Boris Kern ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko boris.kern@zrc-sazu.si Irena Stramljič Breznik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta irena.stramljic@um.si Slavistična revija 73/2 (2025): 329–346 UDK 811.163.6'373.611 DOI 10.57589/srl.v73i2.4253 Tip 1.02 Kombinatorika izhodiščnega obrazila -ati v slovenščini Večstopenjska tvorba zlasti v slovanskih jezikih omogoča morfotaktične analize, ki se osredotočajo na raziskovanje družljivosti besedotvornih obrazil, pri čemer stopenjske tvor- jenke razmejujemo glede na besednovrstno pripadnost izhodišč besedotvornih sestavov. Na podlagi obsežne raziskave za slovenščino, ki je z vključitvijo najsodobnejših raziskovalnih metod s področja jezikovnih tehnologij omogočila analizo tako besedja iz aktualnih slovarjev slovenskega jezika kot korpusnih virov, se je pokazalo, da priponsko obrazilo -ati nastopa na začetku priponskih nizov tako pri izsamostalniških, izpridevniških in izprislovnih stopenj- skih tvorjenkah. Cilj prispevka je primerjati te priponske kombinatorike, in sicer z vidika (a) dolžine priponskih nizov, (b) njihove razvejanosti, (c) zastopanosti posameznih obrazil kot tudi z vidika (č) pomenotvorja. 1 Ključne besede: stopenjsko besedotvorje, stopenjske tvorjenke, besedotvorje, morfotak- tika, priponsko obrazilo Combinatorics of the Initial Formant -ati in Slovenian Multistage word formation, especially in Slavic languages, allows morphotactic analyses focusing on research into the combinability of formants, where multistage derivatives are delimited according to part-of-speech categorisation of the word-formation base. The anal- ysis encompasses vocabulary from current Slovenian dictionaries and corpus sources and is based on extensive research on Slovenian, incorporating state-of-the-art research methods in language technologies. It was shown that the suffix -ati occurs at the beginning of suffix chains in denominal, deadjectival and deadverbial multistage derivatives. This article compares these suffix combinatorics in terms of (a) the length of suffix chains, (b) their branching, and (c) the representation of the individual suffixes, as well as in terms of (d) semantic extension. Keywords: multistage word formation, multistage derivatives, word formation, morpho- tactics, suffixal formant 1 Uvod Raziskovalno področje, ki se osredotoča na analizo in opis družljivosti besedotvornih obrazil v okviru večstopenjske tvorbe, imenujemo morfotaktika. Besedotvorni niz barva 1 Prispevek je nastal v okviru projekta Kombinatorika besedotvornih obrazil v slovenščini (J6-3134) in programov Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038) ter Slovensko jezikoslovje, knji- ževnost in poučevanje slovenščine (P6-0156), ki jih financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 330 → barvati → pobarvati → pobarvan → pobarvanost, ki zajema poleg izhodiščnega netvorjenega samostalnika štiri stopenjske tvorjenke, izkazuje kombinatoriko treh pri- ponskih obrazil: -ati + -n + -ost. V nekaterih slovanskih jezikoslovnih okoljih, kjer je stopenjsko besedotvorje dobro uveljavljeno, npr. na Poljskem (prim. Skarżyński 2003), je posledično tudi morfotaktika dokaj dobro raziskano področje (Burkacka 2012: 8). I. Burkacka (2012: 8) v kontekstu raziskav poljske morfotaktike izpostavlja raziskave iz 70. in 80. let 20. stoletja: Budowa morfologiczna przymiotników polskich iz leta 1977, Z morfotaktyki tematów rzeczownikowych współczesnego języka polskiego iz leta 1979, poglavje Morfotaktyka v slovnici Gramatyka współczesnego języka polskiego iz leta 1998 (ur. R. Grzegorczykowe, R. Laskowskega, H. Wróbla), avtorica vseh treh del je K. Kowalik; monografija K. Michalewskega Dystrybucja polskich rzeczownikowych formantów przyrostkowych iz leta 1984. V slovenskem jezikoslovnem prostoru so tovrstne raziskave nove; prva morfotaktična analiza za slovenščino je bila objavljena leta 2020 (Kern 2020). I. Burkacka je leta 2012 izdala monografijo Kombinatoryka sufiksalna w polskiej derywacji odrzeczownikowej, v kateri je na osnovi drugega zvezka stopenjskega slovar- ja Słownika gniazd słowotwórczych współczesnego języka polskiego (2001), ki zajema izsamostalniške stopenjske tvorjenke, analizirala družljivost priponskih obrazil in tudi omejitve pri tvorbi besedotvornih nizov. 2 Raziskava je pokazala, da je najvišji niz petpri- ponski, pri čemer je v gradivu potrjen le eden: -aln (y) + -i/yz (ować) + -ac (a) + -or + -sk (i) 3 – CENTRUM 2. → centralny → centralizować → centralizacja → centralizator → centralizatorski (Burkacka 2012: 59). Poleg tega je bila potrjena ugotovitev, da se z večanjem števila priponskih obrazil zmanjšuje raba teh leksemov (o tem za slovensko gradivo glej Kern 2024b: 468–70). Avtorica v analizo vključuje tako tipične priponske nize (Burkacka 2012: 157–61) kot tiste, ki sodijo na »sistemsko obrobje« (Burkacka 2012: 190–212). Eden od pomembnih mehanizmov, ki omejujejo dolžino priponskih nizov, so t. i. krnitve delov morfemov (polj. ucięcia; npr. -ja v omenjenem nizu -acja + -or). Njihova vloga je odprava ponovitev fonetično enakih ali podobnih delov morfemov in neobstoječih soglasniških sklopov (Burkacka 2012: 179). Pomembni sta tudi ugotovitvi, da neprevzeta priponska obrazila gradijo kratke nize (večinoma dvoobrazilne), medtem ko prevzeta gradijo daljše (Burkacka 2012: 183). Gradivo je tudi pokazalo raznolikost priponskih nizov glede na to, ali so tvorjenke del splošnega jezika, pogovornega jezika 4 ali terminologije 5 (Burkacka 2012: 129–56). Avtorica opozarja tudi, da v kontekstu omejitev poleg morfonoloških obstajajo tudi pomenske omejitve, in sicer predvsem 2 Raziskava Burkacke je bila pobuda in izhodišče za raziskave kombinatorike besedotvornih obrazil v slovenščini v okviru projekta KOBOS, ki so opisane pod točkama 2.2 in 2.3. 3 Avtorica v oklepajih navaja končniške in oblikotvorne morfeme, v lomljenih oklepajih pa dele bese- dotvornih obrazil, ki so pri višjestopenjski tvorjenki krnjeni. 4 Zaradi ekspresije, ki je značilna za pogovorni jezik, se kot tipično kaže podvojeno obrazilo s pomenom manjšalnosti (npr. -i/yk + -ek: baliczek). 5 Burkacka trdi, da ni mogoče določiti obrazilnih nizov, tipičnih za terminologijo na splošno, saj gre za zelo raznoliko besedje. Možno je določiti le posebnosti znotraj posameznih poddisciplin: npr. v botaniki in zoologiji -ak + -owat (y): widłakowaty 'lisičjakovka', -nik + -owat (y): rdestnicowaty 'dristavčevka'; -ek + -nik + -owat (y): paciorecznikowaty 'kanovka' (Burkacka 2012: 150); ali v kemiji: -an + -ow(y): octanowy 'oktanov' (Burkacka 2012: 147). Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 331 pri tvorbi samostalnikov na -ość in prislovov, pri morfoloških omejitvah pa prihaja do sprememb, npr. premene g : ż, ki so bile tipične za manjšalnice, so danes tipične tudi za tvorbo feminativov, poleg tega pa tudi nizi -ow(y) + -ość + -ow(y) »niso nemožni« (Burkacka 2012: 180). 2 Raziskave morfotaktike v slovenščini 2.1 Zavest o veriženju morfemov in večstopenjski tvorbi ter glasovni in pomenski razčlenitvi sufiksov lahko zasledimo že v Miklošičevi Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, in sicer v drugi knjigi z naslovom Stammbildungslehre (Miklošič 1875: 418; več v: Vidovič Muha 1992: 174). V doktorski disertaciji A. Vidovič Muha Zloženke v slovenskem knjižnem jeziku iz leta 1983 in v njeni nadgradnji, tj. v Slovenskem skladenjskem besedotvorju ob primerih zloženk, iz leta 1988 ( 2 2011), so izpeljanke iz zloženk predstavljene popolnoma v maniri stopenjskega besedotvorja: npr. avantgarda, -ist 2 , -ičen 3 , -ost 4 (Vidovič Muha 1983: 419). 6 Vidovič Muha presega obravnavo binarnega razmerja med motivirajočo in motivirano besedo ter posega na področje obrazilne kombinatorike predvsem na mestih, kjer govori o predvidljivosti tvorbe: npr. »[i]z pridevnikov, tvorjenih z obrazilom -ski, je načeloma možna tvorba samostalnikov s pomenom lastnosti: knjigovodsk 2 -ost 3 , rejnišk 2 -ost 3 , klatešk 2 -ost 3 , pi- sunsk 2 -ost 3 , tabornišk 2 -ost 3 , pečarsk 2 -ost 3 « ter »[m]orebitna ponovna tvorba pridevnikov – gre za najmanj tretje- oz. četrto- ev. še višjestopenjsko tvorjenost – je po pričakovanju vezana na obrazilo -ni, npr. *rejni 1 - (š)k 2 -ost 3 -n (i) 4 (Vidovič Muha 1988, 2011: 104). Tudi v Slovenskem leksikalnem pomenoslovju je govora o predvidljivosti razvrščanja obrazil -ski, -ni, -ji in -ost (Vidovič Muha 2000: 44–5), A. Vidovič Muha pa ugotavlja tudi omejitve v tvorbenem sistemu: samostalniške tvorjenke iz vrstnih pridevnikov z obrazilom -ni na podstavi iz konkretnih samostalnikov niso mogoče (npr. *cestn-ost, *mizn-ost) (Vidovič Muha 1988, 2011: 104). 2.2 Deli, ki sta v nadaljevanju omogočili morfotaktične raziskave za slovenščino, sta Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B (v nadaljevanju BSSJ) I. Stramljič Breznik iz leta 2004 7 in monografija Stopenjsko bese- dotvorje (Na primeru glagolov čutnega zaznavanja) B. Kerna iz leta 2017 8 . Slednje je bilo tudi osnova za prvo morfotaktično analizo za slovenščino, ki je bila predstavljena v članku B. Kerna Kombınatorıka prıponskıh obrazil v besedotvornıh sestavıh glagolov čutnega zaznavanja iz leta 2020. V njem je bilo analiziranih 34 besedotvornih sestavov z glagoli čutnega zaznavanja, ki zajemajo 751 tvorjenk. 9 Te so bile v raziskavi razvrščene 6 Številčni eksponent nad izpeljankami označuje stopnjo tvorjenosti; gradivo obsega približno 7.000 zloženk in izpeljank iz njih. 7 Gradivo obsega 666 besednih družin z 11.136 tvorjenkami ali njihovimi deli. 8 Gradivo obsega 38 besedotvornih sestavov s 1195 stopenjskimi tvorjenkami, pri čemer je prvič na slovenskem gradivu upoštevano merilo enopomenskosti, ki določa, da vsak pomen besede predstavlja enoto znotraj besedotvornega sestava. 9 Vir za nabor tvorjenk so: Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014), Slovenski pravopis (2001), Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012), Besedišče slovenskega jezika (1998) in korpusa slovenskega jezika Nova beseda in Gigafida. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 332 glede na število priponskih obrazil (51 dvo-, 19 tro- in 6 štiripriponskih nizov; slednji je tudi najvišji), skupaj je bilo registriranih 76 različnih priponskih nizov. 2.3 Cilj temeljnega raziskovalnega projekta Kombinatorika besedotvornih obrazil v slovenščini (dalje KOBOS), ki poteka od leta 2021 do 2025 v sodelovanju Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Instituta »Jožef Stefan« in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je med drugim celovita analiza kombinatorike pripon- skih obrazil (več o projektu v: Kern 2024a: 129–30; Stramljič Breznik 2024b: 332–3). Zaenkrat je bilo objavljenih oziroma je v fazi objave 14 prispevkov, v katerih so navedeni delni izsledki raziskave. Slednje na kratko povzemamo v nadaljevanju poglavja, pri čemer se osredinjamo na dele analiz, ki zajemajo kombinatoriko (posamezni prispevki namreč lahko zajemajo tudi druge besedotvorne vidike). V prispevku Novel Slovenian COVID-19 vocabulary from the perspective of naming possibilities and word formation S. Pollak, I. V oršič, B. Kerna in M. Ulčarja (2023) je med drugim z vidika kombinatorike priponskih obrazil analizirano koronabesedje. V članku Feminativi v izsamostalniških besedotvornih nizih B. Kern (2023) obravnava pare poimenovanj za osebe moškega in ženskega spola v besedotvornih sestavih s samo- stalniškim besedotvornim izhodiščem. V morfotaktičnem delu analize avtor ugotavlja priponsko kombinatoriko pri feminativih (ta je dvo- in tropriponska). Del drugih analiz se osredinja na kvantitativne podatke o kombinatoriki obrazil v besedotvornih nizih. Te analize, ki so zamejene na gradivo iz BSSJ-ja, 10 podajajo informacije o: (a) deležih tvorjenk, ki izkazujejo dvo-, tri-, štiri- in ponekod petpriponske nize, (b) številu različnih priponskih kombinacij in njihovo pogostnost glede na število tvorjenk, (c) produktivnosti posameznih besedotvornih modelov z vidika raznolikosti pri- ponskih kombinacij, (č) produktivnosti posameznih besedotvornih modelov z vidika števila tvorjenk, (d) izhodiščnih priponskih obrazilih, (e) njihovi produktivnosti, (f) priponskih obrazilih, ki najpogosteje nastopajo v po posameznih dvo-/tro-/štiri-/ petpriponskih nizih, (g) priponskih obrazilih na koncu priponskih obrazil. Med drugim tovrstne podatke prinašajo naslednje raziskave: Kvantitativni podatki o be- sedotvornih modelih in priponskih nizih izmedmetnih tvorjenk v Besednodružinskem slovarju 10 Omejitev na BSSJ je utemeljena s tem, da omenjeni slovar predstavlja nabor razdelanih besedotvornih sestavov, ki je bil tudi učna množica za strojno iskanje v BSSJ-ju potrjenih priponskih kombinacij v drugih jezikovnih virih: korpusnih (metaFida, Sloleks) in slovarskih (SSKJ2). Pri projektu je bilo strojno dobljeno gradivo, ki ga je pripravil T. Erjavec, pregledano in dopolnjeno z iskanji s pomočjo ChatGPT-ja 4.0 ter monografije B. Kerna Stopenjsko besedotvorje (Na primeru glagolov čutnega zaznavanja) (2017). Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 333 slovenskega jezika za iztočnice na b I. Stramljič Breznik in N. Ledinek (2024), Značilnosti izmedmetih priponskih nizov v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika za iztočnice na b I. Stramljič Breznik (2024a), Izmedmetna tvorba glagolov – tvorbene značılnosti sku- pine s pomenom 'oglašati se' in 'govoriti' I. Stramljič Breznik (2024b), Od skladenjskega do stopenjskega besedotvorja pri prikazu tvorbenih zmožnosti izbranih glagolov in prislovov I. Voršič, A. Žele in N. Ledinek (2024) ter Izprislovne stopenjske tvorjenke B. Kerna in N. Ledinek (2025). Članek B. Kerna Priponski nizi izsamostalniških stopenjskih tvorjenk z izhodiščnim obrazilom -iti v slovenščini (2024) se osredinja na prikaz in analizo priponske kombinatorike, ki jo izkazujejo izsamostalniške stopenjske tvorjenke, katerih prvo obrazilo v priponskih nizih je -iti. Slednje sodi med najbolj razvejane, saj vključuje kar 36 različnih priponskih nizov, pri čemer je večina dvo- in tripriponskih (štiripriponska sta le dva). Na bolj leksikografski vidik obravnave stopenjskih tvorjenk pa se nanaša prispevek B. Kerna Considering Word Formation in Compiling Dictionaries (2024). V prispevku je predstavljen tudi vpliv višjestopenjske tvorbe na pojavnost stopenjskih tvorjenk v korpusnih virih, kar predstavlja pionirsko raziskavo tudi v slovanskem smislu. V fazi objave (prispevki so bili predstavljeni leta 2024 na 23. mednarodni znanstveni konferenci Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju) pa so še trije morfotaktični prispevki. Prvi med njimi je Značilnosti prvostopenjskih izpridevniških samostalniških izpeljank in tvorbena kom - binatorika obrazil -ica ter -ec v slovenščini I. Stramljič Breznik, v katerem avtorica predstavi osnovne značilnosti prvostopenjskih samostalniških izpeljank iz pridevniških podstav. Nato prikaže lastnosti dvo- in tropriponskih nizov, nastalih s prvostopenjskima obraziloma -ica in -ec, ki veljata za »rodni oz. srednje rodni obrazili pri tvorbi samostalniških izpeljank s pridevniškim izhodiščem« (Stramljič Breznik 1994: 137). Druga v vrsti je raziskava A. Žele, N. Ledinek in I. Voršič Med besedotvorjem in skladnjo: Kolokabilnost slovenskih glagolskih zvez tipa GlagPrisl in njihova sistemska pretvorba v zveze tipa PridSam. V njej so analizirani izglagolski priponski nizi z izhodiščnimi priponskimi obrazili -ač , -eva- in -av ter izprislovni priponski nizi z izhodiščnim priponskim obrazilom -nji. V tretjem prispevku Izsamostalniški besedotvorni nizi v slovenščini z vidika morfotaktike B. Kerna je predstavljen izbor najproduktivnejših priponskih nizov ter uporabnost generativne umetne inteligence pri iskanju primerov, ki izkazujejo posamezno priponsko kombinacijo. V prispevku je predsta- vljen tudi vpliv višjestopenjske tvorbe pri izsamostalniških stopenjskih tvorjenkah na njihovo pojavnost v korpusnih virih, in sicer primerjalno s stopenjskimi tvorjenkami z glagolskimi, pridevniškimi in prislovnimi besedotvornimi izhodišči. Izpostaviti velja še prispevka, ki se nanašata na jezikovnotehnološki vidik raziskave kombinatorike, in sicer Automating deri- vational morphology for Slovenian T. Erjavca idr. (2023) ter Advancements in automatic morphological segmentation for Slovene M. Pranjića in S. Pollak (2025). 3 Izhodiščno obrazilo -ati 3.1 Samostalniška besedotvorna izhodišča Prvostopenjski glagoli na -ati v izsamostalniških sestavih nastajajo zlasti iz samo- stalnikov, ki v svojem primarnem pomenu označujejo konkretno in ki pri tvorbi glagola nastopajo zlasti kot sredstvo dejanja (barva, boben, jadro, lopata, moka, pesek, voh, vonj ipd). Velika večina podstavnih samostalnikov je brez konotativnega pomena, med Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 334 njimi pa najdemo tudi del samostalnikov s konotativnim pomenom: banda, gobec, kurec, štempelj. Posebej velja izpostaviti prevzete samostalnike, ki spadajo v novejše besedje: blog, chat, mejl, tag/teg, vlog. Skladenjske podstave (v nadaljevanju SPo) prvostopenjskih glagolov na -ati so: (a) delati s čim; v SPo je torej sredstvo dejanja: barvati, bobnati, bordati, gobcati, jadrati, listati, lopatati, mokati, peskati, supati, tipati, štempljati, vohati, vonjati, žebljati, žogati; (b) delati kaj: blogati, brazdati, chatati, črtati, gubati, linkati, luknjati, pravdati se, raftati, rapati, seksati, vejpati, vlogati, zidati; in pa tudi (c) biti kaj: bandati. 3.2 Pridevniška besedotvorna izhodišča Prvostopenjski glagoli na -ati nastajajo predvsem iz lastnostnih pridevnikov s SPo biti tak: divjati; postajati/postati tak in so pri tem večinsko povratni, npr: boljšati se, slabšati se, starati se, tanjšati se, višati se. Tvorbeno dobro zastopana pa je tudi SPo delati táko: boljšati, daljšati, krajšati, krepčati, lajšati, lepšati, manjšati, mehčati, mlajšati, ravnati, slabšati, sladkati, slajšati, tanjšati, večati, višati (Stramljič Breznik 1994). V podstavi glagolskih izpeljank nastopajo pridevniki tako v osnovni obliki (npr. divji → divjati) kot tudi primerniški (npr. boljši → boljšati). 3.3 Prislovna besedotvorna izhodišča 11 Med netvorjenimi prislovi, ki so izhodišče za prvostopenjski glagol na -ati, najde- mo le en primer (iz BSSJ-ja), in sicer gre za prislov blizu. Podobno kot pri nekaterih pridevnikih je v podstavi izpeljanke bližati primerniška oblika prislova. 4 Kombinatorika izhodiščnega obrazila -ati 4.1 Izsamostalniške stopenjske tvorjenke Kombinatorika obrazila -ati v izsamostalniških stopenjskih tvorjenkah zajema kar 53 različnih možnih priponskih nizov, ki seveda niso vsi nujno realizirani v celoti. Določeno besedotvorno izhodišče namreč lahko izkazuje besedotvorno produktiv- nost, ki potrjuje zgolj dvopriponski niz, pri drugem izhodišču pa se ta isti niz lahko še nadaljuje. Zaradi razvejanosti kombinatorike so priponski nizi razdeljeni glede na besednovrstnost drugega obrazila v priponskem nizu. 11 BSSJ potrjuje obrazilo -ati kot izhodiščno tudi pri izpovedkovniških stopenjskih tvorjenkah, in sicer: bot → botati, vendar ta skupina v pričujočo raziskavo ni bila zajeta. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 335 4.1.1 SAM + -ati + glagolska obrazila: S-ava-, 12 -k-, (S)-lj- Med izsamostalniškimi stopenjskimi tvorjenkami, ki izkazujejo izhodiščno priponsko obrazili -ati, je potrjena nadaljnja družljivost s tremi glagolskimi obrazili, in sicer z: (a) -ava-, s pomočjo katerega tvorimo sekundarne nedovršnike, in sicer iz glagolov s predponskimi obrazili (obvohavati, otipavati, ovohavati, prečrtavati, razbobnavati), ki izražajo ponavljalnost; ter (b) -k- (vohkati) in (c) -lj- (vohljati) (Kern 2017: 203); gre za modifikacijske izpeljanke, katerih tvorjenke imajo v podstavi prislov nekoliko. Obrazilo -lj- je pogosto tudi pri tvorjenkah s predponskimi obrazili (o-/po-/pre-/za-vohljati). Skupno ta skupina tvori 11 različnih možnih priponskih nizov. Iz sekundarnih nedovršnikov lahko pričakovano tvorimo glagolnike na -anje (oti- pavanje, ovohavanje, prečrtavanje), z -ava- (glej Kern 2017: 153–4) pa sta družljiva še deležniška -n (otipavan) in -oč (otipavajoč). Družljivost z deležniškim -oč izkazu- jeta tudi obrazili -k- (vohkajoč) in -lj- (vohljajoč). S slednjim so družljivi še: (a) -ač 'vršilec' (vohljač), ki se v nadaljevanju druži s feminativnim -ica (vohljačica), -stvo s pomenom 'dejavnost' (vohljaštvo) in pridevniškim -ski (vohljaški); (b) -anje 'dejanje' (vohljanje), (c) -alni 'naklonskost' (vohljalni), ki se druži še z -ik (vohljalnik 'orodje za prikrito poizvedovanje'). Celotna družljivost izhodiščnega obrazila -ati z glagolskimi obrazili na drugem mestu je prikazano v shemi 1. Shema 1: Shema kombinatorike SAM + -ati + glagolska obrazila. 13 12 Simbol S pomeni, da je tvorjenka na vmesni besedotvorni stopnji v procesu sestave dobila še predpon- sko obrazilo oziroma predponska obrazila (npr. pre-o- pri preobremenjevati). Če je S v oklepajih, pomeni, da je ta vmesna stopnja fakultativna – v primeru nekaterih tvorjenk se pojavi, pri drugih ne. Na enak način Z simbolizira vmesno zložensko stopnjo. 13 Barvna lestvica pri priponskih obrazilih v shemi prikazuje besednovrstno pripadnost z njimi tvorjenih izpeljank. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 336 4.1.2 SAM + -ati + samostalniška obrazila: -ø, -alec, -ar, -er, -un, -alka, -arna, -ina, -ka, -anje, -ilo, -išče Kombinatorika izhodiščnega obrazila -ati s samostalniškimi priponskimi obrazi- la velja za eno najbolj razvejanih, saj omogoča kar 28 različnim možnih priponskih nizov, ki so prikazani v shemi 2. Dvopriponske nize v nadaljevanju tvorijo naslednja priponska obrazila: -ø 'rezultat dejanja' (otip), -alec 'vršilec' (jadralec, vohalec), -alka 'vršilka' (jadralka) oziroma 'vršilnica' (tipalka), -arna 'prostor' (barvarna), -ina 'snov' (barvina), -anje 'dejanje' (bandanje, birmanje, bobnanje, bloganje, brzadnje, chatanje, gobcanje, listanje, mejlanje, printanje, rapanje, tipanje, vajpanje, vloganje, vohanje, vonjanje, žoganje, žuranje ter tvorjenke iz vmesnih sestavljenk: o-/po-/pre-/raz-barvanje, razbrazdanje, obokanje), -ilo 'vršilnik' (barvilo), -išče 'mesto' (balinišče). Priponska obrazila, ki izkazujejo nadaljnjo družljivost, so: -ar 'vršilec' (barvar, bobnar, boksar, blogar, vlogar in lopatar, ki ima ekspresivni pomen), -er 'vršilec' (bokser, bloger, vloger), 14 -un 'vršilec' (vohun) in -ka 'sredstvo' (tipka). Prvi trije omogočajo tripriponske nize, medtem ko -ka vpeljuje tudi šestpriponske nize. Obrazilo -ar je družljivo s -ček 'manjšalnost' (bobnarček), feminativnima -ka (barvarka, bobnarka, bordarka, blogarka, vlogarka) in -ica (bobnarica), -stvo 'dejavnost' (barvarstvo, balinarstvo) in pridevniškim -ski (balinarski, blogarski, bordarski, boksarski, vlogarski). Obrazilo -un je družljivo z glagolskim -iti (vohuniti ← biti vohun), samostalniškim -ček 'manjšalnost' (vohunček) in -stvo 'dejavnost' (vohunstvo) ter pridevniškim -ski (vohunski). Obrazilo -er pa je družljivo tako s feminiativnim -ica (blogerica, vlogerica) kot -ka (bokserka, blogerka, vlogerka). 14 O tovrstnih tvorjenkah tudi v Jezikovni svetovalnici ISJFR (2013). Shema 2: Shema kombinatorike SAM + -ati + samostalniška obrazila. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 337 Na izhodiščno obrazilo -ati se pritika tudi samostalniško obrazilo -ka 'vršilnik', pri čemer je v gradivu potrjen le en tak primer, tj. tipka, ki pa je zanimiv zaradi razvejane nadaljnje priponske družljivosti. Iz omenjenega samostalnika lahko ponovno tvorimo glagol, in sicer tipkati (← delati s tipko), ki v nadaljevanju z obrazili za sekundarni nedovršnik -ova- tvori tudi šestpriponska niza: -ati + -ka + -ati + -ova- + -alec + -ev (pretipkovalčev) in -ati + -ka + -ati + -ova- + -alec + -ski (pretipkovalski). Obrazilo za sekundarni nedovršnik je družljivo še z -anje 'dejanje' (pretipkovanje), enako tudi v primeru -ava- (pretipkavanje). V tej podskupini najdemo še tri primere štiripriponskih nizov: -ati + -ka + -ati + -anje (tipkanje in tudi s predponskim obrazilom zatipkanje), -ati + -ka + -ati + -alo (tipkalo) in -ati + -ka + -ati + -n (tipkan in izsestavljenški do-/ na-/pre-/v-/za-tipkan) ter tri primere petpriponskih nizov: -ati + -ka + -ati + -ar + -ica (tipkarica), -ati + -ka + -ati + -alni + -ica (tipkalnica), -ati + -ka + -ati + -ovni + -ica (tipkovnica). 4.1.3 SAM + -ati + pridevniška obrazila: -alni, -ilni, -(S/Z)-en, (S)-(S)-ljiv, (S)-n, -oč Shema 3 prikazuje neposredno družljivost izhodiščnega obrazila -ati s pridevniški- miobrazili in nadaljnje možne družljivosti. Gradivo kaže, da je v tej skupini možnih 14 različnih priponskih nizov. Shema 3: Shema kombinatorike SAM + -ati + pridevniška obrazila. Med izsamostalniškimi stopenjskimi tvorjenkami, ki izkazujejo izhodiščno pri- ponsko obrazilo -ati, je potrjena nadaljnja družljivost s šestimi pridevniškimi obrazili: (a) vrstni -alni (brazdalni, črtalni, jadralni, vohalni, vonjalni) je v nadaljevanju družljiv še z -ik 'orodje' (brazdalnik, jadralnik, črtalnik) ter -ica v pomenu 'prostor' (barvalnica) in 'sredstvo' (tipalnica), (b) vrstni -ilni je v nadaljevanju družljiv z -ik 'prostor' (barvilnik) in -ica v pomenu 'prostor' (barvilnica), Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 338 (c) -en, ki se pritika neposredno na prvostopenjske tvorjenke na -ati (brižen) ter na drugostopenjske sestavljenke z obrazilom ne- (nebrižen) in zloženke (du- šebrižen, malobrižen); te so v nadaljevanju družljive z -ik 'nosilec lastnosti' (dušebrižnik), -ost 'lastnost' (nebrižnost), -stvo 'dejanje' (dušebrižništvo) in prislovnim -o (dušebrižniško); obrazilo -ik je na višjestopenjski tvorbi družljivo s -ski (dušebrižniški), to pa še s prislovnim -o (dušebrižniško), s čimer dobimo štiripriponski niz: -en + -ik + -ski + -o, (č) -ljiv 'možnost, nagnjenost k čemu', ki je značilen za drugostopenjske tvorjenke (tipljiv) ter tretjestopenjske (otipljiv) ali četrtostopenjske sestavljenke (neotipljiv); obrazilo je družljivo še s samostalniškim -ost 'lastnost' (otipljivost, neotipljivost) ter prislovnim -o (otipljivo, neotipljivo). (d) -ati + deležniški -n (o-/po-/pre-/za-barvan, ne-po-/o-barvan, birman, pomokan, pre-/po-/za-črtan, razbrazdan), ki je družljiva z obrazili -ec 'nosilec' (birmanec), -ka 'nosilka' (birmanka, pobarvanka, zgubanka; slednji sta Č – ) in -ost 'lastnost' (o-/po-/pre-/za-baravnost, razbrazdanost, neobrzdanost); obrazilo -ec je dru- žljivo še s -ski (birmanski), (e) -oč (bobnajoč, brigajoč se, vohajoč, vonjajoč, tipajoč). 4.2 Izpridevniške stopenjske tvorjenke Kombinatorika obrazila -ati v izpridevniških stopenjskih tvorjenkah zajema kar 25 različnih možnih priponskih nizov. Tako kot pri izsamostalniških stopenjskih tvorjenkah so zaradi razvejanosti kombinatorike priponski nizi razdeljeni glede na besednovrstnost drugega obrazila v priponskem nizu. 4.2.1 PRID + -ati + glagolski obrazili: S-eva-, (S)-ava- Med izpridevniškimi stopenjskimi tvorjenkami, ki izkazujejo izhodiščno priponsko obrazilo -ati, je potrjena nadaljnja družljivost z dvema glagolskima obraziloma: -eva- in -ava-, pri čemer večina primerov izhaja iz vmesnih sestavljenk. Ta del kombinatorike prikazuje shema 4. Zaradi v BSSJ zajetega primera tvorbe ponavljalnika boljšati → boljš-eva-ti, ki je v rabi nepotrjen, se kot potencialno družljivo drugostopenjsko priponsko obrazilo pojavlja tudi -eva-. Je pa zajetje sicer ekstremnega primera koristno za morfemsko kombinatoriko, ki opazuje tvorbeni proces pri višjestopenjski tvorbi iz takih gla- golskih sestavljenk (o-/s-/z-/pri-krajš-eva-ti, po-/z-daljš-evati, iz-/po-/z-boljš-eva-ti, o-/po-lepš-eva-ti): npr. boljši → boljš-ati → iz-boljšati → izboljš-eva-ti, saj taka tret- jestopenjska tvorjenka omogoča nadaljnjo (četrto) stopnjo tvorbe s samostalniškima obraziloma -alec (izboljševalec, olepševalec, poboljševalec, izboljševalec), vzporedno tvorjenko na -alka (izboljševalka, tudi kot Č – : olepševalka) 15 in -anje (izboljševanje, 15 V BSSJ so take tvorjenke dosledno interpretirane kot višjestopenjske modifikacijske izpeljanke s pomenom feminativa, ki nastajajo po zamenjevalnem tipu tvorbe iz moškospolske tvorjenke tako, da se pred tem krni celotno ali le del moškospolskega obrazila (Toporišič 2000: 183). V okviru projekta KOBOS te primere interpretiramo kot vzporedno tvorbo (prim. Vidovič Muha 1997: 69–79). Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 339 olepševanje, polepševanje, poboljševanje, zboljševanje, skraševanje, podaljševanje) ter pridevniškim -alen (izboljševalen, poboljševalen, podaljševalen, skrajševalen). Iz pridevnika na -alen je potrjena izpeljava prislova na -o (izboljševalno). Bolj izjema kot pravilo pa je iz pridevnika na -alen tvorjen petostopenjski samostalnik z obrazilom -ica in s pomenom 'prostor' (poboljševalnica). Kombinatorika -ati s pogosto zaznamovano varianto obrazila -ova-/-eva-, in sicer -ava-, je precej redka. Najdemo le tri take tvorjenke: izboljšavati, olepšavati in polepšavati, ki so podstava za višjestopenjske glagolnike na -anje 'dejanje' (izboljšavanje, olepšavanje). 4.2.2 PRID + -ati + samostalniška obrazila: -ač, -alec, -ak, (S)-ek, -ica, -arija, -ava, -anje, -alo, -išče Izpridevniške stopenjske tvorjenke z izhodiščnim priponskim obrazilom -ati iz- kazujejo družljivost s kar 11 samostalniškimi priponskimi obrazili, kar vključuje 15 možnih priponskih nizov. Kombinatorika tega dela izpridevniških stopenjskih tvorjenk prikazuje shema 5. Iz prvostopenjskih glagolov na -ati tvorimo: (a) vršilca na -ač z ekspresivnim pomenom (sladkač), (b) vršilnik na -alec (mehčalec), (c) nosilca lastnosti na -ak (divjak), ki je v nadaljevanju družljiv še s samostal- niškimi -ovec (divjakovec, ki je botanični termin), -a (divjaka 'samoraslo, necepljeno drevo, navadno češnja'), -inja (divjakinja), -stvo (divjaštvo) in pridevniškim -ski (divjaški), (č) rezultat dejanja na -ek (višek) – te tvorjenke so izredno redke, pogosteje nastajajo le iz nekaterih višjestopenjskih predponjenih tovrstnih glagolskih sestavljenk (npr. iz-/pri-/po-boljš-ek, po-daljš-ek, pri-krajš-ek), (d) nosilko lastnosti na -ica (agronomski termin divjica 'poganjek, ki zraste iz starega tkiva trsa' (SSKJ2)), (e) popredmeteno lastnost na -arija (sladkarija), Shema 4: Shema kombinatorike PRID + -ati + glagolski obrazili. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 340 (f) rezultat dejanja na -ava, ki se v tvorbenem nizu izpridevniških glagolskih tvorjenk pogosteje razvršča za sestavljenkami (iz-/o-/po-/s-/z-boljš-ava, o-/s-krajšva, o-/ po-lepšava), redkeje za glagolskimi izpeljankami (krajšava, mehčava), (g) glagolnike na -anje (boljšanje, divjanje, lepšanje, krepčanje, mehčanje, ožanje, slabšanje, sladkanje, staranje – enako tudi iz njihovih višjestopenjskih sesta- vljenk: izboljšanje, prikrajšanje, poboljšanje, skrajšanje, zboljšanje, zožanje), (h) vršilnik na -alo (mehčalo) in (j) čas na -išče; gre za termin, tvorjen iz vmesne sestavljenke (zmehčišče 'tempe- ratura, pri kateri se trdna snov začne mehčati' (SSKJ2)). 4.2.3 PRID + -ati + pridevniški obrazili: (S)-(S)-n, -oč, (S)-S-ljiv Popolnoma predvidljivi sta tvorbi deležnikov na -oč (boljšajoč, lepšajoč, slabšajoč, tanšajoč) in -n (mehčan, tanjšan, slajšan, sladkan). Enako kombinatoriko kot slednji izkazujejo tudi tretjestopenjske sestavljenke z obrazilom ne- (nesladkan). Poudariti gre tudi, da je pri nekaterih primerih tvorba deležnika na -n mogoča le iz istopodstavnega sestavljenega glagola (po-/raz-divja-n, po-/iz-/o-/z-boljša-n, zožan). Kot je razvidno iz gradiva BSSJ, je ta skupina deležniških izpeljank odprta za morfemsko kombinato- riko z -ec (poboljšanec, podivjanec) in z (vzporedno ženskospolsko) tvorjenko na -ka (poboljšanka, podivjanka; primer za neživo je skrajšanka 'skrajšana beseda'). Poleg z -ec je v takih primerih z -n predvidljiva kombinatorika še s samostalniškim obrazilom -ost (prikrajšanost, podivjanost, posladkanost, razdivjanost, zožanost, zastaranost). Shema 5: Shema kombinatorike PRID + -ati + samostalniška obrazila. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 341 Tudi obrazilo -ljiv s pomenom 'možnost, nagnjenost k čemu' je bolj kot z izpridevniški - mi glagolskimi izpeljankami družljivo z njihovimi višjestopenjskimi (tretjestopenjskimi) glagolskimi sestavljenkami (iz-/po-boljš-ljiv, po-daljš-ljiv), kot kaže tudi primer iz BSSJ. Z obrazilom -ljiv je družljivo še samostaniško obrazilo -ost, ki dela tvorjenke s pomenom 'lastnost' (npr. izboljšljivost, pobolšljivost, podaljšljivost). Hkrati je -ljiv družljiv tudi z obrazilom -ec s pomenom 'nosilec lastnosti' (npr. poboljšljivec). 4.2.3 PRID + -ati + prislovno obrazilo: -aje V tesno izglagolsko tvorbo sodijo tudi prislovi na -aje. Pogosteje so morda ob glagolih procesnega/ciljnega/dogodkovnega premikanja (divjaje) (Žele 2003: 13–8) in možni ob nekaterih dejavnih/dogodkovnih/procesnih glagolih (mehčaje), vendar so, sodeč po korpusnih primerih v Gigafidi 2.0, v rabi ekstremno redki. 4.3 Izprislovne stopenjske tvorjenke Kombinatorika obrazila -ati v izprislovnih stopenjskih tvorjenkah zajema 13 raz- ličnih možnih priponksih nizov, ki jih prikazuje shema 8. Iz prvostopenjskega glagola Shema 6: Shema kombinatorike PRID + -ati + pridevniška obrazila. Shema 7: Shema kombinatorike PRID + -ati + prislovno obrazilo. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 342 bližati tvorimo drugostopenjska glagola s predponskima obraziloma pri- ali z-, na tretji stopnji pa sekundarna nedovršnika z obrazilom -eva- (približevati, zbliževati). Iz teh v nadaljevanju tvorimo: (a) vršilca dejanja z obrazilom -alec (približevalec, zbliževalec), (b) glagolnik na -anje (približevanje, zbliževanje), (c) pridevnike na -alen (približevalen, zbliževalen) ter (č) deležnika na -oč (približujoč, zbližujoč). Vršilce dejanja na -alec (bližalec, ki prihaja iz športne terminologije) in glagolnike na -anje (bližanje) seveda tvorimo tudi neposredno iz prvostopenjskih glagolov na -ati, iz drugostopenjskih s predponskimi obrazili pa le glagolnik (približanje, zbližanje), ne pa vršilca dejanja. Iz prvostopenjskega glagola na -ati na tretji stopnji tvorimo še samostalniški tvorjenki na -ek s pomenom rezultata dejanja (približek in pogojno tudi zbližek, ki ima v korpusu metaFida zgolj eno potrditev). Od pridevniških pa tvorimo drugostopenjski pridevnik na -alen (bližalen), iz tretjestopenjskih pa pridevnik na -en (približen), iz katerega tvorimo še samostalnik na -ost s pomenom lastnosti (približ- nost) in prislov na -o (približno). Zadnji trije primeri niso možni neposredno iz glagola brez predponskega obrazila. Deležnik na -n pa zato tvorimo iz obeh glagolov (bližan in približan), iz slednjega pa še samostalnik na -ost s pomenom 'stanja' (približanost). Iz prvostopenjskih glagolov na -ati tvorimo še deležnik na -oč (bližajoč), iz drugosto- penjskega približati pa še arhaično deležje na -vši (približavši). Shema 8: Shema kombinatorike PRISL + -ati. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 343 5 Sklep Analizirano gradivo, ki je bilo zbrano v okviru projekta KOBOS, izkazuje izredno razvejanost priponskih nizov. V izsamostalniških stopenjskih tvorjenkah z izhodiščnim priponskim obrazilom -ati najdemo kar 53 možnih priponskih nizov, pri izpridevniških 25 in pri izprislovnih 8. Seveda to ne pomeni, da je vsak niz izkoriščen v polnosti; določeno besedotvorno izhodišče namreč lahko izkazuje besedotvorno produktivnost, ki potrjuje zgolj dvopriponski niz, pri drugem izhodišču pa se ta isti niz lahko še nada- ljuje. Gradivo je potrdilo, da o besedotvorni produktivnosti in posledični družljivosti priponskih obrazil pogosto odločajo predponska obrazila, kar se je pokazalo npr. pri nizu PRID + -ati + -ek, ki je možen zlasti v primeru drugostopenjskih sestavljenk (iz-/ pri-/po-boljš-ek, po-daljš-ek, pri-krajš-ek), brez vmesne stopnje s sestavljanjem pa najdemo le en primer (višek). Največjo dolžino priponskih nizov izkazuje skupina izsamostalniških stopenjskih tvorjenk, kjer zasledimo dva šestpriponska niza in tri petpriponske, pri čemer se vsi nahajajo znotraj besedotvornega sestava tip. Tolikšno dolžino nizov ponovno omogoča vmesna glagolska sestavljenka. Primera šestpriponskih nizov sta: SAM + -ati + -ka + -ati + -ova- + -alec + -ev (pretipkovalčev) in SAM + -ati + -ka + -ati + -ova- + -alec + -ski (pretipkovalski), petpriponskih pa: SAM + -ati + -ka + -ati + -ar + -ica (tipkari- ca), SAM -ati + -ka + -ati + -alni + -ica (tipkalnica), SAM -ati + -ka + -ati + -ovni + -ica (tipkovnica). V primeru izpridevniških stopenjskih tvorjenk je najdaljši priponski niz štiripriponski, in sicer najdemo dva primera: PRID + -ati + -ava- + -alen + -ica (poboljševalnica), PRID + -ati + -ava- + -alen + -o (izboljševalno). Med izprislovnimi stopenjskimi tvorjenkami so najdaljši priponski nizi tripriponski: PRISL + -ati + S-eva- + -alec/-anje/-alen/-oč (pribriževalec, približevanje, približevalen, približujoč), PRISL + -ati + -en + -ost/-o (približnost, približno), PRISL + -ati + -n + -o (približanost). Kljub temu da tako izsamostalniške, izpridevniške in izprislovne stopenjske tvor- jenke potrjujejo izhodiščno priponsko obrazilo -ati, je nadaljnja analiza teh treh skupin stopenjskih tvorjenk potrdila smiselnost ločene obravnave glede na besednovrstno pripadnost besedotvornega izhodišča. Gradivo sicer izkazuje prekrivne (in predvsem predvidljive) priponske nize tako na ravni obrazil kot besedotvornih pomenov, je pa zato precejšen delež priponskih nizov oziroma distribucija priponskih obrazil specifična, in sicer tako na začetnih kot nadaljnjih stopnjah tvorbe. Viri in literatura Iwona Burkacka , 2012: Kombinatoryka sufiksalna w polskiej derywacji odrzeczowni- kowej. Warszawa: Wydział Polonistyki Uniwersytetu Warszawskiego. Tomaž e rja Vec , Marko Pranjić, Andraž Pelicon , Boris k ern , Irena Stramljič Breznik, Senja Pollak , 2023: Automating derivational morphology for Slovenian. eLex 2023: electronic lexicography in the 21st century (eLex 2023): proceedings of the eLex 2023 conference. Ur. Marek Medveď idr. Brno: Lexical Computing CZ. 449–65. Tudi na spletu. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 344 Boris k ern , 2017: Stopenjsko besedotvorje (Na primeru glagolov čutnega zaznavanja). Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789610504191. Boris k ern , 2020: Kombinatorika priponskih obrazil v besedotvornih sestavih glagolov čutnega zaznavanja. Pogled v jezik in iz jezika: Adi Vidovič Muha ob jubileju. Ur. Mira Krajnc Ivič, Andreja Žele. Maribor: Univerzitetna založba. 67–79. Boris k ern , 2023: Feminativi v izsamostalniških besedotvornih nizih. Naslavljanje raznolikosti v jeziku in književnosti. Ur. Jožic Jožef-Beg idr. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 33). 197–205. Tudi na spletu. Boris k ern , 2024a: Priponski nizi izsamostalniških stopenjskih tvorjenk z izhodiščnim obrazilom -iti v slovenščini. Južnoslovenski filolog 80/2. 127–39. https://doi.org/10.2298/JFI2402127K. Boris k ern , 2024b: Considering word formation in compiling dictionaries. Lexicography and Semantics : proceedings of the XXI EURALEX International Congress. Ur. Kristina Štrkalj Despot. Zagreb: Institut za hrvatski jezik. 438–48. Tudi na spletu. Boris k ern , Nina l edinek , 2025: Izprislovne stopenjske tvorjenke. Škrabčevi dnevi 13: zbornik prispevkov s simpozija 2023. Ur. Franc Marušič idr. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici 2025. 16–28. Na spletu. Boris k ern , 2025: Izsamostalniški besedotvorni nizi v slovenščini z vidika morfotaktike. Stopenjsko besedotvorje v slovanskih jezikih. Ur. Boris Kern. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. V tisku. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014 (1970–1991). Na spletu. Senja Pollak , Ines Voršič, Boris k ern , Matej Ulčar, 2023: Novel Slovenian COVID-19 vocabulary from the perspective of naming possibilities and word formation. eLex 2023: electronic lexicography in the 21st century (eLex 2023): proceedings of the eLex 2023 conference. Ur. Marek Medveď idr. Brno: Lexical Computing CZ. 429–48. Na spletu. Marko Pranjić, Senja Pollak , 2025: Advancements in automatic morphological seg- mentation for Slovene. Stopenjsko besedotvorje v slovanskih jezikih. Ur. Boris Kern. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. V tisku. Mirosław SkarżyńSki 2003: Słowotwórzce gniazda odczasownikowe (charakterysti- ka wstępna). Słowotwórstwo gniazdowe. Historia – metoda – zastosowania. Ur. Mirosław Skarżyński. Kraków: Księgarnia Akademicka. Irena Stramljič Breznik, 1994: Prvostopenjske izpridevniške tvorjenke: Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Irena Stramljič Breznik, 2004: Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B. Maribor: Slavistično društvo. Irena Stramljič Breznik, 2004: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B. Jezikoslovni zapiski 10/1. 71–91. https://doi.org/10.3986/jz.v10i1.2582. Irena Stramljič Breznik, 2005: Kvantitativne lastnosti slovenskega tvorjenega besedja v poskusnem besednodružinskem slovarju za črko B. Slavistična revija 53/4. 505–20. Irena Stramljič Breznik, 2024a: Značilnosti izmedmetih priponskih nizov v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika za iztočnice na b. Slavia Centralis. 17/1. 1–17. Irena Stramljič Breznik, 2024b: Izmedmetna tvorba glagolov – tvorbene značilnosti skupine s pomenom 'oglašati se' in 'govoriti'. Tendencii vo zboroobrazuvanjeto na Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 345 glagolite vo slovenskite jazici. Ur. Lidija Arizankovska. Skopje: Filološki fakultet “Blaže Koneski”. 327–43. Irena Stramljič Breznik, 2025: Značilnosti prvostopenjskih izpridevniških samos- talniških izpeljank in tvorbena kombinatorika obrazil -ica ter -ec v slovenščini. Stopenjsko besedotvorje v slovanskih jezikih. Ur. Boris Kern. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. V tisku. Irena Stramljič Breznik, Nina l edinek , 2024: Kvantitativni podatki o besedotvornih modelih in priponskih nizih izmedmetnih tvorjenk v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika za iztočnice na b. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16. 59–85. https://doi.org/10.3986/16.1.03. Ada VidoVič mUha, 1992: Besedotvorna tipologija »novoslovenskega« gradiva pri Miklošiču. Miklošičev zbornik. Ur: Jože Toporišič idr. Ljubljana: SAZU, Filozofska fakulteta, Odsek za slovanske jezike in književnosti, Znanstveni inštitut; Maribor: Univerza. 173–91. Ada VidoVič mUha, 1983: Zloženke v slovenskem knjižnem jeziku: Doktorska diser- tacija. Ljubljana. Ada VidoVič mUha, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga. Ada VidoVič mUha, 1993: Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom). Slavistična revija 41/1. 161–92. Ada VidoVič mUha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. Zbornik predavanj. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69–79. Ada VidoVič mUha, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ines Voršič, Andreja Žele, Nina l edinek , 2024: Od skladenjskega do stopenjskega besedotvorja pri prikazu tvorbenih zmožnosti izbranih glagolov in prislovov. Slavistična revija 72/4. 369–88. https://doi.org/10.57589/srl.v72i4.4221. Andreja Žele, 2003: Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Andreja Žele, Nina l edinek , Ines Voršič, 2025: Med besedotvorjem in skladnjo: Kolokabilnost slovenskih glagolskih zvez tipa GlagPrisl in njihova sistemska pretvorba v zveze tipa PridSam. Stopenjsko besedotvorje v slovanskih jezikih. Ur. Boris Kern. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. V tisku. SUmmary Multistage word formation, especially in Slavic languages, allows morphotactic analyses focusing on research into the combinability of suffixal formants, where multistage deriva- tives are delimited according to the part-of-speech categorisation of the word-formation base. Extensive research on Slovenian, conducted within the KOBOS project, has shown that the suffix -ati appears at the beginning of suffix chains in denominal, deadjectival, and deadverbial multistage derivatives. The analyzed material revealed an exceptionally complex branching of suffixal chains. In denominal multistage derivatives with the initial suffix -ati, 53 distinct suffixal chains were identified, while 25 were found in deadjectival derivatives and 8 in Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 2, april–junij 346 deadverbial derivatives. The study also confirmed that word-formation productivity and the resulting combinability of suffixal formants are often influenced by prefixes, as demonstrated by sequences such as PRID + -ati + -ek. The longest suffixal chains were observed in denominal multistage derivatives, where two chains consisting of six suffixes were identified: NOUN + -ati + -ka + -ati + -ova- + -alec + -ev and NOUN + -ati + -ka + -ati + -ova- + -alec + -ski. Although denominal, deadjectival, and deadverbial multistage derivatives confirm the role of ati as an initial suffixal formant, further analysis of these groups highlights the necessity of treating them separately based on the part-of-speech categorization of the word-formation base. Despite significant overlap in suffixal chains—both in suffix distribution and word-formation meaning—a substantial proportion of suffixal chains and suffix distribution patterns remain specific to each group. The longest suffixal chains were observed in the group of denominal multistage deriva- tives, where two chains consisted with 6 suffixes were identified: NOUN + -ati + -ka + -ati + -ova- + -alec + -ev and NOUN + -ati + -ka + -ati + -ova- + -alec + -ski. Although denominal, deadjectival and deadverbial multistage derivatives confirm the initial suffixal formnt -ati, further analysis of these three groups confirmed the necessity of separate treatment according to the part-of-speech categorisation of the word-formation base. Despite material displaying overlapping (and largely predictable) suffixal chains at both the suffix distiribution and word-formation meaning levels, a significant proportion of suffixal chains and the distribution of suffixes remain group-specific.