za žalosten slučaj in so šli na delo, (ln ga pojasnijo.
Truplo umorjenega moškega je ležalo kakih 15 minut vstran od vasi Buč, na samotni gozdni poti, ki vodi po južni vrsti gričev, obdajajočih Tuhinjsko dolino. Pot vodi tu nekoliko navkreber. Mrtvec je ležal na obrazu, roki pa je imel v hlačnih žepih. Na glavi, ki je bila očividno prestreljena, sta bili dve rani, iz katerih se je natekla mlaka krvi. Ustreljenec je moral biti star okrog 28 let, bil je skromno oblečen in brez suknje, pri njem pa niso našli ničesar, kar bi kazalo na to, odkod in kdo je. Po legi trupla bi se dalo sklepati, da je šel poi>ol-
Dr. Fran Jankovič na zadnji poti
Maribor, 4. marca. Danes popoldne so pokopali zemeljske ostanke pokojnega dr. Franca Jankoviča. Ob pol treh sc je zbrala pred uradniškim stanovanjskim poslopjem moške kaznilnice, kjer jc ležal pokojnik na mrtvaškem odru, večtisočgluva množica vseh onih, ki so ga ljubili, spoštovali in se ga spominjali s hvaležnostjo v srcu in žalostjo v duši nad njegovim tako nenadnim in nepričakovanim odhodom. Poleg odličnih zastopnikov oblasti, javnega, kulturnega in gospodarskega življenja, kaznilniških uradnikov in pazniškega osebja ter stanovskih tovarišev je bilo neštelo drugih ki so prišli spremljat svojega dobrotnika, kateri ni zdravil ljudi samo kot zdravnik, ampak kot ljubeči in skrbni tolaž.nik in prijatelj. Vsem je, bilo slovo enako težko. Ko so po-grebci prinesli krsto z. odra pred liišo žalosti in so se dvignile proti nebu molitve, ki jih je opravil Invaniinski stolni prošt dr. Maks Vraber ob asistenci kaznilniškega kurata in garnizijskega duhovnega svetnika Pavla Zavadlala ter mag-dnlenskega kaplana Anton Cafute. Žalost je stis-hila srca ob poslovilnih besedah kaznilniškega ravnatelja Niku Vrabla in ob turobni žalostinki »Spomladi vse se veseli«, ki jo je pod vodstvom stolnega kapelnika Gašperiča o<lpel moški zbor »Maribora«. Na mestnem pokopališču je bila oh vzhodnem zidu odprta grobnica, v katero so po-grebei spustili krsto. Po mrtvaških molitvah je povzel besedo stolni prošt lavantinski dr. Vraber in spregovoril o pokojniku. V imenu stanovskih tovarišev. Zdravniške zbornice za Slovenijo in mariborskega zdravniškega d ruši \ a, ki mu je načeloval dr. Jankovič, je govoril dr. Vilko Marin. V imenu Slov. katol. aknd. starešinstva je izrekel poslednje slovo dr. J. I.eskovar. Zdravnik kaznilnice v Lepoglavi dr. šantl jc govoril o onem delu pokojnikovega delovanja, ki je bilo javnosti skrito v kaznilnici med zavrženimi bitji, katerim ni bil samo telesni, ampak tudi duševni zdravnik. V imenu »Danice«, ki je položila svojemu ustanovitelju in prvemu predsedniku krasen venec z. narodno trobojnico. se je poslovil nkademik Scliart. nakar ie zapel moški zbor ♦ Maribora« sc žalostinko »jamica«.
Belgrad, 4. marca. m. V prostorih Jugoslovan sko-češkoslo vaške lige jc bila danes proslava 84-letnice predsedniku češkoslovaške republike ldasaryka.
noma brez skrbi po gozdu. Ker ni imel suknje in ga je brez dvoma zeblo, je korakal naglo, roke pa je tiščal v hlačnih žepih. Gotovo ni slutil, da stoji v gozdu nekdo v zasedi in čuka nanj z naperjeno puško. Ko je samotni popotnik prišel mimo usodnega kraja, je doliil zadaj v glavo strel, ki ga je takoj podrl na tla. Sodna komisija je dognala, da je krogla — najbrž iz kake stare lovske puške — zadela nesrečneža v glavo zadaj na temenu in izstopila na levih sencih. Mož je bil takoj mrtev. Brez besede kakor je šel po poti. tako je tudi padel po dolgem naprej z rokama v hlačnih žepih. Tako so ga tudi zjutraj našli. Neznani morilec je po dejanju lahko mirno odšel, snj ga ni nihče videl, le vasčani iz Podhruške trdijo, da so v jielck zvečer okrog 21 culi iz one smeri strel.
V Tuhinjski dolini, kjer že davno ni bilo nobenega podobnega slučaja, vlada veliko zanimanje za ta skrivnosten umor. Predvsem gre za to. kdo je bil umorjeni in kdo njegov morilec. Oe bi bil kdo iz bližnje okolice Pod-1 hruške, Buča ali Šmartnega, hi že ugotovili i njegovo indentiteto. Najbrž je bil iz kake vasi, ki leži bolj v hribih v smeri proti | Kamniku ali pa Zlatemu polju. Se več zani-! manja pa bo vzbudila preiskava o motivih } umora, ki so vodili neznanega morilca, da I je čakal v gozdu na svojo žrtev. Orožniki so pridno na delu, da pojasnijo z.agouetko.
Dva občna zbora v Celju
Maistrovi borci
Celje, 4 marca
Dopoldne je bil v rdeči sobi Narodnega doma v Celju ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev za Celje in okolico. Zborovanje je otvoril in vodil gosp. Satler iz Stor. Po pozdravnih besedah je najprej govoril delegat Zve/e gosp. Luk-ner iz Maribora o vprašanju, zakaj je prišlo do ustanovitve Zveze. Odgovoril je: v glavnem zato, da ščitimo ljudi, ki so največ žrtvovali za naše osvobojenje, pa danes trpe. V ospredje silijo ljudje, ki so bili včasih največji nemčurji, a so se znali čez noč preleviti v jugoslovanske nacionaliste, ker jim tako bolj kaže in žanjejo zato tudi uspehe, medtem ko naš delavni človek, ki je v glavnem postavil severne meje naše države tam kjer so, trpi danes pomanjkanje in mnogokrat preganjanje. Zato je naša dolžnost, da ščitimo socialno svoje ljudi. O Zvezi Maistrovih borcev od nje ustanovitve dne 13. avgusta 1933 do danes je poročal tajnik gosp. Lipša.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Satler, za tajnika gosp. Šribar in za blagajnika yosp. Roš.
Po tem oficielnem delu je dobil besedo delegat Združenja borcev Jugoslavije v Ljubljani g. Škerbec, ki je v temperamentnem govoru podal zborovalcem sliko naših razmer od osvobo-jenja do danes.
Za gosp. Škerbcem je pozdravil zborovalce v imenu vojnih dobrovoljcev in v imenu osrednjega izvršnega odbora borcev gosp. Fabjančič, ki je tudi bodril navzoče, naj se oklenejo nove organizacije.
Zborovante zelene bratovščine
Včeraj popoldne se je vršil v hotelu »FIu-bertus« redni letni občni zbor celjske podružnice »Slovenskega lovskega društva«. Predsednik, gimnazijski direktor g. Mravljak je v uvodnih besedah pozdravil vse zborovalce, predvsem pa zastopnike osrednjega odbora prosv. šefa v p. g. dr. Bevka in zastopnika novega odseka v Oplolnici, nato se je pa spominjal v zadnjem letu umrlih članov Pratnemerja in Rožanca. V nadnl.jn.jeni svojem poročilu je podal predsednik glavno delo podružnice v zadnjem letu. Osnoval se je odsek v Oplotniei, medtem ko se v Rogatcu ta načrt še ni realiziral. Pripravlja se pa ustanovitev odseka v Šoštanju. Po sklepu zadnjega občuega zbora bi se bili
Belgrad, 4 .marca. m. Danes se je pričela razprava proračuna v podrobnosti. Kot prvi se je pretresal proračunski predlog za vrhovno državno upravo. K temu proračunu je podal krajši ekspoze finančni minister dr. Gjorgjevic. Proračun zn državno upravo znaša 14!l milijonov 781.613 Din in je od lanskega leta zmanjšan za 1.781.610 Din. Poslanec Miletič je nato govoril o potrebah krajev naše meje z Italijo pri Zadru. Glasovni ho zn zakon. Poslance Pavlic zavrača očitke na katoliško duhovščino od strani poslancev go-fovp skupine. Kritizira delovanje Presbirojn ter se zavzame zn prepoved uvoza nemških filmov in z.a ustanovitev velike slovanske filmske industrije. Glasoval ho za predlog. Poslanec Štefanovič kritizira delovanje Pres-biro.ja. — Poslanec Metikoš se tudi bavi z. razmerami, ki vladajo v Presbirn/u. Glasoval bo zn proračun. — Poslanec lvnučevič v glavnem polemizira 7. izva janji dr. Metiknša, istotako tudi ostali trije govorniki. Nato je bil proračunski predlog sprejet.
Potem .je biln nn dnevnem redu razprava o proračunskem predlogu za pravosodno ministrstvo. Daljši ekspoze ie ixidal resorni minister
BO/A MAKS1MOV1C
ki je izjavil, du se je radi zmanjšanju predvidenih kreditov morala končna unifikaeija zakonu precej zavlačevali. Potrebno, bo. dn P" teritorialen pristojnost za obstoječa sodišča menja in se ho to vprašanje uredilo z zakonskim pooblastilom, ki je že pred Narodno skupščino. Skupščini je predložen za konski načrt o fidejkomisih. prihodnjo dni pn bo predložen Narodnemu predstavništvu zakonski načrt o izvensodnem postopku. Dokončan je tudi trgovski zakon in je hil že raziKislaii na mišljenje raznim strokovnjakom. Vrši se tudi že končna stilizacija tr-
Občni zbor Narodne banke
Belgrad. 4. marca. m. Danes jc bil tukuj ob navzočnosti velikega števila delničarjev redni letni občili zbor Narodne banke. Občni zbor je dvoril guverner Ignacij Bajloni. ki je uvodoma sporočil, da bo Narodna banka to leto praznovala 50-leli ico svojega dela. Da bi s«; ta jubilej vidno zabeležil, je bil sprejet sklep, da se 7. oktobra t. I. priredi proslava 50-lctnico Narodne banke Nnto je Bajloni sporočil tekst sporazuma med koncernom Drugiše Matejičii in njegovimi upniki. Ves sporazum v pogledu dolgu tega koncema v iznosu 92.» milijona Din bazira na kolektivni hipoteki nad premoženjem vseh premičnin in nepremičnin tega koncema, lipniki bodo sestavili poseben odi or petih oseb, ki bo vodil kontrolo nad delom podjetij tega koncema.
Nato je upravni ravnatelj dr. Milan Protič prečital poročilo upravnega odbora, Dimitrije Zivudinovič pu poročilo nadzornega odbora.
Med razpravo je prvi govoril g. /ukanovic, državni svetnik v pokoju, ki se jc v svojem govoru opiral lia svoj lanskoletni govor in je v svojih izvajanjih omenil, da je Narodna banka kreditirala Drngiši Matejičii skoraj milijonov Din. Dvomljivih terjatev je bilo v preteklem letu mnogo. Odpisalo se jc 63 mili jonov Din. Za preteklo in predpreteklo leto se je odpisalo nad 108 milijonov Din.
Naslednji govornik Stamenkovie smatra, da se pri eskontiranju in reeskontiranju upošteva preveč formalna stran in premalo stvarna, l ako se je zgodilo, da so bili odobreni visoki krediti Matejiču in drugim. Upravni odbor je poslovanje preveč prepustil izvršilnemu odboru. Ugovarja navzočnosti ljudi v upravnem odboru, kakor je dr. Bogdan Markovič, ki je bil upravni predsednik banke, matice vseh podjetij komorna Drugiše Matcjiča .Nadalje omenja, dn je Narodna banka izdala kmetskim zadrugam vsega samo 27 mili jonov Din.
I retji govornik Nikola Stnnnrevič ugotav lja, da se Narodna banka vedno bolj pretvarja v hipoteka rno ustanovo.
Govorila sta še Peter Grebene in dr. /ivko Topalovič radi pobijanja brezposelnosti. Nato so bili izvoljeni sledeči člani v odbor Narodne banke: kosta Mirosuvljevič iz. Novega Sada, Milan Milič iz Zagreba, dr. Josip Kavčič iz Ljubljane, dr. Igor Rozina iz. Maribora, Milan Jovanovič iz. Belgradu, Nikola Jovanovič iz. Niša, Joea Todorovič iz. Belgrada, Ibrahim Cejič iz. Mostar-ja, Blagojc Antoni jevič iz. Belgrada in llija Pav-lovič iz Smedercvu. V nadzornem odboru so pa ostali stari člani. Kakor je razvidno, so iz. upravnega odbora izpadli sledeči: guverner Ignacij Bajloni, dr. Meljko Čingrija, dr. Gedeon Gjtin-gerski. dr. Vladimir Turkovič, Ivan Jelačin, Mihajlo Sonda. Dragotin Hribar, Mihajlo Luknro-vič, Štefan štefanovič in Kosta Dimitrijevič.
morali vršiti lovski debatni večeri, u je bil samo eden, ker ni bilo za to med članstvom dovolj zanimanja. Posebno dobro so se izkazali lovski zaupniki po deželi. Interno društveno delovanje se .ie v glavnem vršilo v zatiranju ptic roparic in zatiranju krivo-lovstva, uničevanju lovskega orožja; člane je odbor, ki je imel tekom leta 7 sej, sprejemal snmo na podlagi predhodnega poročila zaupnikov.
Zatem je pozdravil zborovalce v imenu osrednjega odbora g. dr. Bevk, ki je tudi sporočil, da bo novi lovski zakon stopil že v najkrajšem času v veljnvo.
Po poročilih revizorjev, ki so predlagali celokupnemu odboru ahsolutorij, so se vršile dopolnilne volitve odbornikov, katerim je potekla funkcijska doba, dalje revizorjev, 12 delegatov zn glavno skupščino in treh članov centralnega odbora. V glavnem je ostnlo vse pri starem in je lil! tudi pono.no izvoljen za predsednika gimu. direktor gosp. Mravljak.
govsko-pomorskegn zakona. V tisku je tudi prednačrt novega civilnega zakonika, ki se bo natisnil v nekoliko 1000 izvodih in se razposlal na pregled vsem strokovnjakom in raznim znanstvenim institucijam. Potrebno je tudi, du se novelira tudi tudi zakon zu prisilno poravnavo izven stečaja. Končno izjavlja minister Maksiinovič, dn je v njego veni ministrstvu sestavljena posebna komisija. ki lxi proučila ves materijal zn zakon
0	pobijanju zlorabe službene dolžnosti. Nato se minister Maksimovie obrne na nekatere poslance, ki so v teku proračunske razprave polemizirali z. drugimi poslanci.
Prvi je nato govoril poslanec Grba o zlorabah uradniške dolžnosti. Glasoval bo zu proračun. — Poslanec Pavlic povdarja po rast kriminalitete v državi in poziva ministra, naj pobija alkoholizem in pospešuje treznost. Je z.a naredho. ki bi pre|Hivedaln točenje alkoholnih pijač od sobote opoldne do ponedeljku opoldne. Naslednji govornik ilr. Metikoš prosi ministra, naj se političnim krivcem prizna custodin honesta. Kritizira postopanje pri cenzuriranju časopisov in opozarja pravosodnega ministra, naj jsisve čn vso |>ozornost raznim verskim za.iednicaro in orgnnizncijam. Glasoval bo proti nrora čunu. — Govornika Izakovic,, Gjurii Marjan bosta glasovala za proračun, Josip Stažie pn proti. Gr. Tošn Smlljanie opozarja na veliko nevarnost, ki preti od strani črne in ternnelonale, ki je še bolj nevarna kakor razdiralno delo emigrantov v inozemstvu. Glasoval Iki zn proračun. Odgovoril mu je krepko dr. Jurij Cenkie. Glasoval bo za. Go vornik Sega je zn donošciijc zakona o brae-nein pravu in za zaščito nezakonskih otrok. Glasoval bo za. Govorili so še trije poslanci za in eden proti proračunu.
Nn vse opazke in oihuiiIic je nalo obširno 1 odgovoril resorni minister Maksimovič.
Ljubljana
premagala Zagreb
Ljubljana, 4. marca
Šahovsko gibanje med Slovenci je zlasti v zadnjih dveh letih zavzelo tako lepo mesto, kakor gotovo prej nismo pričakovali. Zlasti v Ljubljani Se je to šahovsko življenje začelo krepko raz vijati. Več uspelih prireditev, ki smo jim bili zad nja leta priča v Ljubljani, to potrjuje. Kako na široko pa je šahovska igra že segla med ljudi, pa je prav lepo pokazala današnja uspela medmestna tekma med zagrebškimi in ljubljanskimi igralci. V prostornem vrtnem salonu restavracije »Zvezde-se je poleg osmih parov šahistov, ki so presedeli ob šahovskih deskah ves današnji dan, zbralo okrog 200 kibicev, ki so prav tako vztrajno ve« dan sledili lepi kraljevski igri.
Tekmo je vodil gosp. prof. dr. Bajec, pod predsednik ljubljanskega šahovskega kluba. Zagrebčani so nastopili v sledeči vrsti: Petek, Filip-čič, Avirovič, dr. Dumič, Biterski, Borkovič, Gren-| čarski, ind. D/.yzinsky. Ljubljano pa so zastopali : sledeči igralci: Pire, Vidmar Milan ml., Furlani, ' Sikošek, Preinfalk, Vidmar Ciril, Šorli, Gabrovšek. Kmalu po začetku tekme se je pokazalo, da bodo gostje tepeni odhajali iz. Ljubljane. In res se je že ob 13.15 popoldne vdal najprej gosp. Borkovič j očitno močnejšemu nasprotniku gosp. Cirilu Vidmarju, ob 16.30 pa je isto storil gosp. Biterski, ki j je igral i. gosp. Preinfalkom. Zgubili so nadalje
1	Zagrebčani Petek proti Pircu, Filipčič proti Mi-! lanu Vidmarju ml., dr. Dumič proti Sikošku, Gren-j čarski kroti Šorliju, ing. Dzydzinsky proti Gabrov-] šku Juliju. Dobil je partijo edini Zagrebčan Avi-1 rovič proti Furlanu. Končno stanje je tedaj 7 : I { za ljubljanski šahovski klub.
G. Dolliuss samo omenja Slovence!
Dunaj, 4. marca. c. Danes se je vršil v Beljaku velik shod koroških kmetov, na katerem je govoril tudi zvezni kancler Dollfuss. Na shod jc prišlo 25.000 kmetov iz vse Koroške. Dollfuss je izjavil, da je moral zato zatrefi neusmiljeno socialistični upor, ker so se tuje velesile pripravljale, dn zasedejo Tirolsko in Koroško. Dr. Dollfuss se je v svojem govoru tudi spomnil koroških Slovencev, glede katerih je rekel, .hi so prav dobri Avstrijci in jih zato vabi na sodelovanje za boljšo bodočnost Avstrije.
Mariborski spori
D anes dopoldne je bil na igrišču Železničarja nogometni turnir v prid blagajni LNP. LNP je sicer odredil, da bodo igrali tekmo SSKr Maribor, SK Rapid, SK Železničar in SK Svoboda, vendar je mariborski okrožni odbor LNP tn sklep v toliko spremenil, da je okrožni kapetan dr. Plnninšek postavil štiri temno, zelene, rdeče, modre in bele. In to radi tega, ker je Rapidu še vedno od strani policijske oblasti prepovedano igrati javne tekme.
Na današnji nogometni turnir je prišlo par sto ljudi, ki so videli dve. tekmi, ki sta bili vsaka na svoj način zanimivi. Kot prvi so nastopili zeleni proti rdečim z rezultatom 4:2 (4:2). Moštvo zelenih je tvorila kompletna onajstorica Svobode, dočim so rdeče moštvo sestavili štirje od Maribora, pet od Rapidn in dva od Železničarja. Zmagalo je homogenejše moštvo. Sodil je g. Desnaiior
Kot drugi par so nastopili beli proti pl; vim z rezultatom 4 :5 (2 : 1). V plavem tenn je bila sestavljena zadnja formacija, obrni ba in krilska vrsta od igralcev Železničarje napad pn od Rapida in Maribora. V belce temini je bila zadnja formacija sestavljen; od igralcev Rapidn, nnpndalna vrsta od igralcev Železničarja Tekma je biln dokaj zanimiva in je končnlu z. /.iiingii tnofitva, o krite ram se je po sestavu čakui poraz. Sodil je g. Nemec.
Jubilej ge. Marije Vere
Lep praznih v naši drami
Ljubljana, t. marca.
Pred dvema tednoma je slovenska drama praznovala desetletnico, odkar je v sedanjim domu, -noči pa je že sledila proslava 2T> le|iyp»i gospe Marije Voro, umetnice, ki je skoraj ves čas |mi vojni s "svojim delom in s svojim umetniškim ustvarjanjem lesno povezana z vsem, kar se je lepega, velikega, nepozabnega ustvarjalo v tem domu. Krog ljubiteljev slovenske dramo jo velik, lo žal, da to občinstvo nekoliko popusti v svoji ljubezni do Tkanje, vendar pa ni vedno krivda na njegovi slrani.
Snoči pa. ko je slavila gospa Marija Vera lako pomenibio obletnico, jo napolnilo občinstvo dramsko gledalllče (lo zatlnjcg.-i kotička in rolo sedeže na hodnikih parterja. Takih prizorov pred oblegano blagajno, kakor snoči, bi si žel: li vedno In nikdar nn bi bilo več govora o gmotni krizi slovenskega gledališča, vsaj drame ne.
Snoči se |e okrog jubilanllto gospe Marije Vere strnilo vse, kar jo spoštuje kot veliko, izven povprečja stoječo osebnost, kol umetnico po božji volji in iz svoje notranje moči ustvarjajoča. V zST'1-,It,vini slovenske drame je spoštovanje, ki tn uživa jospa Vera, najbrže edinstven primer ugleda gledališke umetnico.
'/a svoj jubilej si je izbrala jnbilaulka Tavčarjevo Visoško kroniko-, ki jo je sama dramatizirala, oziroma prelita v dramske prizore, sama ro-žirala in sama v njej sodelovala s kratko, toda močno vlogo.
Pred vprizoritvijo Visoške kronike	je
rbralo na odprtem odru vso članstvo slovenske drame. Občinstvo ie l'o. Marijo Vero takoj obsulo s toplini, dolgim aplavzom. Med občinstvom ie hila jmleg mnogih miličnikov tudi gosm Pranja TnvČ»r-j,.Va. žena avtorja V'ia>&ke kronike ter njeni bližnji sorodniki.
Vprifo občinstvu, dramskega oseblii i" prod srnindo rastnih daril je čestital jubllmilki v imenu nle.lMIške uprave ter odsotnega intond.mla ravtiu-b-lii g. Pavel floti*. ki je lepo naglašal njene umetniške za^luue in lesno povezanost s slovensko dramo.
V imenu združenja ole lalllkib brralcev, sekcije /a Ljubljano, |e tV-tilal predsednik L. Dr<>-nover. ki i" naglHŠ-il zlasti odlično osebne vrline jubitantke kot umetnice in kolegice. Izročil je ju-bllantki dar združenja, lepo Jnkopčev«. sliko.
Sledile - i š,. čestitke zastopnikov itelnnnv in društev, iue.| drugimi ie čestital ludi naš gledališki nestor g. Danilo.
(J. Drenove«- je prečital še -številne brzojavne čestitke, tako od nnrav vseh Jugoslovanskih trle-ilallšč iu vseh sekcij istrnlskih zdnrženl. brzojavke Otona Zupančiča. Niišlča. Podgorske. Draguliuovl-f-eve. Jožeta Kovica in drnsih.
S toplimi, od srca iirlbniajočiml besedpmi «e je zahvalila gospa Marija Vera, ki je izjavil i, da upa svojo hvaležnost dokanti ne saino z besedami, ;,.i,iveč tndi v dejanjih. Občinstvo i'i dramski umi t-niki so nonovno z navdušenim odobravanjem cb--nli jubilantko.
VISOsKA K ROSIKA
I ežko je bilo delo gospo Marije Vere, ko si je i/, umevnih umetniških simpatij izbrala Visoško kroniko in in dramatizirala. Ta Tavčarjev epos v obliki kronističnega romana nudi le preveč snovi, preveč motivov, da bi se dali v običajni uporabiti samo za en večer. Tuko -videli na odru kar več dram hkrati, čeprav porazdeljenih na dvanajst sli kin š.. več prizorov. Predstava se je končala Selo po P.' — repriza bo prihodnjič, ako bo kaj črtano, končala pol prej — in vendar ni prej, V-ak prizor zase ona se je prepletala v nike,
rijo, tli na noben drug način
obliki
snoči gledalci
se ure
bilo
ta
nikogar, ki bi hotel je bil kot mala drama in drugo. Dramatizacija uroki obsega dve in še tretjo človeško genera-iben drug način možna, ako hoče biti prireditelj prvemu avtorju zvest. In gospej Mariji Veri "otovo ni bilo mogoče kjerkoli se izneveriti Tavčarju, pustila ie pravzaprav le malenkostne de-
tajle, k! "so jo najbrže tudi mikali ln ki lii bdi odrsko efeklni, n. pr. pogovor s ciganom v gozdu in napad na Visoko, vse drugo jo ostalo tako, kot
jo zapisal Tavčar.
V teh odrskih slikali, od katerih si- težko odtrgaš, vidiš pravzaprav v zreti I u pred 2.70 leti tudi svojo dobo in v tedanjem človeku sodobnika. Po-likarp ie žo popustljiv, šo samo prikrit luteran, pa tudi že sovražnik Nemcev, ki jim jo ^reba priti do živega, vsaj z ženitvnmi. Toda v njem živi vc>t našega človeka, ki ic vsa druga, kakor v- Mami VVoulffingu. Vendar pa jo Polikarp eol človek, ki v svojih sinovih razpade v dvoje, v popustljivost in odpuščanje Izidorja, pa v mladosten pogum Jurija. To jo žo razvit problem Prešernovega Crto-uiirja.
Med osebno dramo Polikarpa in dramo ,V>a!" jo tu vrinjena presunljiva tragediji! Pasaverice. Ta tragedija veže prvo In zadalo In v te h prizorih jo žo vidno, dn jo Visoška kronika- pravzaprav snov za slovensko trilogijo.
Manj važni za ilrair.o, zelo ilustrativni pu so prizori, kakor v Loki, v S'->slranski visi, prerokovanje ciganke itd V vseh drnmah o celjskih grofih, niti kje drugje, ni bil nn odru tako drastično nakazan nožni fevdalizem in njegovo izkoriščanje in tlačenjo slovenskega človeka, kakor s sejmom v Loki. Morda so plesi v osmem prizoru folklorjsličn > zgodovinsko ločni, morda i.e, prizor jo bil čudovit.
Drama Agale je prepletena z zaninilvlni zgodovinskim ozadjem. Sodnik iz LJubljano, škofjeloški glavar baron Mandl in škofjeloški obrtnik in sodri asosor nI. 1'rilliberger še tiče v glol«ikem praznoverju in v prepričanju, da snv> sodna pravica izrabiti svojo oblast tudi za krivico in sadističen naslado, medtem si že utira pol snznanje človeškega dostojanstva. V času -ViMiške kronike zastopajo to: preprosto ljudstvo z Jurijem n.-i čelu in pa da-bovščina. novi brižinski škof .lamv, Prantnšek, proU t rli 1'alenič in li--!i grof jezuit, ki trdi v svoji knjigi. da čarovnic ni. V po/.abijenje počasi odmira verski protestantski piiritanizein — le majhno, čeprav pretresljivo Vlogo ima stara sovražnica p::-pislov, Jereinijeva mati, šo manjšo zadnji Trubarjev potomec, loški predikanl. Znanilci novih časov v \ i so-k i kroniki že niso več lulermii, so >.e prosvetljeni škofje in proštjo in |>a kinetski s;n
Jurij.	....... ,
Tam kjer trčijo vse drame v \isnski kroniki-, tam 'nastopi Mnrlja Veri. Pole« .leremiievn 111:1-t.re ki ji) ie odlično podala Medvedova, j«' materinska tragedija druge, bolj človeške žene. l'a-i-vericc, edina, v kateri je mogla gospa Marija Vera podali svojo veliko občutje notranje tragike. In padala jo je lako, da jo oleilaliV-e ob njeni igri prenehalo biti Zgolj teater t-r jo poslalo žirl|«nje
Strastnega in od lastim ve.-ii iuzjedenega Polikarpa je podal z veliko umetniško obsežnostjo Skrliinšrk In četrto prav lako tragično osebnost, namreč Mar.\a Vulffinan, vlmri primerno nadarjeni Potol. r. Izidor ia, nad katerim sc tragedija bolj zly-ra ki pa sani — ne po Tavčarju in ne po Mariji. Ve,.-, _ ni traeičen, je igral dostojno in doživeto tiregoriu. Drugo vloge — sodeloval je prav vos unsninbl drame so igralci držali prav vsi na enotni višini, oineivm naj sninn .Innovega Jurija, .lermaiiiiveca I.ukcža, ginljivo h-po Agato Sarine, dva prav človeška lipa, namreč Ano Kermlo Sallloc-ke in l.ioahovoga ječarja. plemenitega /olezniko-vegu škofa. Delicv čcvckii sodnika, priznamo pa za-
lužiio prav vsi. •	...
Koži ia gospe Marije Vere se Je ujemala z njeno drainatiza cijo. Zadnji prizor je bil morda o rt ve., toda režiserka so najbrže ni upala grešiti nallav-čarjem. Čudoviti so bili n. pr. nastopi množice v Loki ua sejmu in pred sodbo, slikoviti p es itd. Dekoraciji- sn bile krasne in iz nph jo dihalo nekaj
nrislno našega.	, , , , ,.,
Morda sp bo • VisoŠka kronika* dala nekoliko skrčili in ni izključeno, dn dobimo iz te dramatizacije Marije Vere pristno ljudsko dramo, ki prav tako ' vabila v gledališče, kakor
Hamlet .
Shod siavbin. delavcev
LJubljana, 4. marca.
V Delavski zbornici j« bi i dopoldne shod slav lanskega delavstva, ki pa je sicer sklicala ljubljanska NSZ, kj pa jo potekal in končal / očitno obsodbo same sklicaleljico. Vsi govorniki so tako krepko, bridko pekočo, pu temeljito ob-m>dili požrešno politiko NS/, ki hoče hiti sicer /aščitiiicu delavsiva, pu svojih članov niii nuj-nmuj ue zna in nt- more ščitili ler jim kakorkoli pomagati v boju proti obupnim razmeram, v ka-lorih so delavstvo danos vsepovsod nahaja. I a-k'gu zborovanja, k jer Iii lastili otroci tuko temeljito ozmerjali svojo mater, kakor so na tom shodu stavbinski delavci obsodili narodne socia-iis.e, pač Narodni! strok, zveza v Ljubljani še ni doživela, Govorniki so prav posebno pnudnrjuli, mi j Id so sploh \«i (klavci strnili v enoten lahni kor Iii le tako mogli kaj doseči.
stvarno pa jc aliml .slav binskih tlejavccv poka/al, kako hudo je kriza prizadela vprav to stroko. Kakor vso kaže, bo letos mogla biti za-p, is l( -1, -| le d dira Irctjinn slav biiiskih dclavcov. /iilo bi ve nujno morala razgibati javna grad-bona d.-h.v noši. Delavci hočejo delil in sumo dolri; brezposelne podpore so poniževalne, nsivurjajn ucmaraltK') razpoloženje, pa ludi no 'ali žejo dovolj.
Sovi Sad, 1. marca. b. Prijateljska lekma med Jugoslavijo iu novoiadvkim akademskim klubom jc končala s o;..
NOVA
GUMIJASTA PETA NENADKRILJIVE KVALITETE
Jugosl. izdelek.
NEDELJSKI ŠPORT
Tekme za zimski pokal
L-«a rezultatu hud so pu povzročili ki so bili danes
bo
voj čas C. K.
Mariborske nedeljske vesti
levi njo
Maribor, 4. marca, V dvorani Zadružne gospodarske banke so se sestale danes dopoldne pohabljene žrtve svetovne vojne ter vdove in sirote padlih bojevnikov k rednemu občnemu zboru mariborske krajevne skupine Združenja vojnih invalidov. Poleg njih so pr,-sohtvovali zborovanju se zastopnik mestnega poveljnika podpolkovnik Nikolič, zastopnika okrai-nih glavarjev Podbukovšek za desni ia Jaki za breg. ravnatelj Jež za mestno občino in Fra-Špes za Maistrove borce. Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen Ivan Sabaty, ki je po kratkih pozdravnih besedah prešel na dnevni red. Sledilo je poročilo predsednika mariborske krajevne skunine Franja Geča. V daljšem govoru je podal naslednje temeljne zahteve vojnih invalidov: narodno priznanje, poviSanje državnega prispevka, opustitev davčnega cenzusa, brezplačno zdravljenje invalidov-bolnikov. zaposlitev po pravilniku, ki določa, da mora biti v vsakem obratu zaposlenih 10% vojni žrtev, pravično ortopedira-nie Invalidov, povišanje števila polovičnih voženj na železnicah. Omenjal je veliko delo, ki ga je vršil odbor v preteklem letu, ki se je zlasti trudil z zbiranjem sredstev, s katerimi se je nudila naj-bednejšemu članstvu primerna pomoč. Končno je omenjal, da se je celokupna invalidska organizacija pridružila novi skupni organizaciji vseh bojevnikov »Hoj« ler obrazložil pomen in program novega pokreta. - Soglasno se je odobril vstop invalidskega Združenja v organizacijo -Boja--, dasi so nekateri nastopili proti temu. Ob zaključku se ie sprejela resolucija, v kateri zahtevajo vojne žrtve predvsem sprejetje dodatnega invalidskega zakona, ki je bil vladi že predložen ter da se za-sigurajo v proračunu vsa sredstva za izvedbo tega nujnega predloga.
TRI NOŽE V HRBET.
Na Teznu je prišlo snoči na Tržaški cesti do spopada med dvema skupinama vinjenih delavcev. Pri tem se je spravila trojica nad enega samega ter ga obdelala z noži. 25 letni Anton Bulo-ten iz Pobrežja ie dobil tri globoke zabodljnje v hrbet, ki so segli do pljuč. Z orožniške postaje
so pozvali mariborske reševsicc, ki prepeljali v bolnišnico. Napadalce pa že izsledili.
JADRANSKI
so ranjenca so orožniki
VEČER
sobolo zvečer je izpolnil prvi
vsestransko del večera,
v unionski dvorani je uspel. Zanimiv spored
največjo pozornost pa je vzbujalo tekmovanje narodnih noš. Mariborske dame so se lo pot res postavile ter prišle po večini v krasnih in pestrih narodnih nošah. Največ je bilo slovenskih, pa ludi iz vseh dru,!ih krajev države osobilo i' Bosne in Srbije. Lepe in dragocene so bile zlasti južno-srbske muslimanske no.;e s pravimi dukati. Tudi
veliko število moških narodnih noš je bilo in zlasti se je postavila tukajšnja kolonija Dabnatiucev. l'ri nagradnem tekmovanju je bila prisojena prva nagrada v znesku 1C00 Din za najlepšo narodno nošo gospe Vidmarjevi, soprogi tukajšnjega uglednega lekarnarja.
STRUPENI PLINI.
Osobilo pažnjo je vzbudilo v mariborski javnosti predavanje sanitetnega polkovnika dr. Milivoja Raduloviča, znanega našega plinskega strokovnjaka o strupenih plinih. Predaval je v soboto zvečer in danes dopoldne v dvorani kina Apolo;
STRELCI...
V kavarni - Jadran« je bil danes redni ohčni zbor mariborskega strelskega okrožja. Otvoril in vodil ga je polkovnik Putnikovič, Mestno občino je zastopal tnagislratni direktor Rodošek, V uvodnih izvajanjih je predsednik Putnikovič izrekel tople spominske besede pokojnima ing. černetu in svečinskemu Šolskemu upravitelju Bercetu, ki sta bila delavna člana mariborskega strelskega okrožja, V izčrpnem poročilu jc polkovnik Putnikovič prikazal delovanje okrožnega odbora v pretekli poslovni dobi. Mariborsko strelsko okro/.je vključuje 52 strelskih družin z 2000 člani. Ob priliki Mariborskega ledna so se priredile velike okrožne sterlske tekme na mariborskem garr.izij-skem strelišču. Radi tajnikove obolelosti je izostalo tajr.ikovo poročilo, blagajniško poročilo pa je podal ravnatelj Lušm. Proračun za leto 1934 predvideva 2100 Din dohodkov in islololiko izdatkov. Sledile so volitve novega vodstva, Pri slučajnostih so sc obravnavale razne tekoče nadeve strelstva. ,
*
ponesrečil.
marca. A A. Družba nlllja nobeni iskern letalcu Costcsii, prispeti v kodailj.
— iim Mi»nnnwni mii"i umnim m imiii i i iiimu »n i innm
Slv Ilirija. Drevi oli lini 19 naj pridejo v klubsko soho kavarni' Kvrojm sg\: nnijor June, prof. Aneik. prof. Slejiišnik. I'nMesar, OsteriDiin, Miklnv, Cio. Pollnk. Košar. Iluhlč, Priiiidner, .liirtnan.
Kolesarska sekcija /SK Hertncsn opozarja svoj« dirkače, du v najkrajšem oasii obnovijo lansko verifikacijo ua letošnje. S sliko iu določenim zneskom naj jili prinesejo k sokeijskomu načelniku ir. Ci«lnr,iii (tv rdka Speclnim*). '/j ozirom nn skorajšnjo dirko, kjer vi- lin kontrola verifikacije slrutrn izvajala. naj dirkači v hi.-tnoni interesu pn/iv upošlev a.o.
(,'ohles se
Pariz, 4.
poroča, dn 5o
Vir 1 raneet di n znanem fran->i bil moral snoči
Na tro',1 igriščih so so danes odigrale no-JL.-OH1CIno tekme v priti brezposelnim igrnl-ooin. Vsega skupil j .it; bilo pet tekem. V Ljubljani nn Heriiiesovem igrišču so no srečali ti-ijo jmri iu Kioot- Sloga-Jadrun, Svo-lioi-ht Slovan iti Priinoi ja Keka, na igrišču Koiotana sta merilu svoje moči Korotan (L.iiihl.iaual in Mnru, v Doniztilah pa sla so spoprijela Di-k i.i Domžale. Tekme so bilo ilcloniu izločilno, deloma finalne.
Jndrni : Slojta 2 :1 (1 :1)
Ta izločilna tekma sc jo vršila dopoldne oh 1(1 u:i igrišču Hertne.su. Kot zmagovalce iz t" izločilne tekme je izšel — kakor že rezultat pokaže — Jadran.
Sodil jo g. Lukežic.
Mars : Korotan (Ljubljana) R : II (.7:0)
Ta izločilna tekma za zimski pokal sc je vršila na Korotanovein itrrišču. Marsu jo precej pripomogel do tnkeg veter v začetku igro. Sicer la poraz Korotauovi krilci, precej slabi, pno rezerva.
Sodil jo ti. Hultoznr dohro in objektivno. V začetku jo bil nekoliko prestrog glede 2 II nio.trovk.
Disk : Domžale 1 : II (1 : II)
V	današnji izločilni tekmi jc Disk zn-»luženo pi-einagnl svojega lokalnega rivala pri;.I ,700 glodali i.
Sodil je g. (iottvvald iz Domžal.
Slovan : Svoboda 3 : II (1:0)
Tekma se jc odigrala nu igrišču llcr-mesa kot izločilna. Slovan jc bit v lahni premoči. Sodil je dohro g. Pfiindner.
Primorje : lteka 4:0 (2:0)
V	današnji finalni tekmi je Primorje, ki j« bilo večji del v premoči, odpravilo Ke-kn s 4:0 Tudi Reku jo dobro zaigrala, tako da jo bila igra. lepa, zanimiva in tudi 1'nir.
Občinstva je bilo kakor običajno pri leh lokniali, ki stalno pridobivajo ua simpati-zerjili.
Sodil je g. Jordan dobro.
L. N. P. tekme za pošhodbeni fond
lleruies : Korotnn (Kranj 2:0 (2:0)
V	Kranju se, jo odigrala tekma med ljubljanskim Ucnr.osoni in kranjskim Ku-rotanoui v korist LNP-ja. v kateri je zmagal Hermes
Ilirija - „Rdeči" : Ilirija - „Zeleni" 5 t 3 (3:2)
Ilirija jo imela danes-med svojim A (zeleni) in i! (rdeči) timoin trainirig-leknio, da projrleda svoje razpoložljive sile,. Obe moštvi stu bili tako sestavljeni, da lil se izognili premoči ono ali drugo euajstoriee, na bratsko. moštvi sta bili enakovredni, četudi ju liilo v prvi polovici opaziti premoč »'zelenih«-, v drugi pa > rdečih«.
Trenerju g. Ilafllii, ki jo sodil lo tekmo, sla so predstavili moštvi v naslednjih postavali:
»Zeleni« (Alim): Jnndl-Derglez. lT:iter-rciler-llngnie, Varšek, Jože-leo, Sondi, Plkič, 1 i tiri oer, Pfeifer.
Mileči (Htim): Požič-Snhlja, IJuljovič-Lu-cn, Soč.an, Fran cof-K veder, Jug, S. Vili. Slapar, Doberlet.
Današnja lekmn med omenjenima moštvoma jo imela značaj trniniiig-tekme. Zato tudi ni i iilo ono živahnosti ln borbenosti, ki .jo glodalce od nogometne tekme zahteva, Tndi one voljo nismo opazili pri igralcih kot ,io vidimo vselej, kadar gre zares. Zato take Iriiniiig-lokme za sosiavo moštva nimajo običajno tistega uspeha kakor bi liilo želeti.
Tekma ju potekala brez kakih posebnosti. V jirvem polčasu so imeli izoloni« več od igro, v drugi polovici so bili pa »rdeči« v premoči. Četudi sn ■ rdeči« v prvem polčasu vodili '/. rnim golom diferenco, ho bili vseeno šibkejši in Iii vsu.i nasproten re/ultat odgovarjal poteku igre v lom delti tekmo. Imeli sn pre-c.i več srečo kot so v resnici pokazali nn polju, V drugi polovici se je jia položaj na mali spremenil. 'Moči su prešli v ofenzivo, :zo.!eni sn pn popustili, zelo po-jnislili. To so izrabili > rdeči«, ki so se polni; loga šo potrudili in tako zaigrali, dn o no-zasluženl zmagi no moro bili govora.
Oličinslvn so je nabralo okrog jielslo. Sodil jo - kakor že nmnijjc.no trener nn-Liiiaiielašcv Ilirije, g. llal'11.
Mednarodne tehme profesijenatnih rokoborcev
mi to, da nastopajo sumi profesijonali, zanimiva in iiapcla; sodelujejo iiuinreO sanic znone firm« mednarodne kvalitete, Med najzanimivejšimi osebami »o brc/, dvomu svetovni prvak Solinam (Turčija), bivši svetovni prvuk Mrna (Čcškoslo. vaška) in Miirunko (Nemčiju). daljo evropski prvuk havvan (Avstrija) itd.
V sinofllijili lokinali so nastopili štirje psri. Otvoritvene tekme so bile mestoma zeio napete in večkrat razburljive. Najbolj sta ugajala drugi in zadnji par, dočim jo bil prvi par preveč le-žeron, v troijcm paru pa so je posluževal nedo. voljenih prijemov Madjar ( zuja, vsled česnr je navzočo občinstvo opetovuno protestiralo.
I.	par: Mnrunkc (Nemčija):Abramov (Rusija).
Omonjenn rokoborca sta absolvirnla vse tvi ruude, ki so bile vseskozi ne/.unimive. Podala sta nam monotono iu dolgočasno borbo brez vsake živahnosti. Končala jo neodločeno.
II.	par: Kavvan (Avstrija):I»achraty (Bavarska).
ZmngoMilcc: Kavvan.
Ta par se je |>a pokazal v čislo drugi luči. Imponirul jo zlusti lojio in harmonično žraščeni kavvan, ki jo imel mestoma več od borbe kakor njegov nasprotnik, četudi jo precej težji od
njega. I reinugu nclsoiiom.
ga jo v 19. minuti s sijajnim
III
(Mndjni ska):Mnrko (A vsi rijal. Czuja.
jc prcco j razburila nšv /oče' iSh-ki jo ogorčeno protestiralo proti noč-filit kntoie so je posluževal Madjar. Ilndi 111 —
■iina, 4. marcu. Sinoči -n se pričele v veliki dvoruni 1'nlnun i'lnnrn-lne profos-ijonalno tekme \ rnkoborbl l>r\ u s i s n i lem 1914. Prireditev je hila glede
par: Onja
Zmagovalec:
Ta borba pa
činslM borli'* ......
dovoljenih prijemov jo bil opo/.orjoli od sodnika; očividno pu Mi dosli /menil /a le opomine, kaiti njopnv nedovoljoai udarec v trebuh, radi katerega so jo zgrudil Murko na ila, jc bit vso drugo prejo kakor fair.
Občinstvo mu jo dalo zasluženo lekcijo r. ostrimi in glasnimi protesti. Njegovega nusnrot-n tU ii, Avstrijca Markn-ta pa jo burno pozdravljalo, osobito tedaj, kn »c jo vrnil na pozornim v tretji rinuli. Zmagal jo v lo. minuti C/aja, kajti po udarcu Avstrijec ni bil več tako odporen.
IV. par: Bognar (Madjurska):jandera (teškosl.).
Zmagovalec: Bognar.
ludi tn | ki r jo bil zelo /nnimiv ler nnm jo podal v svoji borbi pruv lepo prijeme, odnosno momente. Ona/iti pu je bilo. du jo vitkejši Madjar liot.ši, Puslodieu loga jo bila. da je udi v II minuti zmagal in «icer popolunnVa /n-lu/ono.
Večer jc bil v splošnem /nnimiv. Vsekakor se pa priporoča vodstvu, da vplivu na prera/-grolo rokoborce, da nam podajajo I ui r borbe, kajti občinstvu žoli lepili borb, ki sn >ieer tudi lahko ostro, samo, da so gibljejo v mejah športne Inirncso. Pravila morajo bili vsem sveta, pa četudi so borci prolesijoimli.
Sodil je L'. Suuiiig. Občinstvo mu je ueiiilcr-• ju ugovarjalo, kor ni videl vseli nedovoljenih prijemov.
BSK:Kgipl "':"> (>-.1).
Belgrajski športni klub. ki je na turneji v i.giptu. jo odigral proti tiinikajšnjl ropre/.oli-tuiioi sv njo zadnjo tekmo neodločeno, kar j«! /oln častno. Igra je liila zelo lepa. BSK jo bil v prvem polčasu v veliki premoči, suj jo vodil /. dvema goloma razliko, tiole za BSK sn zabili: šnrdonja, Marjanov ič in Viijadinovič.
Zagreb, 4. marca. b. Današnje pokalne nogometne lekme so končale s temi rezultati: Sparta i llaš 1:0, flradianski : Vicloria 8:1, Coneordia : Macabi 3:0.
Aleksandri,ia, I. marca. c. IlevanŽna lekma hel-grajskoga sjrortnega klnba proti reprezentanci li ^ ■ j i— la je končala neodločeno 2:2, dasi so bili Bel^raj-čani vso igro v premoči.
Naši bokserji na Dunaju.
Nu mednarodnem boksei-skeiii lokmovnnjn, ki so vrši Ic dni na Dunaju in na kalereni /a-stopala našo državo Jakšič in Slivnk, je dosegel Jakšič proti avstrijskemu prvaku I lune-ju ne« odločen re/ulUil. Slivnk pu je proli Ulo.liu zgu. bil Bhilui je bil taktično in tehnično nekoliko boljši od Sli vu k u, vendar bi neodločen rezultat šc najbolje odgovarjal poteku bolhe, kajti Slivnk ie bil ofon/.iv nojšj od svojega nasprotnika.
I n toj borbi sla nustopilu Jakšič in liana;/a
10	srečanje je vladalo velikansko zanimanje iu In tembolj, kor j tj Jakšič iloliro poznan v dunajskih športnih krogih, jakšič je bil bol ji od s\o.jegu nasprotniku in Iii uiortil /niagali. Kujti
11	o <Vir,o itiiido sta so držala oba nasprotnika precej rezervirano, v četrti je bil liana v premoči, v peti t- ti li ti i jia jc prešel Jakšič v ofenzivo ler jo z ostrimi udari i spravil nasprotnika dvakrat nn tla. Tudi v šesti in sedmi rundi je imel naš rojak premoč. I uho, tln jo izgledalo, tla ho zmagal k. o. Pn soduii rundi sc jc liana opomogel in borba jc postajala vedno ostrejša. Na j' ostrejša jo bila zadnja ruuda, ko sla hila na» sniolnika /opel ciiakiivrednu. Proti nftodločnemi i-o/iillnlii je občinstvo protcslirulo iu javno zaliti v alt /inau.i juksiči^
Kult Mussolinijeve žlahte - nesreča
za naše ljudstvo Kaj je bilo pravzaprav v Zgonihu?
'IV dni jo liil izpuščen iz zaporu Frane Živiu, si ur •>< let, cerkovnik v Zgorniku. Mil jit zaprt dobra dva iiio.eea. O vzrokih nje-u'i) vil aretacijo smo že nekoliko poročali. Ziln.i lahko pojasnimo dogodek podrobne jš? Ivo .in občinski uradni!; 2!l. novembra prišel v /.gornik, gn ,je ti\in neka ženska opozorilu 1111 čudno reci pod ploščo, vzidano na zvonik v i-poiniu Amnlilu Mussolinija. Ploščo so postavili civilni oblastniki, kakor so po drugih krajih vstidili dreves; o v Pasi Mussoli-nijevegit brata Arunlda. F rudnik je oh vznožju plošči' opazil človeške odpadke ter tudi list, nu katerem j«' bilo rečeno, da slovenski klerikalci in duhovniki protestirajo, prof i zatirale,cm vere . Xn lisi so podpisali tudi ro-petiUiborskogu župnika, ki upravlja zgoniško
farii. Se tisli dait je prišla policija iz Trsta in aretirala cerkovnika Frana Živca. Drugi dan je bila zopet preiskava po hišah. Policija je kontrolirala pisavi) ljudi, da bi ugotovila avtorja protestu. LjuiUlvo je opazilo policijski avtomobil ludi v llepentnbniu, kjer so detektivi poizvedovali ua lovu, iu di-.no. Tudi za božič hi bili tržaški policiji v Zgouiku. Zopet so preiskovali. lil nazadnje odšli. Seveda je moralo v zapor mnogo ljudi, a obdržali so samo Živcu.
Živcu se precej pozna ljubezniva uegu v zaporih. I5il je zapri v Nahrevini hi pozneje v znani tržaški ječi Coroneu. Zdaj su ga Izmislili, ker so pač uvideli, da .i? nedolžen. I>m bi iiiii kdo poravnal škodo, ki jo je utrpel. si pač ue moremo misliti.
Čiribirščina da,
srbohrvaščina ne!
Dočim se laška vlada trudi odpraviti hrvaški ln slovenski jezik i/ cerkve, delu istočasno na to, da bi se uvedla čiribirščina v tistih vaseh v Istri, kjer ljudstvo govori eiribirski dinlekt. (vi-riliiri so v davnini priseljeni Vlahi (lloiniini), ki (Tovore dve tretjini hrvaško iu konmj tretjino v laško. V občevunju z drugim prebivalstvom rabijo hrvaško istrsko narečje. Pruv je, da se spo-siuje tudi ta posebnost, toda po istem načelu bi se moralo po celi Istri pridigovnii in moliti po hrvaško. Zakaj dvojna mera? Zakaj se hrvaščina preganja?
Če se ne vpišeš v fašiste...
V Senožečah so v nedeljo, 18. Icbruurjn delali veliko propugundo /n vpis v Dopolavoroz (fnš. prosvetna /vc/a. ki prosvetljujc narod s plesom). Vabili :>> mladino, p.i tudi gro/ili, du tu> oče zgubil zaslužek, če se sinovi uli hčere ne vpijejo. Svobode je torej prav toliko ko prosvete.
.Dopolavoro - pridno ustanavljajo po deželi. Zadnje čase so osrečili Boršt in Iticmaiijc, skuc-jan in Kučiče in šc razne kraje. I juiUtvo je tlo stvari apatično, toda rožni učitelji se ženejo /a leni, du si zaslužijo polivalo jn uugrado.
PLUS NE SOLK.
Plesno Šolo ima fušjslovski Dopolavoro, v Kučičah bli/ii Divače. 1 Kaiinjstletni otroci, ki so domači (zasilni) šoli odrasli, morajo hoditi Ii plesnim vajam. I .ikn je kulturna kiuma velikih narodov med barbari...
Jezik iz vseh cerkva!
Popolo di Trieste; se v svoji številki od 21. februarja veseli, du so v Datkovljali pri Tr.slit po 1.") lelili |)o odrešenju vpeljali tudi italijansko pridigo. Prav tako je pri Sv. Ivanu v Trditi maša z italijanskim petjem. Tako prehaja vse tržaško predmestje pod Junaštvo*. »Popolo di Trieste upu, da se, bo kmalu to zgodilo tudi v cerkvah na kraški planoti, ki spadajo pod Trst (Občine. Bazovica, Katiuara, Presek Itd.). Cllusilo fašistične stranke še ni zadovoljno z dosedanjimi uspehi v cerkvi. Kakor se je na t r/aškein županstvu naselila mrzlica podjetnosti iu obnove, tako mora zajeti podobna mrzlica ludi ordinnriat! Tržaške župnije je treba obnovili in drugače razdeliti. Uarkovljanska župnija šteje samo itSTS vernikov, bavkov-l.iuiiskl okraj sam pa ima 0132 človeka. Trebn je župnijo razširiti na Miramar in Orljan, da na takšen način slovenski element. bolj utone. Prav tako je treba razdeliti župnijo šentjakobsko, kl Šteje 38.20» prebivalcev iu sega daleč v predmestje ter je prav radi tega tako slovenska. Slovenski del je treba odrezati, potem bo slovenščina zginila tudi I/. cerkve pri Sv. Jakobu.
Slovenski duhovnih se mora umakniti
?itpni upravitelj v Ajdovščini I on se je morul pod pritiskom fašizma in vladnih orgunov odpovedati dosedanjemu mestu. Fašizem dosledno gre /u tem, du spravi slovenske duhovnike proč iz, večjih krajev po Julijski Benečiji. — Nn njegovo mesto pride po vsej verjetnosti priseljeni italijanski duhovnik, kurat Buljile«.
Kjer sablja ne pomaga...
»Popolo.d'Italia«, glavni organ fašistične stranke, nadaljuje svojo borbo proti sterilnosti pod naslovom »Številke«. V svojem zadnjem članku ugotavlja, da prebivalstvo Novare nazaduje, in sicer v decembru je število prebivalstva padlo za 20, v januarju za 31 ljudi. Prebivalstvo Turii.a se je »krčilo v decembru za 211, v januarju za 213. Skupno je nazadovalo prebivalstvo v celokupni turinski pokrajini za 765, Tudi Brescia ima nekaj ljudi manj. — Prav tako se krči število prebivalstva Trsta, ki je doseglo višek leta 1931, ko je štelo mesto 249,575 ljudi; medtem izkazuje statistika 31. januarja 1934 248.168 ljudi.
Nesreča radi vojnega siteliva
V	zvezi s strahovito nesrečo v Ločniku pri Gorici, kjer so radi eksplozije železne cevi, napolnjene z. želatino, zgubili življenje železniški čuvaj I'ubij Sfiligoj in dve ženski, poročajo, da je neki Tržačan, po imenu Perrini, ki ima hišo v l.očniku, piav tako kakor Siiligoi podprl »latnik« pred hi'o s cevmi, polnimi želatine. Pcrrinija so domačini svarili, naj tc nevarne cevi odstrani. Ker ni ubogal, So prišli vojaški izvedenci in v bližini razstrelili cevi. Nastala je strašna eksplozija, — Goriški prefekt je po nesreči v kočniku izdal poseben ukaz, It a j prebivalstvo takoj opozoii orožnike in druga oblastva, ko naleti na ostanke vojnega razstreliva.
Ford slane 28.000 lir.
Nu koncu januarju je Italija zvišala cnrino pn ameriške avtomobile za SO?,;. Za Fordov ka-tnijon, ki stane \ tržaški prosti luki okrog 6000 lir. je treba plačati 28.000 lir carine.
V	Trstu je bilo meseca janiiurja J')J rojenih, Umrlo jili je pa "iiO. Neokusna reklama z -znanim lucciiinio pili I iu m I ii u i ne kaže učinkov, t i vilol altro!
Utopljenko so našli v potoku pri Šcmpasu. Bila ie to 82 letna Leopolda Škarabot. ki |e po netreči padla v vodo.
SO letnega Janeza Makovca ie v Vipavi povozil avtomobil. Hudo ranjenega so prepeljali v Gorico. — Pavlo Miklavčii^ je v Hrjah pri Komnu naše! mož mrtvo v spalnici, llmrln je nagle smrti.
Plaz je zasul 9 letno Ano Seljak, ko se je v Idri|i iz So!c vračala domov. Plaz se je udri z neke strehe in zasul nesrečno dekletce, ki jc pod snegom umrlo.
Zaradi tihotapstva su bili aretirani v lloto-ilršiei Anton Jseinil (Andrejev) star 42 let, Pavla 1 iknr (Francetova) Mara let in Pavla Mnjnl-kovu (Andrejeva) stara 27 let.
Dobrodelnosti fašizmu. Po italijanskih statistikah ugotavljamo, da je znašal italijanski držami proračun l')JI—2J (ko še ui bilo fnši/.iii.j nu vladi) /u socialno skrbstvu mil. lir, leta 1929—TO (pod fašizmom) pa l(>7 mil. lir; proračun /u /uiiiiiije ministrstvo Icln l')Jt—22 41 mil. lir, 192")—TO 177 mil. lir; zu zgradbo železniških prog 411 mi!.. 'V> mil., /o državni) obrambo 2.162 mil. oz. 4.V6 mil, /.u policijo je bilo izdanih leta 1021 — 22 SV) mil., letu 1929—TO 1.07'.
Kalij, škof obsodil Sem Benellijevo drnmo.
Te dni s-) po lialiji uprizorili Sem Benellijovu drnmo (jutarina Mor/u . v kateri nastopata tudi papeža Sikst V. in Aleksander Borgui, £kuf v ( eseni je javno obsodil dramo, Scjn Renelll je pisal upravi gledališču v CVscni: MoJa deln so pri/mili in odobrili višji; ja/ se pokorim sumu vladi svojega naroda ■ I u li sicer so fašistični lisii dokoj ln«kavo ne^n i I i delo.
Mati sardinskega poslanca F.milija l.ussu-jn
je le dni uuirlii nn Sardiniji. Kakor /nuno. ie liiiiilij l asmi hud uutifušiit. Posrečilo se mu ji' /lie/nli z. I.ipnrskih otokov v Francijo. Mntj je bila v tem času pod nuil/orslvuni.
Delovanje celjske „Soče" v l 1933
Celjska Soča e imela ob zuk'iučku poslovnem! lela 1033 302 člaun, ulso Lili pa lo samo Primorci, ker vprav zadn ie čase pristopa k društvu tudi mnogo domiieinov. Društveni odbor je imel med letom 32 sej. društveno delo j" bilo pa razdeljeno v (I oil.-"kib. Sestankov- je bilo .'17 in na teh sestankih 27 predavanj, ki so l.lla tmll dobro obiskana. Dohodkov jo imelo dru&fvo v (o i poslovni dobi .r)f2!> Din, Izdatkov nn ««;:rt.vr. Din. prl-nuinikl.iuj se jo kril .s prihranki Iz prejšnjih let. Društvena čitalnica in.a tii dncnlko, 4 tednike in 4 mesečnike. Knjižnica ji' zaenkrat Se bolj skromni) iu no more konkurirali z drugimi celjskimi knjižnicami.
Vse delo je osredotočeno v odsekih, mod katerimi je najvažnejši mladinski, ki je imej 20 sestankov, na katerih ie bilo 18 predavanj, dal'e je In odsek priredil več komeiiioraei.l iu Miklavžev večer. — Člani dramatičnega oiheka so nastopili na emigrantskem dnevu v Črnomlju ter na rapttllskih dneh v Trbovljah in v Celju, dalje so uprizorili tudi Fitulkovo Tekmo . V zadnjem času je bij ust,•ulovljen pevski odsek, ki ga vodi učitelj g. (ierlanc. -- Prireditveni odsek je organiziral več. izletov leseni in pozimi in skrbel, da so vse prireditve pritekle v najlepšem redu. — Soeinlni odsek vrši najvažnejšo funkcijo, ker je vedno mnogo prosilcev. Od ustanovil ve ilo seda j je razdelil 18.000 Din. Važno nalogo je vršil tudi propagandni odsek. pmlvrin da vzbudi med ljudstvom zanimanje za Primorje.
Društvo Tabor v Ljubljani je v soboti) priredilo družabni voče.r v hotelu \liklie. t us-nikar Vladisluv Fabjuučič je predaval o temi: Doluiivoljei v borbi zn Jn lo^lavijo. Na dnevnem redu »o bile pevske točke in recitacije.
Primorske razglednice, klub jugosl, akademikov iz Trsta, Gorice iu Istre v Ljubljani, šo-lenburgova ul. 7-1. o|>o/urjn trafike, papirnice in knjigarne, da je Izdal krasno serijo "tirih razglednic. Te razglednice je občinstvo zn božič kupovalo v velikih množinah, ker se bliža Veliko noe. opozarjnnio vse. dii jih nemudoma naroče, dokler so še v zulogi.
Primorski akademiki! Drevi se bo vršil \ Preporodu- (tireiia Nariiilnegu donin) vhod / lileivvcisove ceste, ledni občni /bor klubu jug. akademikov i/ Trsta, Golice in Istre. Idol vbu je /ii elUustv o obvezna!
— Pri haemeroidah, zaprtju, ranilvi črevesa, tvorih, pritisku vode. bolečinah v križu, tesnobi v pršili, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josei« grenčice vselej prijetno olajšanje. večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josei« votle.
Med Vatikanom in Nemčijo
Z Dunaja poročajo, da Fe ni napetost med Vati-kaonm in Hitlerjevo Nemčijo prav nič polegla, Vatikan baje pripravlja posebno knjigo, v kateri bo objavil vse dokumente o kršenju konkordata v Nemčiji.
*
O sodobni Nemčiji bo prcduvul v radiu vsak ponedeljek od IN.TO —l«)g. Ivan Kreft, kije doživel Hitlerjevo revolucijo iu bil sani " nieseie i i kunccntiutijskctn taboru.
Zborovanje obrtnikov
Ljubljana, 4. marca.
Pomembno zborovanje obrtnikov se je danes dopoldne vršilo v nokrliinli šišenski šoli. Tu zborovanje je vodil g. 1'unitin, udeleževalo pu se j;,i je precej društvenih ("lanov. Ob loj priliki je piki v .šiški ustanovi jenu nuvu iiodružnioii društva jiigosbivuiiskih obrtnikuv. Nu /borov u n ju ->> se pi et ie...il,j predvscin stunovska vprašanja nosili obrtnikov, vprašanje -kupnega sodelovanju s hrvatskimi iu srbskimi obrtniškimi organizacijami. diilje vprašanje skupnih .ili ločenih /buril Ic itd. /.Ui s t i krepki mi bili nu tem zborovanju ghisevj /ii ločene obrtniške zbornice, ti. Pičniiiu je odločno poudaril, da tu vprašanje še zmerom ni ilok-iučno rešeno. Fnolnc /bornfcc jc v jedr-liatein govoru /.ugovarjal g. Igllč, puudurjajoč. da se je /anjo izrekla velika večina obrtniških organizacij v Sloveniji. Drugi govorniki su tu trditev pobijali, češ, da glasovanje o tem vprašanju pač ni bilo dovolj .svobodno izpeljan11, /atu pač liik uspeli. Večina govornikov je poudarjala skupno delovanje vseli obrtnikov, iu- glede ua politična prepričanju uo-iiino/iiikov.
Veliko /iiuiinunjc, ki su g.t z obilno udeležbo pnkniali na trni zborovanju na5i obrtniki, nam piifu, da se obrtništvo zuveda svojega pomena, da veruje v s\,)jo moč in delu svoje organi/.a-fije. /:il )ki šc /mcroin upii/ujemo pri Inkih zborovanjih škodljive posledico dolgoletnih pravd in prepirov med našimi obrtniškimi urgani-zeeijantl.
Utopljenka v Ljubljanici
Preteklo nuč ub pol dvuuajstih jc opazila zusebnioa I.« t in Nastu z Ambroževega trga, ko j(' šla čez šoutpctorski most, kaku nosi Ljubljanica v sv u jem iiiučnem loku s seboj no/nuno žensko. I uljiiuvn je celo slišala, kaku je ženska stokala ti i se obupno burila / mučnimi valovi in z življenjem. Zaradi močno deroče vode pa si zcnsku nikakor ui mogla pomagati ter so jo nasproti Kunčeve tovarne zagrnili valovi. Neznanka je bila pu videzu staril okrog JU let; doslej še n is;i ugotovili, ali gre z.i nesrečo ali zii s.imo-uaior.
BAVERJ
Kaielj Vam onemoqoča vžitek v radostih zimskega športa. Kafielj in bronhijalni katar lahko in hitro zdravite z
KRESIVALOM

KRESIVAL bistveno ccnejSI. Sedaj samo Din 32'- po steklenici.
. a . u'h kl k * <•»'•» oltni v oitai m u| • • f •• m l m u i ••!«
r
Živahno zborovanje ljubljanskega trgovstva
Ljubljana, 4. niarra 1031.
Zlairi Ijubljanskorf-i trcovatvu že dolgo nis<i videli zbranega tolikega številu Članov, kakor Jn bilo to danes, Vidi se, kaku kriza teži k tlom posebno malega in srednjega trgovcu, ki morata opu-š?ali svoje obrate, Z njimi Izgublja država dobre dav kophičevalre.
Občni zbor Ijuliljunskega zdruienja trgovcev je vodil vubMržee g. Ivan Gregorr, ki Je v svojem govoru pozdravil vse navzoče. Nalo je podal obširno predsedniško poročilo, iz. katerega posnemamo, <ia lako b ž.kili časov doslej ljubljansko trgovstvu fe ui preživljalo. Številni zakoni in uredbe .so spremljali poslovanje IjubljniHkega trgovat v.i, toda promet je padel med tem lo skrajnosti. Delo uprav-; združenja nI bilo lahko, posebno ker nI manjkalo kritikov od nobene strani. Novo vpeljane davčne dajatve so težke, bile pu te' ležje, če no bi trjrov-I ske organizacije slrum-io nastopile iiroti pretirani obremenitvi.
Združeuje trgovcev je so lelovalo po svojih lno-či>h luili pri komunalni politiki, zahteva pa, da se vsakoletni občin.-ki prr,r"fu;i sestavi po |ilačl!nl riuožnestl mestnega prebivalstva. Trgovstvo ne if;n-viirjn izfioliijevanju rarnih gospodarskih in socialnih dolžnosti, opozarja pa na potrebo ozkega so-I dolo.-inja z dnvkoplačev-ilcl.
iireditne razmere
Vprašanje obrestne mere je bilo mogoče z.i !o-voljivi, re5-.-uo zu nekatere predele države, toda . nam ni prineslo one koristi, ki smo in pričakovali, j Naša obrestna mera j" še vedno previsoka in zato mora Narodna banka še nadalje zniževati svojo obrestno mero in voditi lako kreditno politiko, da i bo v resnici napravila obrestna bremena znosna.
Davčna vprašanja so bila lani v ospredju za-! iiimauja. Ljubljanski trgovci so skupno z obrtniki | podvz.eli skupno protestno akcijo, ki je imel i napeli, I zlasti ker so se ji pridružili trgovci in obrtniki v j drugih delih države, posebno pa v Belgradu.
V organizacijskem delu je omeniti, da smo ne-' posredno pred ustanovitvijo vsedržavne zveze trgovcev, ki bo štela okoli čelrt milijona članov. Zato jo umestno, da so tudi pri nas vedno bolj oklepamo stanovskih organizacij.
Glede državnih financ je na kratko omenil no-katere najvažnejše probleme, med njimi vprašanje pokojnin, ki postajajo vedno večje breme.
Po predsednikovem govoru, ki so ga poslušalci vzeli z odobravanjem ua znanje, je spregovoril v pozdrav predsednik Zbornice za T01 g. Ivan .(<■• lačin, ki je dejal, da trgovstvo ne koraka oi zmage dn zmige, ampak dr. so pojavlja v trgovskih krogih nialodušnost. Kriza jo še vodno huda. in ne vidimo ji konca, Želi, da bi združenje vedno sodelovalo z Zbornico. Rivalitete osebnega značaja morajo izginiti iz odborov. Poleg toga pa moril prenehali ludi vpadnnie za hrbet javnim delavcem i/, gospodarskih vrst. Težka je bodočnost, posebno sedaj, ko sa pojavlja taka zmeda med nazori in cilji. Borba jo sirer pokazala nekatere rezultate za trgovske interese, toda delo je ne ogromno. Ni pn vso odvisno od sistemu, nriipak marsikaj tudi '»I prakse, kar vidimo posebno pri naših davčnih vprašanjih. Zastopniki gospodarskih krogov v davčnih odborih naj bodo objektivni in naj ne pozabijo, iz kakšnih vrst izhajajo.
Davčni zaostanki v vsej državi znašajo okoli 2 milijardi Din, zato je sedaj dovoljeno obročno p'a č.evnnje v dvanajstih lotili. Davčni zaostanki v S|o-"(■11 lii so minimalni v primeri s prej nivedeno vso-I i Svoj govor je končal z apelom; Trgovci, s'rii'te -e v svojih organizacijah in zaupajte drug drugemu. Gospodarstvo potrebuje krepkega vodstva, ki ne ho šlo za dogodki, ampak bo Slo pred njimi :u k-izalo pravo pot.
Na govor gosp. e.Ikičinn jo temperamentno odgovoril g. Kavčič, ki jo pozval g. Jelačina, naj pove, kaj ima očitati članom davfivh odber.-v iz trnov-j škili vrst. Navajal je. koliko prizivov je morala vložili davčna uprava z ozirom na ronitve članov davčnih r.lborov. Za-lopiiiki gosp. krogov v odborih so Morili svojo dolžnost v polni meri, Priporočati pa io "ospudnrskim stanovom, da se že prej, pred sprejetjem novih zakonov, pobrigajo za svoje interese. Sedaj pe je videlo, kako je bilo zaradi organiziranega nastopa trgovstva spremenjenih nekaj v.ižuih določil novo gospodarske zakonodaje. Za to Imajo pa tudi največ zaslug borbeno organizacije, ki bodo tudi največ dosegle.
V teku njegovega govora jo prišlo do poj i.-irl med njim in g. .IcInčinOjip. ki jo dejal, da e že p i zadali seji Zbornice poročal, Itako se iz i'-uje I pri nas davčna praksa, pa žal ui bilo tu objavljeno.
Pota za izhod iz krize
ti. Vidmar odgovarja g. Jidačinit. da se Jc v«Mim zavedal svojih dolžnosti kakor tuji njegovi tovariši. Sicer pi kaj radi ptavljajo na razpolago svoja mesta. Časi z.i osebna razračunavanJa so veliko pretesni iu Ireba so je strniti in izriniti vse oni . l>i skušajo uveljavljali svoj- osebno interese. .Odobravanje, česliianje govorniku.)
Tajniško poročilo jo podal g. Lojze šmuc. hte-vilo trgovskih obratov stalno padu, :šo leta 1030 je bilo pri Združenju včlanjenih 13ti8 obratov, po treh letih pa jo to število padlo z.a 206 ua 1102. Med posameznimi strokami je navajal: lota t(K'.0 je bilo v Ljubljani V28 trgovin z. meš. blagom, lani samo še 139, število tigovin l živili in sadjem je (tadlo o.l 170 nn 100, sejmarjov od 7'1 na 17, agentur in komisij od 107 ua Ht5, kramarjev in branjevcev od lil nu 32. Nalo jo navedel ob.-ožne podatke o s;imo-upivivuili davščinah v dravski banovini. Lota 1031 je znašalu celolna fiskalna obremenitev dravske, banovine 1135 milj. Din. 1 ksckuoij je bilo v zadnjem č.-isii v Ljubljani okoli 3o00. Stalna zahteva vsega Irgovstva j,' tudi, da s:; prepove potnikom ddskovanje zasebnikov (tudi ua poziv ne vcf). Tozadevno bo treba uovclizacije obrtnega zakonu. Končno je govoril o organizacijskem delu, ki bo zelo pridobilo z ustanovitvijo vsedižavne z\(/r trgovcev, za katero se tako zavzema g. Kavčič, tvred-sodnlk trg z-lruž"iij iz. Slovenijo.
lil ig.ijnišno poročilo je podal g. So-s. Dohodki so zn.'i!«!i tSDOOO Din, Izdatki |m :-I71.i*io Din, urc-inožcnjo zlruženja zna.'-a 1,3!!-."00 Din. Na podlagi poročila nadzorstva, katerega je podal g. Nagla-, |o bila odboru izglasovana razroinica in je b 1 tudi sprejet roračun za I. 1034 v znesku 250.00(1 l)ln dohod ■-.■>/ in liivno toliko izdatkov
Pred volilvntnl jc prečital načelnik g. Orcfe-«-svojo izjavo, s katero dpje na razpolago svojo predsedniško mesto, ki ga ie imel H let. Vodil ic z.lru-z.enje v težkih časih in jo gledal predvsem na korist članstva. Odhaja i-.slin rok iz. združenja. Za njegovo delo se mu je zahvalil g. Bahovoc.
Nato so bilo volitve, pri katerih jo dobili v-čino tale listu (predložena je bila še ena lista, ki pa jo vsebovala skoro iste osebnosti kot Izvoljena, z. izjemo treh gospodov):
Uprava: Jekičin Ivan, Verbič Anion, Soss Kari, Kavčič Josip, Snirkolj Albin, Fubiani Pavel, !soh«-r V iktor, Vidinar Stane, Bahovoc Ivan, Breznik Ven-česlav, fvsnik Milan, Meden Viklor, Krek Ivan, KiimenSek Fnn. Namestniki: Klemene Franc, t'e-bln Dominik, linloli Janko, Laznik Viljem, Ivinim Franc, Peteline Josip. Nadzorstvo: Naglas Viktor, Greguro Ivan, Verovsek Jurij. — Namestniki: Ijo-re.c Joso, Urbanlč Josip, Bahovee, Ivan. — Častni odbor: Volk Avgusl, Verbič Anton. Soss Kari, 0'es-nik Milan, Vidmar Stane, Klemene Franc. I)ele«;»ii za Zvezni zbor: Verov.šek Jurij, .lelač.in Ivan, Verbič Anion, Soss Kari, Bahovee Ivan, Česnik Milan, Snirkolj Albin, Fabiani Pavel, Kavčič Josip, Skrbcc, Franc. Namestniki: Šober Viktor, Knmenšek Frani, Vidmar Stane, Legat Anton, Anko Alojz, Kana Anton.
Po poročilu tajnika g. Šniuca so bila z ozirom na zahteve oblasti spremenjena v nekaterih točkah pravila, kar je občni zbor soglasno odobril.
V zaključni debati je g. Zclcznikar o|>oziirj l na boj proti krošnjarjeni, znižanje carinske zaščite, proli privilegijem zadrug, za ureditev vprašanja kmetskega moratorija, za sklicanje gospodarskega sveta itd. Končno j-; v temperamentnem govoru g. Stanko FlorjanMč označil najvažnejše potrebo, n katere naj plodim ljubljansko trgovstvo. Govorila sta šo gc. Fabiani in Jehičiii. na kar je bil ob 1 občni zbor zaključen.
Položnice
zu obnovitev naročnice so priložene današnji številki za vse p. n. poštne naročnike. Vljudno prosimo, da se jih čimprej po.služijo vsi, kl jim je potekla naročnina, oziroma imajo šo knk zaostanek za minulo mesece.
Čudni otroci se rodijo
Iz Soluna poročajo o nenavadnem P" javn. Število nepravilnih porodov se nena vadno množi. Hodi se čimveč pokvarjenih otrok. Tako so jo rodil otrok, ki ,ie imel ua celit samo ono nko, ki je bilo nenavadno veliko. DrugI otrok je prišel na svet brez glavo, Irot.ii jo imel sicer glavo, (oda ue lobanje. Tudi več Kiuuiskih dvojčkov se ie rodilo, ti p.t so kmalu po rojstvu umrli.
Kako je Jusupov umoril Rasputina
Senzacionalen proces v Londonu
/ovi hiši so bili med drugimi zarotniki veliki knez Diniitri, Puriševič in Sukotin. Jusupov je Rasputina povabil v prizemeljsko dvorano, kjer je bila pripravljena ini/.a. Hibi stu sama. Rekel je, da se kasneje pridružijo še . ostali gostje. Postregel je llasputinu z. vinom, ker je vedel, da ru 11 pije. Rusputin je res pil in jedel. V vinu je bil hud strup, toda nu Rasputina, ki je bil ilno močne narave, sploh ni vplival. Ko je Jusupov opazil, du s strupom ne more umoriti Rusputiua, je odšel v zgornje sobane, kjer so že čakali njegovi prijatelji na Rasputinovo mit. l i so se začudili, ko so slišali, du je Rus-iiitin še živ. iu Jusupov je vzel revolver z na-iienom, iln Husputinu ustreli. Vrnil se je k Rns->u ti n u in v resnici tudi nanj ustrelil Rasputin -e je zgrudil, (uda umrl ui. Jusupov je stekel k svojim prijateljem in ko se je z njimi vrnil v prizemeljsko dvorano, ni v svoje veliko začudenje našel več Rasputinti. Tedaj so vsi pričeli iskiiti Rasputina in šli zu sledovi krvi. Končno so ga nnšli ob ograji nn vrtu. Tu je Puriševič še trikrat ustrelil na Rasputina. Toda Rasputin je še vedno živel. Tedaj je Jusupov zgrabil železno palico in udaril Rasputina po lobanji. Rasputin je nato izdihnil Njegovo truplo so ponoči vrgli v Nevo. Car ni mogel postopati proti morilcem, ker je bil med zarotniki član carske družine, velik knez, ki je bil takošen imun. To je zarotnike rešilo ored n rotacijo.
Jusurov je tudi izj-vil, da je bil spočetka Raz-puti"ov prijatelj. Postala =ta posebno intimna, ker ga je Razpi tin ozdnvil Jusupov se je čutil zelo slabotnega in Razputin ga je zdravil s hipnotizira-nejm. Razputin je Jusupovu pri takšnih sestankih mnogo zaupal in tako je knez spoznal, kakšen uni
Nemška skrb za rojake v tujini bodi
nam v zgled
Velikopotezna akcija organizacij za Nemce v inozemstvu
Knez. Jusupov 111 njegova /.ena iruia Alensanai o\un.
lrina Aleksandrovna, žena kneza Jusiriova je tožila filmsko podjetje Metro-Goldvvin Maver, češ, da je v svojem filmu »Rusputin« prikazala njeno osebo v neresnični vlogi, ki žali njeno čast. V resnici ni bil Film 'Rasputin« tega podjetja sestavljen natančno |xi zgodovinskih virih, |iač pu je režiser gledal v prvi vrsti nn funtastičnost in čimvečjo učinkovitost filma. V filmu igra glavno vlogo kneginja Nataša, ple-inenitnšinju dvomljive moralne vrednosti, lrina •Meksandrovna je uvidela v tej kneginji, kakor jo prikazuje film, svojo lastno osebo.
Te dni sc je začela v Londonu javna obravnava. Celo za London je to velika senzacija, ker nastopajo pri obravnavi ugledne osebnosti, /e zagovornik tvrdke VVilliam Jovvitt in zagovornik kneginje Patriek llastings stn v Londonu /nuni osebnosti. \u drugi strnili stu bila v loga in konec Rasputiua nekaj tako senzacionalnega in dramatičnega, du še dunes vzbuja vsak dogodek v tej zvezi izredno zanimanje.
\ logu lažnega menihu Rasputina na carskem dvoru je že dunes temeljito raziskana in splošno znana. Ras|>utinu se je posrečilo pridobiti si zaupanje carice v trenotku, ko je s sugestijo in z raznimi zelišči iz Tibeta vsaj začasno ozdravil njenega sina. Tako je pripovedoval zagovornik llastings. Nobenemu zdravniku se to ni posrečilo. Rasputin je imel po carici takšen vpliv na dvoru, du so ga začeli zavidati vsi dvorjani, ki so ga itak sovražili kot sina |>riprostega ljudstva. Bil je odločen nasprotnik vojne. Mlademu knezu Jusupovu se je posrečilo jiriti v stik z Rasputinom in zagovornik Patriek llastings trdi, da je Rasputin zaupal Jusupovu. da bi rud sam postal diktator Rusije in du bi bil pripravljen pogajati se / Nemčijo. Car naj bi se odpovedal in carica naj bi formalno vladala. Rasputin je - svojim nemoralnim vedenjem diskreditiral dvor, zato ga je bilo po Jusupovem mnenju treba umoriti.
Jusupov zagovornik je med procesom tudi omenil, da bi bil s strupom, ki so tra zarotniki dali Rnspiitinti, lnliko umorili 20 ljudi. Toda Rasputina se strup ni prijel, zato so ga zarotniki ustrelili.
N ril m ii se Jusupovu žena prikazuje kot žrtev RasjnitinOve nemoralno- li. To pa niti zdaleč ne odgovarja zgodovini. Irinu je izjavila, da >l>loli ni poznala Rnsmitinu. Njena vzgoja je biln takšna, du bi tudi v primeru, iln bi ga bila spoznala, odločno zavrnila vsake slike z Ras|)ii-tinovo pokvarjeno družbo, lrina ie tudi dodala da bo tožila filmska podjetja v Avstriji. Nemčiji, Franciji, v Italiji in v Združenih državah ter v-e angleške kinematografe, ki bi predvajali film RusDiitin« v izdaji Metro Goldvvin Maver. Pred sodiščem je kneginja govorila neprestano » ur.
Zagovornik filmskega podjetja g. Jovvitt je trdil, da je Irininn razlaga filma povsem napačna. kajti v filmu se niti zdaleč ne prikazuje resnična kneginja lrina Meksandrovna, pač pa čisto druga izmišljena osebnost. Poleg teira je tudi znano, da Rasputina ni umoril knez lusu-pov. Povsem tem sj lahko razlagamo, kakšna napcstosl je nastala v sodni dvorani, ko je stopil pred sodnike knez Jusupov. Bil je bled in impravljal vtis gosposkega človeka. Vngleščino je govoril nekoliko težko. Popisal je vzroke, ki • so ga dovedli do sklepa, da umori lažnega meniha in umor sam.
Jusupova izpoved o umoru
Rasputina je povabil v svojo palačo. Ker je vedel, da se bo Rasputin obotavljal, sluteč, dn se nekaj proti njemu pripravlja, mu je dejal, dn bi rada spoznala njegova žena. Rasputin se ni mogel ustavljati mikavnemu srečanju in se je vabilu odzval. Zvečer je prišel h knezu. V kne-
čujoč vpliv ima Razputin na vse politično življenje i m . naro<"om' obenem
v Rusiji. Jusupov je zaključil svoje prinovedo- 1 Pol'tični in gospodarski razvoj izseljeništva s tem,
Da so nemške manjšine po vsem svetu tako dobro organizirane v kulturnem in političnem področju, se morajo zahvaliti stari domovini, ki ima na tem poprišču prvenstveno mesto med evropskimi državami. Nemčija z veliko ljubezni o čuva svojo kri. Nemci sami cenijo te manjšine nad 30 milijonov, od teh je dobra polovica katolikov, ostali pa so v pretežni večini protestanti. Povsod, kjer se je naselil nemški živelj, mu je domovina takoj preskrbela organizacije, ki v prvi vrsti skrbe za to, da se ohrani nemški jezik in pristni nemški duh. Te organizacije so vedno v dobrih zvezah z domovino 65 milijonskega naroda, ta se dobro zaveda, da ima v svojih manjšinah močno oporo v svoji zunanji politiki. Da pa so ti stiki možni in realni, zato so si ustanovili Nemci v domovini razna društva, ki imajo samo to nalogo, da so v stalni zvezi z rodno krvjo v tujini; seveda podpira ta društva država. Danes ima Nemčija taka društva v vseh večjih nemških mestih, ki zelo uspešno delujejo.
Dobro bo, da si od bliže ogledamo ta društva in njihovo delo. Nemci imajo v glavnem tri društva, toda vsa tri so med seboj v taki tesni zvezi, da se ločijo le po imenu, ne pa po namenu, ln ta so: Družba sv. Bonifacija, družba sv. Raiaela in Društvo za Nemce v inozemstvu.
Družba sv. Bonifacija skrbi predvsem za nemško diasporo, Rafaelova družba skrbi za izseljence preko morja, Društvo za Nemce v inozemstvu, glavno gibalo teh dveh društev, pa skrbi za nemške manjšine v Evropi; obenem vodi glavno evidenco za diasporo in inozemstvo. Poleg teh treh društev so še razni »Inozemski instituti«, ki imajo to nalogo, da skrbe za izseljeniške liste, za propagando med narodom, obenem pa pieiskujejo zgodovinski,
vanje s stavkom: »Umoril sem ga. da bi rešil svojo državo.« _ Dogodki v Rusiji so dokazali, da je ni rešil.
Francija je tudi letos začela v Maroku ofenzivo proti vstašem ob gorovju Atlas. Borba ni niti za Francoze, ki so oboroženi in sploh opravljeni kar najmodernejši, lahka, ker se domačini skrivajo za skale in napadajo Francoze iz zasede.
da izdajajo številne liste in debele knjige. Poleg manjših nemških institutov za Nemce v tujini, naj omenim le glavne in ti so v Stuttgartu, Lipskem, Munstru in Berlinu. Ti instituti izdajajo knjige in zbirajo najrazličnejši mateiial za proučevanje manjšinskega vprašanja. Tu je izšlo že več knjig, ki obravnavajo položaj nemške manjšine v Jugoslaviji. Vse te knjige so pisane v trdem nemškem duhu in pogosto niso objektivne. Res ne vem, ali jih na- ! menoma tako pišejo, ali pa ne poznajo resničnih j razmer svoje manjšine v naši državi. Za zgled naj j omenim le to, da pisci teh knjig še vedno cenijo j število Nemcev v Jugoslaviji nad 1 milijon in trdijo, I da so v hudi borbi za narodni obstanek brez po- i trebnih šol, organizacij itd. Protestanti imajo še vse močnejše organizacije kakor katoličani; tudi I njihove so glede narodnih zadev s katoliškimi v I zvezi.
Poleg vseh teh društev in institutov, so še druga društva in organizacije, ki so omenjenim trem glavnim društvom podrejena. Te so številna prosvetna, politična in cerkvena društva, ki zbirajo denarne prispevke za rojake v tujini. Vsaka škofija in vsaka župnija je močna edinica, ki podpira glavna gibala izseljenskega udejstvovanja. Vsa ta društva po škofijah in župnijah s podporo vzdržujejo revne dijake, ki so se odloiili, da se posvetijo kot učitelji in dušni pastirji delovanju med svojimi rojaki v inozemstvu; ta društva podpira tudi država.
Skrb za nemške manjšine goje zlasti po osnovnih, srednjih in visokih šolah. Neverjetno je, koliko že otroci v osnovni in srednji šoli zbero denarja za brate v tujini. Da je mogoče to misel tako širiti med nemškim narodom, gre zasluga že v osnovni šoli, v kateri se otroci seznanjajo s temi vprašanji. Kako že mali otroci poznajo taka vprašanja, kaže dogodek, ki sem ga sam doživel v Nemčiji.
Za vsako slovensko šolo na Koroškem
Niti dvojezičnih šol ni več! nemška Šola prt flOS?
/-opet so našli slavni diamant >Jonker<. Velik je kakor kokošje jajce ter zavzema po velikosti četrto mesto na vsem svetu in je vreden okoli 25 milijonov dinarjev. Kljub temu so ga poslali v I o: don kot čisto navadno pošiljko in jc tja srečno prispel.
Govoriti o manjšinskem šolstvu med koroškimi Slovenci .je skoroda nemogoče, "ker slovenskih ali vsaj napol slovenskih šol na Koroškem ni. Na papirju koroških oblastev .ie sicer še vedno kakih 70 do 80 šol, ki so zapisane kot »utrakvistične« t. j. dvojezične. Oblast va prikazujejo strmečemu svetu v Ženevi to število v dokaz svoje široko«rudne manjšinske polit iko. Okrajnega šolskega nadzornika v Šmohorju v Zilski dolini so celo uradno določili za nadzornika utrakvističnih šol.
Danes jc položaj na Koroškem na šolskem polju mnogo slabši kakor kedaj prej. Dvojezični sta danes kvečjemu še dve šoli, šoli v Selah in v Globasnici, k„er se .slovenščina poučuje v prvem šolskem letu in nekoliko tudi še v drugem šolskem letu. A od tretjega šolskega leta naprej je tudi na teh dveh šolah vse nemško! Kako pu je na drugih takozvunih utrakvističnih šolali, nam ka/ejo najbolj nazorno naslednji primeri: Na približno 30 šolah, ki jih oblasti štejejo med utrakvistične, ne ču.ie deca sploh nobene slovenske besede in na marsikateri teh šol se začenja pouk z gotico, tako da učenci sploh ne obvladajo latinice. • Take šole niso mogoče k.ie na .jezikovni meji za Celovcem lili Beljakom, temveč tudi sredi Roža. (Podro-ščien, Bistrica v Rožu, Sveče, Borovlje, Marija ua Žili, Vrba itd.!!) Na ostalih utrakvističnih šolali _se jia slovenščina nikjer ne poučuje j ne bo pozabila? kot učni jezik, temveč je samo sredstvo za sporazumevanje z deco, ki prihaja v šolo brez najmanjšega znanja nemščine.
Znan ,ie slučaj iz Sveč, rojstnega kraja lOinspielerjevega, kjer jo učitelj sramotil slovensko učenko, da ne bo radi nje uvedel »srbske propagande in cirilice«! Naša država se slika v liajogabnejših barvah in naš narod kot narod barbarov in svinjskih pastirjev! — Do kani vede sovraštvo, kaže primer iz utrakvistične šolo v Št. llju ob Dravi: Šolski upravitelj Fister je ukazal neki slovenski učenki, naj gre klečat na goli cement. Deklica se je prehladila in — umrla. Slovenci so se pritožili na okrajno nače' Ivo v Beljaku, ki sedaj še vedno »preiskuje« lo pritožbo. Fister poučuje naprej, uživa za-
i	!" v . nemšku- j hinjskih, hišnih ln'"vrtnih
j tarskein listu Koroški, Domovina« je do za d- de, . Uče službo. Naslov l njegav napadal Slovence, predvi-em župnika Petriča, ki ga sramoti tudi v razredu prod učenci.
Makliuova začetnica (slovensko-ncmška!), ki je 'predpisana« z.n utrakvistične šole, je 1'einškntarskini ueilel. eni še vedno prevelika koucesijn Slovencem in jo skušnjo lin vse | načine odpravili. (Rožek. Medgor e.) Učitelj ' Maritiilsch (!) nn ntrnkv i <leni šoli v M< 1-gorjali je nedavno izjavil: »Solange ich du
liin, wird keine slovenische Fibel eingefiihrt!« (Dokler sem jaz tu, se slovenska začetnica ne bo uvedla!) Mislil je pri tem na ubogo slovensko-nemško Maklinovo začetnico!. .
»Koroški Slovenec«, list naše manjšine na Koroškem, je pred tedni priobčil zahteve koroških Slovencev na šolskem področju. Pisali smo že, da so te silno skromne in tako neodločne, da se jim je kar poznalo, da so se voditelji naše manjšine bali, če morda le niso zahtevali že preveč: slovenščina kot učili jezik samo prva tri šolska leta, a od drugega šolskega leta že tudi pouk nemščine ixi nekaj ur na teden.
Toda za usodo koroških Slovencev sino tudi mi soodgovorni. Pomislimo samo, kako bi znšumelo po vsem nemškem svetu radi protestov, če hi se na naših manjšinskih šolah pripetili primeri kakor v Svečah, Šent llju oii Dravi in v Medgorjah! Mi pa in.il-čimo. Lansko leto smo čuli v senatu med proračunsko debato govor senatorja dr. Rožiča o stanju manjšinskega šolstva pri nas in v Avstriji — a potem je bilo zopet vse tiho. Kajti tisti posamezni glasovi na raznih skupščinah in zborovanjih naših kulturnih društev o izvajanju represalij: »šola za šolo!«, se pač niso slišali na poklicanih mestih!
Ali nismo po plebiscitu svečano obljubili koroškim Slovencem, da jih Jugoslavija
—r—
Enajstletni fantek, ki je bil tedaj v prvem gimnazijskem razredu, me je spraševal, odkod sem doma. Dejal sem mu, da iz Jugoslavije. Nekaj časa premišljuje, potem pa se moško odreže: »Vi ste bili pa v svetovni vojni naši sovražniki.« Začuden sem ga gledal in ga naprej izpraševal. Presenečen sem bil, ko mi je zatrjeval, da so se v šoli učili, da naša država zatira Nemce! Nerazsodna mladina sprejema takšne nauke in živi v tem prepričanju tudi kesneje. Podobno se godi v srednji šoli in po univerzah, ki imajo posebne stolice za manjšinsko vprašanje Zadnji čas je že, da se iztrebijo iz nemških knjig, časopisov in tudi iz javnega mnenja takšna krivična mnenja, ki nas pred svetom ponižujejo, in ovržejo s primerno propagando v svetu.
Omeniti moram tudi, da imajo Nemci v rajhu lepo število lepih in prostornih kolegijev, kjer študirajo izseljenski dijaki in se seznanjajo podrobno z manjšinskim vprašanjem. Omembe vredna kolegija sta v Berlinu in Munstru. To so krasni kolegiji, moderno urejeni, kjer je prostora za 500 visoko-šolcev. Tu dobiš nemške visokošolce, ki so prihiteli v te udobne domove iz najrazličnejših držav.
Nemški listi so pričali, da je odstopilo celotno vodstvo Društva za katoliško nemštvo v inozemstvu. Če je to resnica, bodo občutili posledice Nemci sami; škoda pa je tudi za nas. Katoliška organizacija je bila za nas pravična, ali je vsaj takšna skušala biti. Položaj se bo vidno poslabšal, ko stopijo h krmilu te katoliške organizacije Hitlerjevi šovinisti.
Če vse to dobro premislimo, kako so organizirani Nemci in s kakšno skrbjo in ljubeznijo delajo za svoje brate in sestre v tujini, potem nas mora biti sram, da se mi ne ganemo z mesta.
Jože Podslivniški.
Nemcem ni nikoti dovolj!
Letos — \ februarja — je proslavila nemška manjšina v Novem Sadu že četrtič veličastni praznik narodnih noš, katerega so se udeležili najodličnejši predstavniki nemškega življa v naši državi. Ob tej mogočni manifestaciji nemške. misli in duha in zavednosti, jih je po radiu iz Stuttgartu nagovoril dr. Strolin, veliki župan in predsed uik Instituta za Nemce v inozemstvu«. Te proslave so se udeležili tudi odlični predstavniki jugoslovanske javnosti, ki so bili tudi toplo pozdravljeni po radiu iz Stuttgarta. \znesene in prisrčne besede dr. Strdlina. govorjene iz glavnega mesta Švabske, kjer je stara domovina naših švahov v Bunatu in Bački, so te navdušile in napolnile s trdno vero. du v tujini niso sumi. S prisrčnim pozivom: »Briider, reicht die Hand zum Bmide«, se je govornik obrnil ob tej priliki tudi do drugih rojakov, ki so naseljeni po ostalih državuli Evrope. Lahko si mislimo, da so bili nemški izseljenci veseli tako toplih besed iz stare domovine. Ta metoda, ki jo nemški institut v Stuttgartu že nekaj let uporablja, je zelo posrečena, saj iniH živa beseda neprimerno več učinka in uspeha, kot pu se tako pisana mrtva beseda v časopisu. <■
Kdor je čital poročilu o tej slavnosti, se mu mora zelo čudno zdeti, iln se še dobe ljudje, ki trdi jo, da so Nemci v naši državi zatirani.
Kuko se |>o vsem tem mora človek zučuditi, ko bere v katoliški reviji »Neuland« takšne trditve o položaju Nemcev v Jugoslaviji: Položaj nemške manjšine v Jugoslaviji je različen. Nemška manjšina v Sloveniji se ne more veseliti posebne svobode in posebne strpnosti; prav lelos st je zdelo, da bodo sovražnosti zopet narasle. Tudi tu gospodarski propad (!). pomanjkanje šol in dušnih pastirjev (!). čeprav moramo pri/nati, da tupalam vendar polagoma zmaguje večja pravičnost. Tu in trnu ob koroški meji, ni lako, kakor bi moralo biti... Malo razveseljiv je ludi položaj Nemcev v hrvatskem območju. Lr. s težavo so pričele poslovati osnovne šole, ki jih je dovolila centralna vlada v Belgradu; edino v nekaterih občinah se uveljavljajo načela Cerkve glede uporabe materinega jezika v šoli in cerkvi Potem se ne smerno čuditi, dn ni versko moralno življenje tu nu višini. Priznati je treba, da postaja škof v Djakovu polagoma bolj strpen in ustrežljiv. Znosen je jioložuj majhnega številu Nemcev v Bosni. Položaj Švabov v Vojvodini, Bučki in Banatu je v bistvu neizpre-menjen. Nnto omenja list. rla bi bilo Nemcem dovoljeno učiteljišče. Nadalje trdi. da je škof Budanovič v Subotic prepovedal nemškim kato-iskim duhovnikom udeležbo pri katoliškem kongresu nu Dunaju. Lepo se razvija versko -nNemcev v Belgradu. kjer živi med 50.000 katoličani 15.000 Nemcev.
.. Polemizirali ne bomo. Odgovorimo le z nu-sim ceteruni censeo: Dajte koroškim Slovencem samo tf>, kar imajo Nemci pri nas!
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles triciUljev, šivalnih strojev motoriev in dvokoies v prostorih domače
tovarne ..TRIBUNA" V Batjel, Ljubljana, Karlovska c. 4
Najnižje cone! - Cenik franko.
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert (e)
+ % Hai iitilidhU
najboljši Trbov.-ljsk / X prumuR v 7,aboJfklli dobite pri
L. Pogatnik
treov.na s kur voin, Ilolinri cevu ulica 5. Teto,on :».$J
Zaboji ek le riin 1150 do sluvljtm v hiSo »in 18 -.'
Dekle
srednjih let, vajena ku-
v upravi šl. 2323.
Slovenca« pod (a)
Mlinarji!

prosn «|rtc id ku|>ite iia|«v(ifj«*
VOl K LJI BI JANA
,*ielMo»in« rit« in muke K«l|e»(i i'W1b t«.
R. Z. £ NEOM. Z.
Miklošičeva cesta 6
(v lastni palači)
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri
NOVE VLOGE, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3%
inserirajte v ronedeljshem Slovencu