Pazimo, da ne bomo gradili samo navzven Govor Marjanke Kremžar na proslavi Slovenskega narodnega praznika POLJSKA EKONOMSKA KRIZA BO ZAVIRALA DELO SVOBODNIH SINDIKATOV Znova se spominjamo dneva, ko je naš narod pokazal svojo voljo, da se uvrsti med samostojne narode sveta. Ob takih priložnostih je prav, da si pogledamo v oči in se vprašamo, kako je z nami — kako je z našim narodom. Svoboden še ni. Slovensko ozemlje še ni samostojno! Razdeljeno je med več držav. — A naš narod še vedno živi! čeprav je med najmanjšimi narodi sveta in je razkropljen širom zemeljske oble, čeprav mu ponekod načrtno ubijajo življenje, drugod še z večjo močjo poganja nove veje. Življenje naroda se kaže predvsem v jeziku; se kaže v idealizmu, v smislu za narodno skupnost in tudi v napredku. Vendar ni življenja v zidovih udobne vile, ni življenja v strojih in najnovejših tehničnih pridobitvah; tudi ga ni v cestah modernega mesta. Ne. Življenje je v družini, ki v vili prebiva; v strokovnjaku, ki stroje izumlja, v delavcu, ki mesto zida. življenje je v sili, ki človeka žene k delu; življenje je v ideji, ki tiči za vsakim načrtom; je v ljubezni, s katero iščemo resnico. Čim višji je cilj, ki ga zasledujemo, čim večje so vrednote, ki jih iščemo, več je v nas življenja. Zato tisti, ki iščejo narodovo smrt, predvsem zamenjavajo ljudstvu visoke cilje za površnost vsakdanje ugodnosti; zakrivajo najvišje vrednote; skušajo v posamezniku uničiti iskro idealizma, zatreti smisel za žrtev in zanimanje za bližnjega. Vedo, da se prične narodov razkroj takrat, ko egoizem izpodrine ljubezen! Materializem uničuje življenje tudi našemu narodu. To dela bodisi v obliki marksizma, ki kot sistem načrtno deluje v tej razdiralni smeri, najsi bo v obliki nevidne sile uživanja udobnosti, ki preveva izapadno kulturo. Slovenski narod izgublja duhovne vrednote in se pogreza pod težo egoizma, ki ga visoki življenski standard le pospešuje. Vsak gleda le na svoje potrebe, rešuje le svoje težave in nima časa ne za sočloveka, ne za kulturo in ne za Boga. Tudi mi, Slovenci v Argentini, živi del slovenskega naroda, nismo vsega tega prosti. Svobodni smo; prejeli smo vero; živimo v okolju, ki je bolj zdravo kot večina zapadnega sveta. Imamo vse pogoje, da se materializmu upremp, da poživimo iskro duhovnosti, da poskusimo poživiti bolehne celice slovenske družbe. Kot posamezniki 'in kot skupnost moramo pomagati narodu v novo ^življenje. Z molitvijo in študijem, z delom za bližnje in s širjenjem krščanskega realizma med našimi vrstniki v Sloveniji, lahko vsak od nas prične svoj boj proti materializmu. Pri svojem delu pa pazimo, da ne bomo gradili samo navzven, če bomo skrbeli, le za zunanjost, bomo lahko pokazali svetu moderne in visoke stavbe — a te stavbe bodo prazne, življenja gi mogoče kupiti; zraste iz ljubezni. Papež Janez Pavel II/ pravi v okrožnici Redemptor Hominis, naj „deklaracijo o človekovih pravicah in njih priznavanje po „črki“ povsod pomeni tudi u-resničevanje njih „duha“. To drži tudi za nas. Vsi priznamo, da v Sloveniji ni svobode; vsi trdimo, da sloni na naših ramenih velika odgovornost. To pričajo naše revije, naše prireditve, naši domovi. Glejmo pa, da to priznavanje ne bo ostalo samo v „črki“ temveč, da bo živelo v „duhu“ vsakega od nas! Ne smemo se varati, da delamo za narod, za ohranitev narodnih idealov in zakladov, če v resnici iščemo le lastno čast. Iz želje po priznavanju in odobravanju, se ne smemo prilagajati svetu in željam množice. Res je, potrebujemo tudi zunanjih znakov, ki govore o našem prepričanju, ki naj pokažejo našo povezanost in navdušenje. Prav zato se danes spominjamo tistih, ki so omogočili, da je bil storjen važen korak na poti slovenske politične samostojnosti; prav tako kakor vseh, ki nam dajejo zgled in pogum, da stopimo kot narod še korak naprej! Ob tem jubileju je prav, da se ozre- mo na delo prejšnje generacije. Občudujmo dobro- voljo in požrtvovalnost žena in mož, ki so delali za svoj narod, ne, ker bi imeli od tega korist: ker so ga ljubili. A zunanji znaki, proslave, ne smejo nikdar postati cilj! Naše delovanje se ne sme ustaviti pri pripravljanju spominskih večerov. Moramo gledati naprej, se izobraževati, se bogatiti v slovenskem duhu, in tako tudi bogatiti kulturni zaklad človeštva. Premišljevati moramo o potrebah naroda in delati v skladu s spoznanjem. Postavljati si moramo visoke cilje in jim slediti, četudi ne bomo deležni ploskanja in priznanja. Sad našega truda in naše vere bo viden šele čez leta, ker je namenjen življenju in svobodi slovenskega naroda, ne samo tukaj in danes, temveč vedno in povsod! Naše delo za skupnost naj bo izraz ljubezni do vsega naroda, do rodov, ki so odšli, do rodov, ki nas spremljajo in do tistih, ki bodo izhajali iz nas. Vsako delo na dolgo progo pa zahteva poguma in vere! Zahteva poguma, ker pomeni biti drugačen, nepovprečen, ker je to delo prehitevanje časa in nas zato izpostavlja nerazumevanju. Tako delo zahteva vere v samega sebe, v cilje, ki smo si jih zastavili — in v Boga. Zahteva veliko mero idealizma, ker se uspehi ne pokažejo takoj in navadno ne na viden način. Delo za svobodo naroda naj podre v vsa področja. Najprej naj bo to osvobojenje našega duha v veri. Vera v neskončno Pravico in Resnico nas bo osvobodila kot osebe. Kot narod pa nadaljujmo na vsej črti borbo za svoohdo. Boj za svobodo zahteva od nas, da širimo med slovensko mladino kjerkoli prebiva — zavest, da imamo pravico in dolžnost živeti polno svobodno življenje, proti ideološkim in rasističnim tiranijam. Sem spada tudi boj za ohranitev našega jezika in naše pesmi. Borba za bogato kulturo in krepak jezik je borba za svobodo naroda. Skozi stoletja so se naši predniki prizadevali, da so ohranili in bogatili slovensko besedo. Bolj ko je tulec zatiral in prepovedoval uporabo materinega jezika, bolj se je ta zakoreninil. Danes pa je nevarnost, da naš jezik u-tone v množici tujk, ki jih v slovenščino vmešavamo Slovenci sami, tako po svetu, kakor v Sloveniji. Jezik bo živ, dokler bomo brak, pisali, mislili in govorili slovensko. Gojili ga bomo s tem, da prebiramo naše klasike in tudi pisatelje, ki rastejo med nami, s tem da pišemo, izdajamo in podpiramo slovensko knijgo. Španski pisatelj 'Unamuno je zapisal: „Kri moje duše je moj jezik. Kjer se goji, je moja domovina!“ S tem, da skrbimo za slovenščino, širimo in lepšamo svojo domovino; ji pripravljamo vrednejše mesto v družbi narodov. 1 Tudi pesem je izra-z narodnosti. Hrani ideje in običaje, izraža čustva in modrost ljudstva;; je duša naroda. Pesem nas povezuje s predniki in z brati širom sveta. Je krona našega jezika! Ne pozabimo, da je slovenska beseda, 1 v knjigi ali pesmi, božji dar; pa tudi zaklad, ki nas je drago stal. Tudi tukaj veljajo svetopisemske besede: „Vsakemu kdor ima, se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.“ Bog daj, da ne bo naš narod, zaradi naše nemarnosti, tisti „malopridni in leni služabnik“, ki je vse izgubil. Če hočemo imeti obilo, moramo darove, ki smo jih prejeli — pomnožiti. Zato črpajmo iz preteklosti in gradimo na temeljih ljubezni. Le ljubezen daje pravo mero patriotizmu; daje moč našemu delovanju. Pri vzgoji pa se trudimo predvsem, da bomo pretakali v mlade rodove ljubezen do korenin. Iz te ljubezni se bo potem v naših najmlajših, rodil čut odgovornosti, smisel za delo in za žrtev. „Ljubezen je iznajdljiva“, pravi sv. Pavel. Če ljubim, ne bom dvomil o svojem pokolenju. Če ljubim ne bom iskal samega sebe. Če ljubim, bom našel odgovore na probleme svojega naroda, Sovjetska propaganda in koristni bedaki Sovjetska zveza zna zelo dobro postavljati pred oči sedanjemu svetu pereča vprašanja, taka, ki ga tlačijo kot mora: Mir in razorožitev, mimo sožitje med državami z različnim socialnim u-strojem in pa novi svetovni gospodarski red. . Je pa čisto naravno, da Sovjetska zveza kot ena dveh svetovnih velesil — če pač ni boljših glasnikov — naznanja svetu take težke probleme. Razen tega ji tudi ne manjka priložnosti za razširjenje idej o svetovnem miru in o o-stalih točkah, ki tako žulijo sedanji svet. Zadnje čase sta bili dve svetovni konferenci, ki ju je pač spretno izrabljala v svoj namen. Prva je bila odprta 9. < septembra v Madridu z zvenečim naslovom Pripravljalni sestanek za Skupščino konference za evropsko varnost in sodelovanje, druga pa je bila Glavna skupščina UNESCO v Beogradu konec septembra. Čeprav je zasnova prve konference začete v Helsinkih leta 1975 o varnosti in sodelovanju že vzbudila določene pripombe, ni zanikati, da je najvažnejša za to celino. Glavna skupščina UNESCO pa je pripravljala triletni načrt in smernice za še daljšo dobo. Mnoge dobromisleče ljudi močno privlači ideja o razorožitvi, o zmanjšanju mednarodne napetosti in o svetovnem gospodarskem razvoju. Smatrajo, da sovjetski pozivi v tem smislu ne smejo naleteti na gluha ušesa. Res je sicer, da je relnost precej drugačna, sovjetski posegi včasih ne budijo zaupanja pa tudi počasnost držav preprečuje hitro dosego ciljev; toda ti „dobromisleči“ menijo, da bi bilo prav čimprej uspieriti delo k. temu cilju. Glede razorožitve bi po njihovem mnenju bilo treba na primer vcepiti otrokom to misel že v ranih letih. Učitelji in profesorji vsega sveta, naj bi sprejeli to idejo in vseja-li otrokom mržnjo do vojska. Glede na mimo sožitje, naj bi vsi ustvarjali javno mnenje o potrebi sporazuma in zbliževanja „sil miru“, ki naj iz malih potočkov narastejo v veliko reko. Kar se tiče vprašanja o svetovnem razvoju, pa Sovjetska zveza nima težav, saj more čelo v kapitalističnem svetu rač.mati z močno zaslombo, čeprav oznanja, da „mora novi gospodarski red pomesti s kapitalizmom, če hoče biti pravičen.“ Ljudje „dobre volje“ pa so tudi „ljudje lahkovernosti“. Včasih ohranjajo do Sovjetske zveze neke vrste razočarano spoštovanje, največkrat pa slepo sledijo kljub razočaranjem do mogočne sile, ker pač pravična stvar ne more biti avtomatično slaba od trenutka, ko jo Sovjetska zveza začne podpirati. Toda Lenin, realist Lenin je proglasil to razpoložljivo množico lahkovernih za koristne bedake ali trojanske osle. So pač ti koristni in pripravni za napeljevanje javnega mnenja na sovjetski mlin. So bedaki, ker ne morejo spoznati, da se ženejo za tujo korist in se mimo vdi-njajo v službo neki politiki pa mislijo, da služijo vzvišeni ideji. niti v mislih računali na zmanjšanje svoje oborožitve. Govor o mirnem sožitju dveh socialnib redov ima edini namen omrtvičenje volje zahodnoevropskih vlad, z govoričenjem o novem gospodarskem redu pa skuša Sovjetska zveza izriniti zahodni svet s položajev v takoimenovanem neuvrščenem svetu. I-stočasno ji služi za opravičevanje svojega nesodelovanja pri mednarodnih naporih za svetovni razvoj. Naslednji meseci bodo zelo težki za Poljsko, ravno zaradi uspehov, ki jih je delavstvo izvojevalo od komunistične vlade. Od septembra so delavci začeli dobivati povišane plače. Z njimi bodo težko zadostili svojim potrebam, ker trgovine niso dovolj založene. Zaloge že prej niso bile zadostne, kaj šele sedaj, ko je kupna moč večja. Fraza „ekonomska katastrofa“ je prisotna v vsakem pogovoru. Celo v parlamentu. Po drugi strani se industrijski delavci zavedajo moči svojih organizacij in nestrpno čakajo konkretnih izboljšav življenjskih pogojev. S tem spet povzročajo napeto ekonomsko stanje. Največja zapreka prenovitvenim sunkom delavskega sveta je ravno konservativnost komunističnih oblastnikov. Zadnji ukrepi KP so izraz pomanjkanja najmanjšega smisla za rešitev krize. In zamenjava državnih mož se izvede z največjo opreznostjo, kar dokazuje odpor proti vsakršni spremembi. To je je bolj razvidno iz stališča, ki ga vlada zavzema nasproti najvažnejšemu in naj večjemu svobodnemu sindikatu „Solidarnost“, čigar članstvo presega deset milijonov. Vlada pravi, da je pripravljena sodelovati s sindikatom, ki riru načeljuje Lech Walesa. V resnici pa nejevoljno sprejema sporazum: vse koncesije ji je delavstvo iztrgalo iz rok. In še to: vsako privolitev zavlačuje v nedogled ali otežkoča nje izpeljavo kolikor časa more. Taki ukrepi stalno večajo nezaupanje delavcev do KP, kar je jasno vidno na zborih v tovarnah, o-benem krhajo ugled in vpliv umirjene struje vodstva svobodnih sindikatov. Jasen primer o položaju je dvoboj med varšavskim sodiščem za delavske zadeve in vodstvom „Solidarnosti“. Sodišče se upira priznati sindikalni statut, ker hoče, da bi v njem stalo črno na belem, da je KP vodilna družbena sila na Poljskem. Sodišče tudi nerado vidi strnjeni sindikat na državni ravni; rajši bi imelo’ več manjših, pokrajinskih gremijev. Oba „predloga“ sta v V teh pogledih pa sta zahodna zaveznika imela različne načrte in Stalin ju je izigraval v svojo smer. Stetinius v knjigi Roosevelt y los rusos (1950) piše, da so Sovjeti že 1. 1941 postavili nekaj zahtev glede Balkana in tudi po 22. juniju je bil Eden v Moskvi in govoril s Stalinom, ki je tedaj rekel, da je bolj interesiran na politični pomoči pri mejah kot na vojaški. 'Po napadu Japonske sta govorila Eden in Stalin o mejah Finske, Ogrske, ki bi naj bili vključeni v SZ, pa o liniji Ourzon na Poljskem ter o rekonstrukciji nekega italijanskega teritorija k Jugoslaviji (str. 17), dočim bi naj odvisna država. (Da se je tu govorilo o slovenskih krajih, vem iz privatnega pisma rev. Gabrovška, ki je sporočil ravn. Remcu kako išče slovenska delegacija zemljevide in gradivo, da bi uveljavila Zedinjeno Slovenijo po Edenovem naročilu). Stettinius pravi, da ZDA niso bila pripravljena spreminjati meja do konca vojne, vendar je konec 1. 1944 bilo „potrebno posebno na Balkanu nekaj sprememb“ (Misli, 219, Churchillov diametralnem nasprotju z delavskim mišljenjem. Ker je skoraj nemogoče, da bi Lech Walesa in njegovi popustili, se more sklenjeno trhlo premirje vsak čas sesuti. (Kakor omenjamo na drugi strani, je vrhovno sodišče že izreklo sodbo.) Tadeusz Mazowiecki, direktor katoliškega mesečnika „Wiesz“, svetovavec „Solidarnosti“, je opomnil, da bi. nova nasprotstva utrdila položaj veje „trdih“ tako v sindikatih kot v komunističnem vodstvu. „Sindikat in vlada morata priznati nov položaj v državi in poiskati novih rešitev v medsebojnih odnosih.“ V svojih izjavah je tudi razložil, naj se sindikati točno držijo specifičnega sindikalnega dela. Kot primer je Mazowiecki navedel katoliško Cerkev, ki je suverena in jo vlada spoštuje; ve, da se mora zanimati za človekove pravice, vendar tudi ve, da ni politična stranka. Kolikor bo vlada blagovoljno gledala na svobodo sindikatov, bodo oni lažje skrbeli izključno za delavske interese. Drugi svetovavec, ekonomist Waldemar Kuczynski, prizna, da so ekonomske izboljšave pretresle sistem, ker najbolj vplivajo na primarne storitve, kot je izkop premoga. Je pa tudi res, da je bila vlada primorana pristati na zahteve delavcev, ker so jih postavili ne toliko zaradi izboljšanja njih položaja, temveč kot potreba po obdržanju že tako nizke življenjske ravni. Pred zadnjimi stavkami je prišlo v vladne roke na milijone delavskih prošenj. Kot pravi Kuczynski, je ena izmed pozitivnih funkcij svobodnih sindikatov kanaliziranje individualnih prošenj v skupno dobrobit in preučevanje možnosti njih izvedbe. Bodoči razvoj je v veliki meri odvisen od vladnega nastopa proti sindikatom. čim večje bodo zapreke, bolj bojeviti in zahtevni bodo sindikati. Nasprotno: če bo vlada strpna, je zelo možno, da bodo tudi sindikalni voditelji zavzeli ekonömsko previdne zahteve. Taka stališča bi prispevala k rešitvi sedanje ekonomske krize na Poljskem. sporazum v Moskvi 1944, fifty-fifty). Na konferenci na Malti je bilo sklenjeno, da „med vojno ne bodo spreminjali meja“. Pa vendar je bil Roosevelt tisti, ki bi hotel menjati meje prav v Jugoslaviji, kakor je razvidno iz njegovega razgovora s kardinalom Spellmanom 2. septembra 1943. leta. To je opisano v knjigi Artura'Conte: Die Teilurig der Welt (1967) in se tiče posebej tudi--------Slo- venije. Kardinal Spellman, najvišji vojaški duhovnik ZDA, je bil informator papeža Pija XII, in prijatelj Roosevelta. Ta, ga je od časa do časa povabil na posvet. Tako je bil poklican k predsedniku 2. septembra 1943 — torej še pred Teheranom. (Poročilo v AD 8. 11. 1965 piše, da se je pogovor vršil 1. 1944, toda znanstveno pisana Contejeva knjiga že v svoji 3. izdaji, vsakič omenja 1. 1943 — str. 94 —.) Spellmanu se je zdelo zaupno poročilo tako strašno, da je takoj informiral o njem papeža. Govoril je Roosevelt o — razdelitvi sveta na interesne sfere. Svet naj bi bil razdeljen takole: Daljni vzhod dobi Kitajska, Pacifik ZDA, Afrika in Evropa se razdelita med Sovjetsko zvezo in Britanijo. „Jaz upam, da sovjetski poseg v Evropo ne bo preveč surov. S Stalinom, se mi zdi, se bom laže sporazumel, kakor s Churchillom. Churchill je idealist, Stalin pa realist. Tako bo sporazum tned nama na realistični bazi prišel sam po sebi. Zdaj se bojim — in mislim, da po nepotrebnem —, če bom mogel pripraviti Stalina do tega, da ne bo razširil svojega vpliva preko določene mere. Stalin bo gotovo zahteval vsaj polovi- (Nad. na 2. str.) En gran optimismo Recientemente regresó de Roma, donde participó del Sínodo de obispos, el presidente de la conferencia episcopal argentina, cardenal Raúl Francisco Pri-matesta. En declaraciones periodísticas se refirió al problema limítrofe con Chile y al respecto dijo: “Personalmente tengo un gran optimismo, ya que el asunto está en las mejores manos, las del Santo Padre. Sé que Juan Pablo II está realmente impresionado por todas las manifestaciones que se han registrado en el Congreso Mariano Nacional en el sentido de anhelar la paz. “El 'Santo Padre desea, él mismo me lo expresó, que ese mismo sentimiento florezca en el Congreso Eucarístico Nacional de Chile, y en ese mismo sentido agregó qué debe seguir la línea marcadá por el cardenal Bertoli. De hecho, es evidente que Su Santidad ha recibido muy buena información sobre el Congreso...” Razorožitev po sovjetsko pomeni razorožitev drugih, kajti sami niso nikdar bila Avstrija spet obnovljena kot ne- Dr. Tine Debeljak (37) NEKAJ POGLEDOV % NAŠE PERSPEKTIVE NA JOSIPA BR05EA - TITA NOVA ZMAGA POLJSKIH DELAVCEV? MEDNARODNI TEDEN 12 ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI Pretekli ponedeljek 10. t. m. je Vrhovno sodišče na Poljskem razsodilo v zadevi svobodnih sindikatov. Kot znano, je po veliki stavki na področju Gdanska poljska komunistična vlada dovolila sestavo - neodvisnih sindikatov in jim obljubila vi sto svoboščin. Potem so ti sindikati, povezani v organizaciji „Solidarnost“, predložili vladi v potrdilo svoje ustanovne listine. Tedaj pa se je začela polemika, ki je pravzaprav še ni konec. Vlada je, na svojo roko, dodala u-stanovni Katini „¡Solidarnosti“ nekaj členov, V katerih zanika možnost stavk, poudarja vodilno vlogo komunistične partije in temelj socializma v sindikalnem življenju. Delavci so apelirali in dosegli, da je stvar prišla pred vrhovno sodišče. Medtem, ko so vsi čakali izid razsodbe, je partijski vodja Stanislav Ka-nia poudarjal, da so stvari, preko katerih niti vlada ne more (vodilna vloga partije) in v katerih obrambo bo vla- „Od obale do obale“, tako je končno zmagal Reagan, in naravnost „pohodil“ demokratskega kandidata, dosedanjega predsednika Carterja. Dobil je v volil-, nih okrožjih kar 49 držav ameriške Zveze, medtem 'ko je Carter zmagal le v šestih in v zveznem okrožju. V volilni zbornici ima sedaj Reagan 489 volicev, Carter pa le 49. In tudi če seštejemo glasove po vsej državi, je za Reagana volilo 43 milijonov Amerikancev, za Carterja pa le 34. Anderson je ostal daleč za obema. Ni dobil nobenega volll-ca in zbral lé 5 milijonov glasov. 'Vendar je to doslej najboljši uspeh „neodvisnih“ kandidatov. „Amerikanci so hoteli spremembe“, tako sedaj razlagajo politični opazovalci, ki si še pred volitvami niso upali prerokovati zmage Reaganu in sedaj pravijo, da je narod pravzaprav volil „proti Carterju“ in ne „za Reagana“. Vendar narod se je jasno izrekel, naveličan bolj domačega težkega položaja, kot pa nihajoče in nejasne zunanje politike. Vendar je treba postaviti ob Rea- NEKAJ POGLEDOV... (Nad. s 1. str.) co Poljske, vse haitske države, Finsko in Besarabijo. Njegovi želji nasprotovati bi bilo nesmiselno, kajti Stalin ima ■moč in sredstva, da si vzame sam, kar hoče. -Bolje je, da sami pristanemo na to. .. Poleg tega tudi prebivavstvo Vzhodne Polj-ske hoče pod Rusijo. Samo bojim se, da se Stalin ne bo omejil samo na te kraje.“ da morala seči po kateremkoli orožju. V odgovor pa je vodja „Solidarnosti“ Lech Walesa izjavil, da je poljski narod pripravljen upreti se vsakemu tujemu posegu. Eden je grozil z ruskim vdorom; drugi mu je odgovarjal, da so pripravljeni Poljaki upreti se tudi Rusom. Končni izid je bil salomonski. Vrhovno sodišče je dalo prav „Solidarnosti“ ter odstranilo od vlade postavljene člene. Predstavniki svobodnih sindikatov pa so nato s svoje strani sestavili „Dodatek“ ustavni listini, in v tem dodatku nekako postavili tiste člene, ki jih je vlada zahtevala. Sedaj se zbuja vprašanje: so zmagali delavci, ali je zmagala vlada? Sodišče je odločilo za delavce,, a ti so u-godili zahtevam vlade. In nov dvom. Prihodnji teden bodo na Poljskem pripravili nov delavski zakon, v katerem bo izrecno prepovedana svoboda stavke. V kakšen položaj bo tedaj zašla „Solidarnost“, ki je pripravljena svoje pravice braniti in ima kot edino orožje za to prav delavske' stavke? ganovi zmagi vrsto vprašanj. Prvo od teh je, kateri in kakšni bodo Reaganovi sodelavci, ko se bo on nastanil v ,Beli hiši“. Kajti znano je, da Reagan sam ni najbolj blesteč kot državnik, in bo v veliki meri odvisen od svetovalcev in sodelavcev. Vendar v tem, oziru obstaja večji optimizem, kajti na splošno prevladuje mnenje, da je republikanska ekipa boljša kot pa demokratska. Težak bo Reaganov položaj v notranji politiki, in vprašanje je, če bo zmogel izpolniti volilno obljubo, da bo zmanjšal davke, obenem pa reaktiviral gospodarstvo in še povečal obrambne fonde. A kar se tiče zuanje politike je izjavil, da hoče uvesti „globalni dialog“ ter priti do sporazuma s 'Sovjetsko zvezo. Tudi iz Moskve je kmalu prišlo sporočilo, da sovjetski veljaki žele dialoga. Medtem je republikanska ekipa objavila, da bo bivši državni tajnik Henry Kišsinger eden izmed glavnib Reaganovih svetovalcev. Na splošno vlada v ZDA navdušenje in optimizem. Ostale vlade po svetu, tako evropski kot drugi ameriški zavezniki, pa nekam nezaupljivo gledajo proti Washington!!, ker ne vedo, Katero pot bo' pravzaprav izbral novi predsednik. O njem je krožilo toliko govoric, da celo visoki zahodni vladni krogi z nezaupanjem sledijo razvoju v A-meriki. V tem oziru je bil izreden. volilni uspeh tega bivšega filmskega i-gralca presenetil ves svet. Upanje je, da bodo bodoča presenečenja, ki jih gotovo pripravlja, razveseljiva za svet. NIKARAGVA preživlja težke čase. Prišlo je do hudega .spora med vladajočo revolucionarno junto, ki jo nadzirajo Sandinisti in pa Nikaraškim demokratičnim gibanjem, ki ga- vodi bivši član te junte Alfonso Robelo Callejas. Ta opozicionalna stranka je organizirala protestni shod, vlada pa je shod _ prepovedala. Pristaši demokratičnega gibanja so kljub temu uprizorili demonstracijo. Prišlo je do izgredov in spopadov, in številni manifestanti so bili aretirani. Vlada je za tem tudi, prepovedala, da bi časopisje ali radijo poročal o teh dogodkih. V SALVADORJU se nadaljuje prikrita državljanska vojna, ki vsak dan prinaša nove človeške žrtve. V zvezi s tem so katoliška 'Cerkev in njene organizacije v ZDA zahtevale od ameriške vlade, naj ne pošilja več orožja v Salvador. Kakšen bo odgovor ameriške vlade, še ni znano. Jasno pa je, da ni pričakovati, da bi tisti, ki dobavljajo o-rožje levičarskim gverilskim organizacijam, imeli namen prenehati s to dobavo orožja. BOLIVIJSKA VLADA je objavila, da bo v kratkem v veljavi zakon, ki predvideva smrtno kazen tako za teroriste, kot za tiste, ki trgujejo z mamili. Medtem se vedno bolj pogosto govori, da večji del vojske ni zadovoljen s sedanjim stanjem. Vlada je sklenila, da izžene levičarskega vodjo Lechina, ki je netil nezadovoljstvo med delav- PORTUGALSKI PREDSEDNIK general Eanes je zapustil mesto vrhovnega poveljnika vojske. To je storil, da prepreči nezadovoljstvo v vojaškilT vrstah in da se laže posveča predvolilnim zborovanjem. Eanes se ponovno predstavlja kot predsedniški kandidat in se bo moral boriti s protikomunistom Soa- Vojna med Irakom ter Iranom teče naprej. Položaji pa so se ustalili in ni izgleda, da bi Irak mogel prodirati dalje na iransko ozemlje, Iran pa zaenkrat ni sprožil kake protiofenzive. Pretekli teden je iranski predsednik Bani Sadr poročal, da je iranska vojaška moč narasla od začetka vojne in da je sedaj trikrat večja kot ob napadu. Obenem je napoyedal, da bo Iran to silo še podvojil v teku prihodnjega tedna. Vendar iranski položaj ni nič kaj prijeten. In to ne le zaradi vojne, temveč bolj zaradi notranjega trenja, ki kljub zunanji nevarnosti razkraja državo. Vedno hujši so namreč spopadi med muslimanskimi revolucionarnimi fundamentalisti in pa strujo umirjenih. Ta teden je bil aretiran bivši zunanji minister Ghotzabeh, ker je v nekem televizjskem programu kritiziral ■■■■■■■■aaaBaBBaaMMasaaBaaflaaaMMBaaanBaaaHHMr ■ Obisk ameriškega podjetnika in e-konomista Davida Rockefellerja, je povzročil v Argentini pravo polemiko. Njegovo bivanje v državi je sicer poteklo brez motenj. V provinci Misiones, ob znamenitih slapovih Iguazûja, so mirno zasedali glavni vodje njegove Chase Manhattan Bank; potem se je spustil v Buenos Aires,' in tu je bil sprejet pri sedanjem predsedniku države, gen. Videli, in sprejel ga je tudi bodoči predsednik general Viola; sestal se je z raznimi predstavniki argentinskega gospodarskega življenja in podal nekaj izjav, A krepko so se ob njega obregnili sindikalni krogi, ki ga smatrajo kot enega glavnih sovražnikov, pa tudi indirektnih krivcev sedanjega gospodarskega stanja v Argentini. Ni tajnost, da vlada lepo prijateljstvo med Rockefellerjem in sedanjim gospodarskim ministrom Martinez de Hozom. In ker na tega padajo kritike zaradi raznih gospodarskih ukrepov, je torej logično, da sindikalisti smatrajo, da za vsem tem nenehno stoji tuj kapital, torej Rockefeller. Zato so gremialisti izvedli razne proteste. Gremiji združeni v CNT so oklicali „dan žalovanja“ zaradi njegove prisotnosti. Skupina „25“ ga je pro-glasla za „nezaželeno osebo“, vsi pa so ga obsodili „vmešavanja v argentinske notranje zadeve“, ker je izjavil, da je gospodarska politika sedanjega ministra pozitivna. Rockefeller je seveda odšel in mir se je vrnil v državo. Seveda ni bilo miru med sindikalisti, kajti ko je odšel „skupni sovražnik“,. so se morali znova skavsati med seboj. Tako je sku- resom Carneirom, vodjem sredinsko desničarske vladne koalicije. fundamentaliste, ki kontrolirajo vl^do. Dva dneva za tem je bil, na posebno Homeinijevo povelje, izpuščen na svobodo. Vendar nihče ne ve, na katero stran se bo končno nagnil Homeini. Pravzaprav edino še predsednik države, 'Bani Sadr, vztraja na svojem mestu. Obenem se vedno bolj pogosto govori o možnem državnem udaru, ki bi vrgel z vlade fundamentaliste in uvedel nekoliko bolj mimo politiko. Tak dogodek bi tudi mogel spremeniti smer vojne in jo celo ustaviti. Položaj pa je resnično težak. Tudi so muslimanski revolucionarni študentje še vedno obdržali v svoji oblasti a-meriške talce in tudi na tem področju ni izgleda spremembe. V vojni vihri se notranji položaj Irana tako zaostruje, da je končni spopad skoraj neizbežen. Vprašanje je le, kdo bo zmagal. pina, ki se je odcepila od „dvajsetih gremijev“, pa še „disidentni vertika-lizma“ skupine CNT in en del „25“ sklenila oživeti Glavno delavsko konfederacijo CGT. Zbrali so se na zborovanje in enostavno oklicali obnovitev nadgre-mialne organizacije. Njih poročilo je govorilo o kakih „osemdesetih sindikalnih organizacij“, potem se je izkazalo, da jih ni bilo čez petdeset. Vendar do obnovitve CGT je prišlo, in nova organizacija je najmočnejša, kar jih je doslej' moglo sestaviti argentinsko delavsko gibanje po vojaškem udaru leta 1976. Res je, da čeprav so v njej močne sindikalne organizacije (mehaniki, tekstilci, zidarji, itd.), ne predstavljajo niti polovice argentinskih sindikatov, in manjkajo nekateri res močni gremiji. Po drugi strani pa je prišlo tudi do namena obnovitve „62“ organizacij, ki je pravzaprav sindikalna veja peroni-stične stranke. Njih namen je, ob bližajoči se politični odjugi, organizirati vrste, da bi s sindikalnega polja podprli peronizem, oziroma da bi ga, z delavsko močjo, potisnili v struje, ki so sindikalistom po godu. Vsa ta dogajanja, ki se sučejo okoli delavskega gibanja in njega političnega okolja, se vedno bolj zapletajo. Stavijo pa tudi novo vprašanje: do katere mere bo sedanja (ali bodoča) vojaška vlada dovoljevala nemoteno delovanje sindikatov na pretežno političnem polju, ko je vendar v veljavi zakon delavskih organizacij, ki izrecno prepoveduje politično udejstvovanje sindikalnim organizacijam. Medtem pa je ta teden vlada objavila gospodarske statistike za mesec oktober. Kljub vpeljavi novega davčnega sistema, je draginja narasla le za 7,6 odstotkoy. To res predstavlja skoraj dvojen poskok v primeri z zadnjimi meseci, ko se je inflacijska krivulja sukala med tremi in štirimi odstotki mesečno. Vendar je precej manj, kot pa je bilo splošno pričakovano. Statistike prav tako govore, da je v desetih mesecih letošnjega leta inflacija dosegla 72,6 odstotkov. V zadnjih dvanajstih mesecih pa, med lanskim in letošnjim oktobrom, pa so se stvari podražile za 89,8 odstotkov. Še besedo o problemu razmejitve v Beagelski ožini. Kardinal Primatesta, predsednik argentinske škofovske komisije, je bil imenovan za papeškega legata na čilski Narodni evharistični kongres. Tam je podal razne izjave, med katerimi je tudi zatrdil, da „Bog noče vojne“ med Argentinci in Čilenci. Zato da je sedanji papež Janez Pavel II. ponudil svoje posredovanje, da bi dosegel mir med bratskima narodoma. Sedaj v Rimu pričakujejo direkten papežev poseg v pogajanja, kajti ta se nahajajo na kritični točki. Vendar -kljub težavam, vlada velik optimizem pri ljudeh, „ki so blage volje“ tu in onstran Andov. Reagan na vodstvu ZDA AMERIKANCI HOČEJO SPREMEMB Iran v vojni in razkolu Dr Tine Debeljak (128) Med knjigami in revijami REVIEW OF THE STUDY CENTER FOR JUGOSLAV AFFAIRS Speliman je pripomnil, da Stalin gotovo pripravlja v teh državah režime, ki mu bodo naklonjeni. Roosevelt je odgovoril: ,,'S tem moT ramo računati. Gotovo bo prišlo k razširjenju komunističnih režimov. Toda — kaj naj storimo?“ Speliman je nato vprašal: „Ali- bodo Avstrija, Ogrska, Hrvaška prišle pod tak protektorat?“ Odgovor: „Da... Toda računajmo, da ‘bodo komunisti čez 20 let manj "bar-barski. Vzeti moramo v poštev velik gospodarski napredek Rusije...“ Poudaril je še: „Kar se tiče nas, upam, da se. bo iz sedaj prisiljenega prijateljstva (forced friendship) kmalu razvilo iskreno in trajno prijateljstvo (a real and lasring friendship).“ Toliko Conte. AD pa prevaja iz svojega poročila še tole Spellmanovo vprašanje: „Ali ne bi zavezniki mogli tega preprečiti s tem, da bi povsod podprli demokratske tokove, kakor Rusi še podpirajo komuniste.“ Na to je Roosevelt odgovoril, da zavezniki na kaj takega ne misRjo. In še zadnje vprašanje: „In Avstrija?“ Odgovor: „Jaz sem proti novi vzpostavitvi jugoslovanske države in sem bolj za neodvisno hrvaško in slovensko državo.“ (95). Pripomnil pa je, da bi se Avstrija morda rešila, če bi s pomočjo Ogrske prišel spet na prestol Otto Habsburg. S tem je odkril, da stoji pod vplivom tedaj zelo glasne propagande za vzpostavitev demokratične federacije katoliških srednjeevropsh narodov z Avstrijo na čelu, kar je podpirala takratna vatikanska politika. V Londonu izhaja kot glasilo študijskega centra za jugoslovanske zadeve revija REVIEW..., ki je bila ustanovljena leta 1958 z namenom, da omogoča izhajanje raziskavanj’ o najnovejših problemih, ki se tičejo Jugoslavije. Je to društvo znanstvenikov, pisateljev in žur-nalistov, ki so pustili Jugoslavijo in se zdaj posvečujejo objektivnemu znanstvenemu raziskavanju razvoja njihove domovine. Za izdajatelje odgovarjata De-simir Tošič znani urednik srbske revije Naša reč, in Aleksa Djilas, sin znanega oporečnika Milovana Djilasa. Kakor poroča uredništvo, je ta Djilasov sin, roj. 1. 1953, študiral filozofijo na jugoslovanski in avstrijski univerzi, diplomiral pa je na londonski iz političnih in socioloških ved, zdaj pa dela doktorat na londonski univerzi. Tej skupini sotrudnikov in izdajateljev londonske revije Review... je 'blizu tudi Slovenec univ. prof. dr. L. Sire. — Ta za širši angleško govoreči svet ustanovljena revija je za leto 1980 izšla zdaj vdrugič kot Volum. 2, štev. 4., na straneh 361-401 z uvodnim člankom u-redništvo: Konec Titove dobe. To je dobo," ko je Tito že 45 let nesporni voditelj KPJ in 35 let, kar vlada jugoslovanski državi. Uvodnik poudarja nekaj osnovnih resnic tega časa, ki govore proti temu, kot se trdi, da je Tito sam ustvaril Jugoslavijo, ki da je proti ta zdaj bolj edina kakor kadarkoli. Navaja, kako je bil Tito ves čas podpiran od za-padnega radija in časopisja in mu je zapad pomagal urejati tudi razmere v deželi itd. „Jugoslavijo ni ustvaril Tito,“ je dobesedno zapisano. Upor proti okupatorjem bi se razvijal tudi brez Tita. Tudi 1945 bi se odpor proti Rusom začel sam od sebe, saj je izkusilo ljudstvo na svoji koži ponašanje sovjetov. Zato ta odpor tudi ni samo Titova zasluga. Uspeti pa 'bi ne mogel brez moralne in finančne pomoči Zapada.“ Tudi za ureditev razmer v državi sami bo mnogo odvisno od pomoči Zapada. Ali bo ta majhna, kakor 1. 1941, ali pa tako močna, kakor je bila koncem vojne in v začetku 1. 1948 ? Tudi to ne drži, da je bil Tito „liberalen in nacionalen komunist“. On je bil šolan v stalinističnih šolah, in je vedno ostal stalinovski diktator nad stranko in državo. Tudi po 1. 1948 je uporabljal najbolj trde stalinov-ske metode. Te Titove dobe je zdaj konec. Ali se bo Jugoslavija rešila zdaj nasilja in monopolne oblasti ene same partije, ne bo odslej odvisna samo od Titovih dedičev, temveč tudi od sil demokratične opozicije? — Review že dalj časa gleda z optimizmom na nadaljnji razvoj Jugoslavije in njenih ljudi. Konča pa se ta uvodnik s stavkom: „Mi upamo, da bodo vsi tisti, ki so dozdaj tako dolgo direkt- no ali indirektno podpirali diktatorstvo enega samega človeka in oblastno piramido ene same stranke, spremenili svoj način mišljenja v tem smislu, da bi namesto pazljivosti samo na to, kako se hoče Jugoslavija upreti Sovjetski invaziji, pazili raje bolj resno na številne probleme spreminjajoče se družbe v deželi sami.“ 'Po teh uvodnih besedah revije, kjer je nakazan njen odnos do Titove in Po-Titove dobe, slede — samo da navedem vsebino številke — naslednji znanstveni in aktualni članki: Najprej intervju Glasa Amerike (Andrej Gvozden) z Mihajlom Mihajlo-vom, iz Jugoslavije. — Nato nov intervju S. K. Pavloviča z Milovanom Djila-som o poti Od ideologije k idejam (Dec. 1979). — Mladi Dr. Ph. Oskar Gruen-wald, ki je promoviral 1. 1972 in pripravil za tisk knjigo o „Modernem Odiseju: jugoslovanskem iskanju Moža,“ priobčuje vprašanje: „Kakšno bo samoupravljanje po Titu? Ta govori o krizi samoupravljanja sploh in o iskanju teorije, ki naj odloči, ali naj bo totalitarno, dogmatično in antihumanistično, ali humanistično, liberalno in demokratično ? Menim, da je ta problem tisti „moderni Odisej“, o katerem je napovedana njegova knjiga. — Za njim sledi razprava mladega Aleksa Djilasa o Titu in neodvisnosti Jugoslavije. Tik pred njo pa je imenik vseh članov in porokov novega društva v Ameriki: Demokratičnega odbora za pomoč demokratičnim disidentom v Jugoslaviji, po številu nad 80. Sestavljajo ga najvidnejši, ruski- disidenti '(Solženicin ni med njimi), pa tudi najbolj vidni demokratični borci iz vse- ga sveta. Ni pa med njimi nobenega Jugoslovana v svetu; pač pa so iz Jugoslavije' imenovani kot soodbomiki Mi-hajlo Mihajlov (ki je, sedaj v Ameriki), dr. Franjo Tudjman iz Zagreba in Milovan Djilas iz Beograda. Nato je priobčen dokument iz Beograda, kjer se je 36 'podpisnikov (med njimi nismo zasledili Slovenca) obrnilo na predsedništvo SFRJ z zahtevo po podpisu o amnestiji. Naj bo to poročilo samo opozorilo na to znanstveno revijo v Londonu. Sleherni članek, tu samo imenovan, bi zaslužil posebno oznako. Tej številki je priložen tudi na 16 straneh bibliografija knjig, ki govore o JUGOSLAVIJI, in ga je sestavil R. Matulič. Prvi del — seznam knjig v tujih jezikih (francoščini, nemščini, italijanščini itd.), je izšel v prejšnji številki. II. del je priložen tej številki in je nadaljevanje prejšnjega. III. del pa se nadaljuje prav tako sedaj in podaja pregled knjig o Jugoslaviji v njenih (jug.) jezikih. Snov predstavlja naslednja območja: I. Splošna problematika, II. Zgodnja zgodovina, III. Jugoslavija med o-bema vojnama, IV. Druga svetovna vojna, V. Povojna Jugoslavija. (Samo knjige izišle v emigraciji!) — VI. Jugoslavija v bodoče, VIL Zdomska Jugoslavija, VIII. Narodna vprašanja, IX. Poezija, X. Književnost, XI. Seznam avtorjev in založb. — Kolikor sem na prvi vid presodil, so tu imenovane — razmeroma popolno — tudi slovenske knjige, ki so izšle v zamejstvu (Koroška, Trst) in v zdomstvu (SKA, SS, MDR v Celovcu ui Gorici itd.). Tako je ta naša književna produkcija prišla po tej reviji tudi v mednarodno evidenco. PROSLAVA SLOVENSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA V MENDOZI 'PORTOROŽ — Na tridnevnem mednarodnem simpoziju o medicini dela so se poleg predavanj o antropometriji, biomehaniki, fiziologiji in ekologiji (o ropotu, vibraciji in toploti, ki ji je izpostavljen delavec na delovnem mestu) največ bavili o delavski v tekstilni industriji. Ugotovili so, da so pred štirimi leti v Sloveniji sklenili, da bodo razčistili vrsto problemov delavk. Pa je ostalo le pri uredbi, medicinske službe niso doslej razčistile še nobenega problema niti obljube, in v mnogih tekstilnih tovarnah še doslej niso ukinili nočnega dela tekstilk, čeprav je država že zdavnaj podpisala mednarodno konvencijo o prepovedi nočnega dela žensk. LJUBLJANA — Prava „gobarska“ mrzlica je obsedla vse Slovence, ki nabirajo gobe po gozdovih za lastno uporabo ali za prodajo. Pri tem je prišlo tudi do raznih zastrupitev s strupenimi gobami. Z nabiranjem se nekateri bavi-jo kar „poklicno“, 'kajti jurčki imajo na ljubljanskem živilskem trgu čedno ceno — 300 din. Med temi „poklicnimi“ sta tudi Stane Adamič in Franc Grm, ki se vsak dan vozita v čabar nabirat jurčke. Stane Adamič je 26. septembra našel tudi jurčka velikana — tehtal je kar 450 gramov. LJUBLJANA — Delovna skupina, ki naj bi preučila zahtevo po novi slovenski reviji (o problemu‘smo pred časom izčrpno poločali — op. ur.) se je prvič sestala 25. septembra. Skupino je seveda imenoval svet za kulturo pri predsedstvu RK SZDL (Slovenije, med' njimi je tudi nekaj pobudnikov za u-stanovitev nove revije. Skupina se je odločila, da bo pripravila kompleksno analizo vprašanja in oceno revialnega tiska in da bo „zbrala stališča tudi z drugih diskusij“. Imena članov te delovne skupine „Delo“ z dne 26. septembra ne navaja. LJUBLJANA — Violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka šček sta imela vrsto uspelih koncertov v Ljubljani, Kopru in Novi Gorici. V oktobru pa sta gostovala z deli Mozarta, Brahmsa, Dvoržaka in Uroša Rojca —- predstavnika slovenske najmlajše skladateljske generacije — v (Sovjetski zvezi. LJUBLJANA — Letošnji pastoralni tečaji so bili v septembru v Ljubljani, Mariboru, Vipavi, Beltincih in Celju. Udeležilo se jih je okrog 700 duhovnikov in pastoralnih delavk, ki so na tečajih razmišljali o skrbi za sodobno krščansko družino. LJUBLJANA —• Samoprispevki so v Sloveniji priljubljena oblika „zbiranja“ denarja za javna dela. Vedno seveda pripravijo v ta namen referendume, ki so vsi uspešni. Po letošnji statistiki petih mesecev, je v Jugoslaviji prišlo na osebo po 182 dinarjev samoprispevkov. Toda v Sloveniji je dajatev dosti višja 453 din, slede Vojvodina 252, Hrvaška ■ 199, BiH 188; pod povprečjem pa so ožja Srbija s 122, črna gora s 110, Makedonija s 97 in Kosovo s 55 dinarji. KOPER — Napovedane višje cene avtomobilov so dokaj neugodno vplivale na čakajoče kupce. Vrste.pred pred-naročilnimi okenci se krajšajo in samo v Kopru je 26. septembra že 35 naročnikov zahtevalo denar nazaj. PORTOROŽ — V Avditoriju je bil 29. septembra odprt mednarodni, posvet biokemikov o proteinazah in njihovih inhibitorjih. Posveta se je udeležilo 70 raziskovalcev, med njimi polovica tujcev iz Evrope, ZDA, Japonske in Avstralije. MARIBOR — Po burni razpravi na občini so odobrili cene nekaterim komunalnim storitvam. Najbolj so podražili plin, kar za 70 odstotkov, druge podražitve se gibajo med 6 in 25 odstotki. LJUBLJANA — Oskrbo zdravil iz uvoza bodo skušali izboljšati; primanjkuje jih že od marca. Optimistične napovedi o oskrbi zdravil iz uvoza pa je zameglila napoved težav pri preskrbi zdravil iz domačih farmacevtskih tovarn. Nimajo dovolj deviz za nabavo surovin.. . 'PLETERJE — Staro pletersko cerkev so začeli obnavljati že pred dobrim desetletjem, toda dela so bila ustavljena leta 1973, zaradi reorganizacije službe spomeniškega varstva. Ko je bila kartuzija obnovljena pred 80 leti so samostan na novo pozidali in zgradili tudi novo cerkev. ¡Staro, ki je bila posvečena leta 1420 in ki je v teku let dobila razne popravke, ko je po letu 1595 prišla po prenehanju kartuzije v jezuitske roke, so ob obnovitvi samostana porabili najprej za delavnico in nato za odlagališče stare ropotije. Potem pa so ugotovili, da je stara cerkev ena redkih starih kartuzijanskih srednjeveških cerkva, ki se je domala edina ohranila, pa še tej zgodovina ni bila kaj naklonjena. Cerkev bodo preuredili tako, da bo v nespremenjeni obliki razkazovala vse posebnosti srednjeveške kartuzijanske arhitekture. LJUBLJANA — V Ljubljani je u-mrl 2. oktobra upokojeni profesor ljubljanske teološke fakultete dr. Jakob A-leksič,. doma iz Obreža pri Središču ob Dravi. Pokojnik je bil od leta 1927 do okupacije predavatelj na visoki bogoslovni šoli v Mariboru, vmes je bil eno leto na izpopolnjevanju v svoji stroki na vzhodnem institutu v Rimu in v Jeruzalemu na francoski biblični in arheološki šoli. Nemci so ga izgnali na Hr-vatsko, po vojni pa je bil poklican na teološko fakulteto v Ljubljano, kjer je postal profesor za biblični študij stare zaveze. UMRLI SO od 3. do 6. oktobra 1980: LJUBLJANA — prelat dr. Jakob A-leksič, redni prof. bibličnih ved (84); Franc Bregar (83)'; Stane Blokar up.; Dušan Sadar, major JLA v p.; Draga Lušieky r. Medic, vdova univ. prof.; Franja Godec; Pavla Deisinger r. Bricelj; Marija Srebot r. Obersnel (91); Franja Vrtovec; Tatjana Frančiška Vesel; Bogomir Bajec dipl. inž. kemije; Leopold Lka, učitelj v p.; Mihaela Er-zin r. Pišljar; Jože Maček, inž. agr.; Zaradi, naših ožjih krajevnih okoliščin smo praznovanje Slovenskega dne in Dne slovenske zastave preložili na prvo nedeljo v novembru in je tako sovpadlo s praznikom vernih duš. Živimo še pod globokim vtisom marijanskega kongresa, ki je tudi nam kot i Slovencem vedel -mnogo povedati in naročiti. Zato smo tudi našo letošnjo proslavo porodnega praznika pripravili v tem duhu. Skupno slovensko mašo smo imeli popoldne. Oh oltarju so zavzeli mesto zastopniki mladine z argentinsko in slovensko zastavo. Pred sv. opravilom smo v spomin vsem onim, ki so s svojimi osebnimi žrtvami v preteklosti kovali usodo našega naroda, in vsem tistim, ki so legli k večnemu počitku že v mendoško zemljo, zapeli „O srečni dom nad zvezdami“. Med sv. mašo je naš dušni pastir imel priložnostni govor v katerem je zaje] našo narodno problematiko z vidika krščanske vernosti in slovenske narodne pripadnosti. G. Hom je dejal v uvodnih besedah cerkvenega govora: Današnje praznovanje ima izredno velik pomen in namen. Z vso svojo močjo nas hoče spomniti resnice, da smo Slovenci, sinovi in hčere slovenskih staršev, da je bila in da bi vedno morala biti slovenska zemlja domovina nas vseh, slovenski jezik in slovenska pesem sredstvo našega naravnega češčenja Bega in način razumevanja in izpopolnjevanja med nami. Nismo mi začetniki slovenskega naroda. Ustvaril ga je Bog, ker je On tako hote) in mu je bilo to všeč, da je pokazal svojo vsemogočnost in svojo ljubezen do ljudi. Slovenski jezik, pesem, vero in kulturo smo prejeli od naših prednikov, ki so za te naravne in duhovne dobrine, ki nas vsestransko bogatijo in odlikujejo, žrtvovali svoj razum in voljo, svoje talente, žrtve in delo, čas in življenje. Bili so v svoji vesti prepričani, da'je za slovenstvo vredno živeti, delati in celo umreti, ker tako feog hoče, da izpolnimo njegovo voljo in si zagotovimo večno plačilo. To so bili tvoji in moji starši, dedje in pradedje, vse tja nazaj do začetka slovenskega življenja in čutenja, ko se je naš človek začel zavedati svojega obstoja. Živeli so, delal? in se-borili s težavami vseh vrst in branili pravice slovenstva proti. vsem,, ki so hoteli gospodovati nad malim, pa dobrim in vernim slovenskim narodom. Če bi bili oni bojazljivci in strohopet-ci, sužnji drugih velikanov, potem bi danes slovenskega naroda ne bilo več; slovenska zastava bi ne krasila več naših Ivan Mohorič (92). znanstveni sodelavec ljubljanske univerze; Ivan Kovačič (66); Vladimir (Zalokar; Frančiška Brejc r. Roglič, prababica. RAZNI KRAJI 1— Antonija Kosirnik r.^ Erbežnik (87), Radomlje; Ivan Gubenšek, obrtnik, Maribor; Amalija Jelenc r. Kalinger, Tržič (91); Martin Resnik .(56), Mengeš; Marija Jarc up., Ajdovec; Štefan Winkler, Šempas (76); Ivan Žibert, Dol pri Borovnici; Albin Jamnik, Želimlje; Marija Pesjak r. Zupanc (92), Blejska Dobrava; Bernard Balon-Nandič, vinogradnik (78), Bizeljsko; Draga Štrcin r. Krmelj, Slov. Konjice; Jožefa Gorenje r. štrajher, Trbovlje; Avgust Cerar, up. (77), Krašnja; Pavle Kemperle (76), gorski reševalec, Kamnik; Jožefa Pasarič, Laško; Janko štrafela, član folklorne skupine, Ptuj; Dušan Kolenc kom. vodja, Žiri; Anton Horžen, tes. m., Jelše pri Krškem; Hinko Lebinger (87), nekdanji litijski župan; Jože Pratnekar, geom. v p., Mežica; Anton Kočar, učitelj, Moravče; Franc Petač (74) Žlebe; Angela Hribar r. Gosar. Ptuj. domov in ne predsedovala našim narodnim prireditvam; slovenska himna bi ne krasila več naših domov in ne predsedovala našim narodnim prireditvam; slovenska himna bi ne izražala več drugim narodom volje in pravice do svobode in enakosti; slovenska beseda in pesem bi s svojo lepoto ne odmevali več nikjer po svetu. Ko je nato razvijal lepe misli o odgovornosti Slovencev v svetu je zaključil: Kot Slovenci smo dolžni najprej med Slovenci potem med drugimi delati za širjenje božjega • kraljestva. Kot Slovenci moramo biti najprej Slovencem in potem drugim luči in svetilke, ki z močno vero in krščanskim življenjem svetijo pokvarjenemu svetu. Kot Slovenci moramo biti najprej Slovencem in potem drugim glasniki, kli-carji in oznanjevalci največje nevarnosti, ki preti vsemu svetu, to je brezbožni komunizem in nečloveški materializem, ki uničujeta današnje človeštvo. Le tako bomo vredni nasledniki naših prednikov. Spomnimo Se v molitvi vseh onih, ki so v življenju pravilno gledali za slovenstvo, se zanj žrtvovali in zanj trpeli; naj jim bo Vsemogočni-plač-nik, nam pa naj po Mariji, Kraljici Slovencev, nakl oni potrebno pomoč, da bomo dostojno nadaljevali njihovo delo in nekoč prišli v njih nebeško družbo. Za sklep svete maše pa smo se posebej obrnili s prošnjo za naš narod k Mariji Pomagaj ob zborovi pesmi ,‘Marija, ohrani nam dom in rod!“ V dvorani našega Doma sta nas z odra pozdravljali okusno ožarjena podoba brezjanske Marije in slovenski grb. Skupno smo najprej zapeli „Naprej, zastava Slave“; nato pa nam je zbor zapel Foersterjevo „Kdor ima srce“ in Ocvirkovo „Bog in Slovenija“ na besedilo Ivana Preglja. / Trije naši mali so nam zatem deklamirali Kunčičeve pesmice: „Mati, domovina, Bog“ (Karli Bajda), „Mlada Slovenka“ (Silvica Bajda) in „Ded se poslavlja“ (Veronika Bajuk). Sledila so razmišljanja o naših dolžnostih do stare domovine Slovenije in našega naroda ter do nove domovine Argentine. O prvem, vprašanju nam je inž. agr. Janez Grintal bral odlomke iz člankov prelata dr. Odarja; o drugem pa smo poslušali prof. Majdo Nemaničevo iz Košmerljevih Šmarnic. Vse točke je z razlago povezoval v enoto društveni predsednik g. Stane Grebenc. Dejal je med drugim: „če sploh kdaj v vsej zgodovini, potem je vprav danes naš narod doma, v zamejstvu in v zdomstvu potreben Marijine pomoči in zaščite. Nedavno smo brali iz,domovine poročilo, da proces ateizacije zajema mladino v vedno večjem obsegu; družine se vedno manj ¡zavzemajo za vzgojo svojih otrok in mladine; potrošniška miselnost vedno bolj preplavlja ljudi; v ospredje stopa tehnična miselnost; mladina čuti verske vrednote, pa jim ni zmožna slediti.“ Zato je za sklep č. g. Hom po kratkih priložnostnih besedah ob zbranem in glasnem sodelovanju vseh navzočih zmolil „Slovenske litanije“ ki so jih zložili pregnani slovenski duhovniki in so izšle kot zaključek knjižice za uro molitve „Mati s prebodenim srcem“ v drugi izdaji 1. 1942 v Washingtonu. Tam je v uvodni besedi p. Zakrajšek pod vtisom grozot drage svetovne vojne zapisal: „Ali ni naša dolžnost, da se odzovemo klicu dr. Rožmana in se združimo z narodom doma v molitvi?“ •—• In danes ta klic še vedno velja! V-prav zato so litanije vse navzoče navdale z globokim čustvenim razpoloženjem in so tem iskrene je vsi sodelovali z'glasnimi prošnjimi 'vzkliki. Po končanih litanijah so še vsi v očitno zaznavnem globokeip občutju zapeli „Marija, pomagaj nam sleherni čas!“. Bb. SLOVENCI v ARGENTINI Carapachay POK. ANICA SPREITZER roj. ŠENK Nenadno in na tragičen način je 21. oktobra umila mlada gospa Anica Sprei-tzer r. Šenk v 37. letu starosti. Pokojna je bila doma iz številne šenkove družine, ki je prišla v Argentino leta 1949. Bila je vedno med prvimi učenkami, tudi pozneje, ko je obiskovala srednjo šolo. Od vsega začetka se je udejstvovala pri mladinskih organizacijah. Nekaj let je bila predsednica krajevnega Dekliškega krožka in je to svojo dolžnost vestno izpolnjevala. Tudi po poroki s Pavletom Spreit-zerjem, sinom agilnega predvojnega prosvetnega delavca v Trnovem v Ljubljani, je rada prihajala z družino v naš doni na razne prireditve in zadnje čase se je z velikim veseljem udeleževala kuharskega tečaja, ki se že nekaj mesecev vrši v našem domu. Prav na zadnjem tečaju, niti teden dni pred smrtjo, je vsa vesela hitela pripovedovati, kako jo veseli izpopolnjevati se v kuhi v korist in srečo svoji družini. A Bog je imel drugačna načrte. Kar človek sicer težko doume. Na mrtvaškem odra je ležala na svojem domu v Villa Martelli, na domu, ki ga je zelo ljubila in ga skrbno urejevala. Številni znanci in prijatelji so se prišli poslovit od pokojne Anice. Pred pogrebom je bila na domu sv. maša, katero je daroval msgr. Anton Orehar z župnikom Albinom Avguštinom, ed sv. mašo je msgr. Anton Orehar navezal svoje besede na večno življenje, ki ham ga zagotavlja vera v Kristusa. Po maši je izredno mnogo ljudi spremljalo pokojno Anico na pokopališče mira v Pablo Nogués, ker je bil ta dan zaradi štetja prebivalstva idela prost. Pokojna Anica zapušča težko preizkušenega moža Pavleta, ki je nekaj dni zatem izgubil še skrbnega očeta, kateri je umrl po daljšem hudem bolehanju. Zapustila pa je tudi komaj petletnega sinčka Danijela. Obema, pa tudi vsem ostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje, pokojni Anici pa želimo večni pokoj. —ar. Buenos Aires ŠAHOVSKO PRVENSTVO 1980 2. kolo 2. kolo se je odlikovalo po močnih partijah pa tudi presenečenjih, tako na primer partija Dimnik-Sušnik, kjer je preizkušeni veteran podlegel proti mlademu jzastopniku Slovenske vasi. Pri šahu pač starost ne igra nobene vloge, pač pa uigranost in talent, pa še kanček sreče. Celotni rezultati so naslednji: Kunc Dani 1 — Močilnikar Aleksander O, Dimnik Dušan O -— Sušnik Dani 1. Magister Albin 0 — Škerlj Stane 1, Mehle Ivan 1 — Trlep Adolf 0, Žakelj Janko 1 — Vasle Mirko O, Bitenc Andrej 0 ■— Klemenčič Vinko 1, Indihar Lado 1 — Močilnikar Franc 0, Marolt Jože 0 — Sušnik Franci 1. Šahovsko prvenstvo 1980 je že tretje zapovrstjo, ki ga organizira osrednje društvo Zedinjena Slovenija, ki pripravlja za vse udeležence letošnjega prvenstva lepe nagrade, za prve tri najboljše plasirane igralce pa še posebne. Tudi letošnje prvenstvo se razvija brezhibno, za kar imajo zasluge tehnični vodja turnirja g. Stane Zupančič, komisija, ki jo sestavljajo gg. prof. Slavko Zupan, Tone Skubic in Franc Lobnik, pa tudi Slovenski dom v San Martinu, ki nudi krov in postrežbo. 3: kolo se bo odigralo v' soboto 15. novembra ob 20. uri v Slovenskem domu v San Martinu (na ulici Cordoba 129). Vabljeni vsi prijatelji šaha! Pred predstavo „Vel they a odra sveta“ Tradicija je že med nam!, da proslava praznika Kristusa Kralja vedno vsebuje tucÜ -»ak.šen dramatski nastop verske vsebine. Tako so prireditelji letošnje proslave, ki bo 22. in 23. t. m., 'posrečeno vključili v spored svetovni znani „auto sacramental“ španskega dramatika Calderona de la Barca pod na.slovom Veliki oder sveta v pesniškem prevodu Janka Modra iz Doma in sveta, izšlega, tik pred našim odhodom v emigracijo. Calderón se je rodil 17. jan. 1600, torej pred 380 leti, ter je letos tudi nekakšen jubilej, ki so se ga nekatere publikacije tudi spomnile. Umrl pa je star 81 leta 1681, ter bodo drugo leto počastili njegovo 300 letnico smrti, gotovo kar naj slovesne je. Ker manjka samo še dva meseca do tega jubileja, moremo smatrati našo prireditev že za naš slovenski' donesek k tem jubilejnim spominom ter je že zato prireditev vredna naše pozornosti. Calderón spada namreč med največje duhove španskega „zlatega“ veka, ki je dal Cervantesa, Lope ele Vega, Queveda, pa sv. Terezijo Avilsko, sv. Janeza, od Križa, fr. Luisa de León itd.. Spada med rajvečje avtorje pisatelje dramskih del, ki so ga nekateri romanisti, predvsem nemški postavljali ob stran Shakespeara j a in se je Goethe navduševal zanj. Zapustil je ob smrti 120 dram oz. komedij, med njimi na pr. Sodnika Zala-mejskega (ki je pri Slovencih znan po lepem Župančičevem prevodu) pa 20 takih odrskih del, kakor so Stanovitni kraljevič (tudi igran večkrat v slovenščini), tej? okrog 80 verskih prizorov v čast v. Rešnjega Telesa, imenovanih „autos sacramentales“, ki so svojevrstna pomembnost, kakor bom še omenil. Zapuščina torej velika, toda vsekakor majhna, če jo primerjamo z ostalino njegovega predhodnika Lope de Vege, ki je napisal 1800 dramatskih del! Iz Calderonovega življenja naj omenimo samo to, da je že s 13-timi leti napisal prvo dramo, se hotel posvetiti vojaščini, se udeležil več bitk, a je v 51. letu starosti stopil v duhovski stan. Postal je kaplan na kraljevskem dvora v Toledu, potem pa v Madridu, kjer je tudi umrl. Njegov Veliki oder sveta je v svetu najbolj znana dramatska kompozicija iz cikla njegovih „auto sacramentales“. Kaj pa so to? — Dramatsko prikazovanje na .alegorični način raznih filozofsko-verskih pojmov in razlag, ki so imele namen proslaviti praznik sv.r Rečnjdga Telesa z obhodi in predstavami na prostem. Skratka: obdelati kakšen moralno-verski problem, ki ima rešitev v sv. Evharistiji. V njih nastopajo filozofski pojmi, poosebljeni v igralcih. Značilno je na pr. tako predstavljanje v Čarih čutov, kjer je prikazanih vseh petero čutov — Sluh, Vonj, Okus, Vid in Tip v borbi med čednostjo in grehom, med Razumom in ■ Krivdo ter uravnovešeno v evharističnem življenju. Najznačilnejše je omenjena igra, toda najboljša in svetovno uspela pa je v tem slogu Veliki oder sveta. Alegorična predstavitev Božje ustvaritve sveta in vsega življenja na zemlji ter končna sodba stvarnikova o pravilni uporabi življenja na svetu od ¡zibeli do rakve, do smrti. Bog, ki ima v. igri ime Mojster, je ustvaril iz teme nebesne. svetove ter pokliče iz nič tudi Svet, ki nastopi kot Oseba, ki ima nalogo, da sprejme nase človeka. Je kot oder, na katerem zdaj nastopajo. ljudje v vlogah, ki jih jim določuje Mojster sam. Tako dobe iz Mojstrovih rok svoje življenjske vloge Kralj., Kmet, Revež, Bogatin. . . pa tudi abstraktni pojmi, kot so Modrost, Milost, Lepota, Glas.,. pa tudi Dete, ki se še ni rodilo, in Svet sam, ki igra prav tako svojo vlogo v božjih načrtih. Vidimo, kako Mojster deli te vloge posameznim predstavnikom — kralju in beraču s poudarkom, da so vloge sicer lahko večje ali manjše, toda vrednost je za vse enaka: mora jo odigrati dobro in pošteno pod vidikom Milosti, ki nenehno poudarja geslo: „Delaj dobro, Bog s teboj!“ S to in tako vlogo igrajo ljudje od zibeli do rakve svojo vlogo, in na koncu jih Mojster sodi za dobro ali slabo opravljeno „igranje“. Dobre sprejme v nebesa, nekatere sodi v vice (Lepoto, Kmeta), nerojenemu otroku prisodi — kot nekršče-nemu — Negledanje Boga, Bogatina pa, ki je služil le sebi, vrže v pekel. Tako so se razodele „poslednje štiri stvari“ in igra na odru življenja se konča s perspektivo nesmrtnosti in s slavo Evharistiji: Angeli pojo v nebesih, in na zemlji poje človek a v peklu prepeva satan, vsak pred Kruhom tem naj poje... vsak naj poje, kakor more — „Tantum ergo sacramentum“ povzamejo vsi glasovi in godba, ter se tajco konča velika igra kot „auto sacramental“ tudi ta Calderonova dramatska versja-filozofska alegorija. Lep pesnikov prevod Janka Modra je vrednota zase, in prav tako posamezni značaji, ki naj jih izklešejo igralci Slovenskega gledališča v režiji M. Borštnika (ki so nam znani že iz drugih predstav), upajmo pa, da bodo prišla do veljave lepa lirska mesta, lep jezik in verzna govorica -— poleg najvažnejšega: versko-moralni poudarek Mojstra — Boga kot Kralja vsega vesoljstva: svetov in človeka, kar je namen te proslave. In zato vabim z zadnjimi besedami misterija: igri in življenju vsak milostno naj bo naklonjen. td. POPRAVEK V Svobodni Sloveniji iz dne 29. oktobra je v poročilu o Mladinskem dnevu v_ Slovenski vasi po pomoti med telovadnimi nastopi izpuščena skupina nladcev, ki sta jo pripravila Martin Boštjančič in Dani Sušnik. DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija prosi vse člane. ki so v zaostanku s članarino, da jo poravnajo najkasneje do 31. decembra 1980. Opozarja, da se bo po novem letu vso zaostalo članarino, po sklepu zadnjega občnega zbora, zaračunalo v višini članarine tekočega leta. 30. novembra bo na Slovenski pristavi asado z žrebanjem lepih dobitkov v korist slovenske radijske oddaje, v priredbi Zedinjene Slovenije in Medor-ganizacijskega ¡sveta. Seja upravnega odbora ZS bo v petek, 14. novembra, ob 20. uri v društvenih prostorih. Seja Medorganizacijskega sveta bo v petek, 21. novembra, ob 20. uri. Darovali so V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: N. N., Slovenska vas 10.000 pesov; Peter Markeš, Kanada, 10 dolarjev in Frank Grabrijan, ZDA, 30 dor larjev. Darovalcem iskrena hvala. Uprava Svobodne Slovenije LE L U D J E n a Pristavi 2 9. novembr 7“I ESLOVENIA LIBRE SLOVENCI po SVETU ZDA CLEVELAND OB 30-LETNICI PRIHODA SLOVENSKIH BEGUNCEV Dne 11., oktobra so protikomunistični borci, združeni v Društvu slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu pripravili družabni večer, s katerim so proslavili 30-letnico prihoda slovenskih beguncev v Združene države. Spored proslave je obsegal nastop plesne skupine Kres, nastop dveh kitaristov — Dominika in Emilija Goršeta, ki sta zapela nekaj pesmi ob spremljavi kitar, govor prof. V. Lipovca, v katerem je orisal •življenje beguncev in prizadevanje za naselitev v Združenih državah. Nato je več pesmi zapel moški zbor pod vodstvom Rudija Kneza. Program je vodil ing. Jože Likozar, -— Udeležba je bila izredno lepa. Vsi so občudovali lepo okrašeno dvorano, zlasti še 4 m visok kip Svobode, prvo kar pozdravi vsakega, d pride v New York, ki je bil postavljen na odru. Oder in kip Svobode je pripravili Lojze Bajc. Posebej moramo omeniti udeležbo bivših sponzorjev slovenskih beguncev, zastopnikov organizacij, ki so se zavzemale za begunce in več slovenskih duhovnikov. Senator Frank Lausche se je opravičil z lepim pismom, v katerem je'med drugim zapisal pomembne besede: Vedno sem sočustvoval in občudoval može in žene, ki so imeli pogum in voljo boriti se zoper tiranijo, ki je bila vsiljena slovenskemu narodu po neusmiljenih komunistih. To obdobje Vašega življenja je bilo težko in nasičeno s trpljenjem. Morali ste zapustiti svojo domovino in bili. ste prisiljeni začeti novo življenje daleč od krajev Vaše mladosti, daleč od Vaših šol in cerkva, daleč od ljubljenih polj in travnikov, ki so Vam dotlej dajali življenjsko silo. Vem, da je bilo Vaše življenje polno težav in trpljenja, toda bilo je vredno odlikovanja najvišje stopnje. Jaz sem Vas vedno cenil in spoštoval in Vas tudi vedno bom. Vaš Frank Lausche. PO ŠPORTNEM SVETU V RIBNICI so zgradili pokrit plavalni bazen, ki bo kmalu odprt. Gradnja je naletela na mnogoštevilne ne vedno dobronamerne kritike zaradi finančnih težav. Mnogi so trdili, da je v Ribnici zimski plavalni bazen nepotreben, drugi pa da mesto, staro že 900 let potrebuje tak objekt, ki bo odprt ob 80. obletnici telovadnega dela v ribniški občini. V 34. FINALU EKIPNEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA V ATLETIKI je prvo mesto osvojila Rdeča zvezda pred celjskim Kladivarjem; Novomešča-ni so osvojili peto mesto za Partizanom (Bgd) in Sarajevom. Atleti pa niso postavili nobenih novih rekordov. Da bodo tudi bodoči rodovi pričevalci vse Slovence vabimo na Prislavski dan Spored: ' .. 11,15 Dviganje zastav, sv. maša, kosilo l(i..00 Popoldanski program: © Pozdrav predsednika Doma Franceta Perniška ® Slavnostni govor: dr. Julij Savelli ® Nastopi pristavske mladine • Prosta zabava — Sodeluje “MAGNIJM” V nedeljo, 16. novembra 1980 vsi na zeleno Pristavo! V SOBOTO. 22. NOVEMBRA. OB 21 IN V NEDELJO, 23. NOVEMBRA, OB 17.30 v dvorani SLOVENSKE HIŠE sakramentalna igra Calderon de la Barca, naj večji španski dramatik: Veliki oder sveta v izvedbi Slovenskega gledališča V Slovenskem domu v San Martinu BO V SOBOTO, 15. NOVEMBRA OB 20.30 FINŽGARJEVA igra “RAZVALINA ŽIVLJENJA” Naš dom San Jiast® vabi vse rojake na Družabni primorski večer 22. novembra 1980 ob 21. uri Igra priznani SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL o®»««®—aeoeeeeeeee— i I Organización Eslovena T. E. 651-5885 INMOBILIARIA HIPOLITO YRIGOYEN 2946 - S. JUSTO O. E. vam nudi naslednje priložnosti za investicijo: 1. 2. 3. Castelar — zemljišče 400 m2, cena 52.000.000 pesov. Ituzaingo — zemljišče 268 m2, cena 48.000.000 pesov. Villa Udaondo —- 150 m od letovišča slovenske zadruge SLOGA — zemljišče 3.400 m2, cena 100.000 dolarjev. Pred vsako kupčijo, najemnino ali prodajo, nudimo nesebično posvetovanje. inniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmmimunum SREDNJEŠOLSKI TEČAJ m RAVN. MARKA BAJUKA m SLOVENSKA HIŠA m m ■ , vabi vse starše dijakov in prijatelje slovenskih šol k zaključni prireditvi 22. tnovembra. Spored: ob 17 sv. maša, zatem razdelitev j spričeval po razredih in nato zaključek v glavni dvorani Slovenske hiše. RAVNATELJSTVO ■ ■ : 1 IZŠEL JE TRETJI ZVEZEK 1 SVOBODNIH POGLEDOV NA SLOVENSKO PRETEKLOST, SEDANJOST IN BODOČNOST Prikazan je v tem zvezku namen naše narodne politike in vsebuje pomembne izjave od Slovenske deklaracije iz 1. 1933 dalje. Prikazan je nastanek Narodnega sveta 1. 1941, Slovenske zaveze 1943 in ustanovitev Narodnega odbora za Slovenijo 29. oktobra 1944 ter njegovo delo ter program. Slovensko besedilo je prevedeno v srbo-hrvaščino. Zvezek lahko dobite v Slovenski hiši in v Slovenskih domovih: San Martin - Jože Skale st.; Slovenska pristava -ga. (Magda češarek; Slomškov dom - Franc Hribovšek; Sait Justo - Stane Snoj; Slovenska vas - Lovro Jan. Cena: 10.000.— pesov. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a OTVORITEV LETOVIŠČA “SLOGE” 6. decembra 1980 PODROBNOSTI PRIHODNJI TEDEN B VAŽNO! NE POZABITE! NUJNO! POZOR! B V nedeljo, 30. novembra opoldan SE DOBIMO NA SLOVENSKI PRISTAVI V CASTELARJU V PRIJETNI DRUŽBI, OB OKUSNEM “ASADU” g vsi prijatelji Slovenske radijske oddaje. VSTOPNICE ZA KOSILO IN NA KATERE BOMO IZŽREBALI ŠE TRI LEPE DOBITKE: T.V. V BARVAH, STEREO SNE- \ MALNIK, “STEREO-CENTER” SO ŽE V PRODAJI PO VSEH SLOVENSKIH DOMOVIH. V PISARNI ZEDINJENE SLOVENIJE IN V KREDITNI ZADRUGI SLOGA PO $ 60.000.—. VSE, KI PA NE ŽELE ZADETI KATEREGA OD TREH KRASNIH DOBITKOV, PA JIM JE SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA PRI SRCU, LEPO VABIMO, DA SE UDELEŽE PRIJATELJSKEGA KOSILA PO ZMERNI CENI. VABITA: ZEDINJENA SLOVENIJA IN MEDORGANIZACIJSKI SVET. POZOR! NUJNO! NE POZABITE! VAŽNO! OBVESTILA SOBOTA, 15 novembra: V Slovenskem domu v San Martinu ob 20. 30 Finžgarjeva igra „Razvalina življenja“. V Slomškovem d®mu filmski večer združen s člansko večerjo. V Slovenski hiši ob 20 4. kulturni večer Kulturne akcije s predavanjem dr. Mirka Gogale o temi: ,;Kaj je z dokazljivostjo božjega bivanja?“ V Hladnikovem domu ob 20 krajevni Pevsko-glasbeni festival SDO-SFZ. SREDA, 19. novembra: Sestanek Lige žena-mati v San Martinu. Predaval bo dr. Franc Baj-lec. SOBOTA, 22. novembra: V Slovenski hiši ob 20.30 sakramentalna igra: Pedro Calderón de la Barca „Veliki oder Sveta“. Zaključna proslava Slov. srednješolskega tečaja Ravn. Marka Bajuka v .Slovenski hiši. NEDELJA, 23. novembra: V Slovenski hiši ob 17 proslava Kristusa Kralja s praznično sv. mašo in igro Pedro Calderón de la Barca „Veliki oder sveta“. SOBOTA, 29. novembra: Na Pristavi nastop Le ludje. V Slovenskem domu v Carapachayu igra „Grče“. V Slovenski hiši nadaljevanje filozofskega ciklusa predavanj dr. Milana Komarja. 'Pričetek ob 16. uri v mali dvorani. NEDELJA, 30. novembra: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu prvo sv. obhajilo ob 9.30. Na Slovenski pristavi prijateljsko srečanje v korist Slovenske radijske oddaje. V Slovenskem domu v Carapachayu igra „Grče“. NEDELJA, 7. decembra: V slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana ob 11.30 sv. maša za raj. odbornike in člane. Po maši kosilo. SOBOTA, 13. decembra: V Slovenskem domu v Carapachayu vsakoletna Božičnica Zveze slovenskih mater in žena v dobrobit potrebnim rojakom. , ■«■■■aaiiBiiBiiEBOBaHiiaiaBaBHitMiiuiiHaBamtiii Froslnao, ne odlašajte s poravnav® naročnine! Editor y director: Miloš Stare REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Uredniški' odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA . REDUCIDA Concesión N° 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.419.886 Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1980: za Argentino $ 88.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 93.000.—; ZDA in Kanada z avionsko pošto 40 USA dol,; obmejne države Argentine 35 USA dol; Avstralija 60 USA dol.; Evropa 13 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa z navadno pošto 35 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UN1DOS 425, 1101, BUENOS AIRES, T. £. 33-7213 ♦ * * K R E D IT NA ZA DRUGA "SLOGAM z o. i. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574 654 - 6438 ' VSAK DAN OD 15. DO 19. UR OB SOBOTAH OP 16. DO 19. UR ■■■• : V v-t 'h i‘(u. '■ - PODRUŽNICA: ; SLOVENSKI DOM - SAN MARTI CORDOBA 129 - T. E. 755 - 126 TOREK IN ČETRTEK OD 18. DO 20. UR Prof. dr. JUAN JESUS BLASNHL Specialist za ortopedijo in travmatologijo MARCELO T. DR ALVRAR 1M1. PRJTL. CAPITAL FEDERAL T. R. Ordinira v torek, četrtak in »o bo to od 17 do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366. N R H-t « e It R, P 41 a « * a I« M M M ¿I <1 ■ M * v » Kf » JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público CANGALLO 1642 BUENOS AIRES pritličje, pisarna 2 T. E. 35-8827 .••«•aaaaaaaeaaaaaaaBaaeaoaasanaBiinaanenaaaBa Or. MIHAEL STARIHA SPLOŠNA KLINIKA specialist za krvne bolezni Ordinira v ponedeljek, torek, četrtek in soboto. Predhodne prijave po T. E. 628-0943. Zapiola 2402 MUTUAL SLOGA MATRICULA INAM N° 580 Sarmiento 643 - ter. piso Capital Federal CONVOCATORIA Dé conformidad con el artículo 29