V KS ŽELIMLJE Načrt naj bi rešil večino težav Krajevna skupnost Želimlje šteje . 295 krajanov. Poleg Želimelj sta tu še zaselka Skopačnik in Klada. Vsi ležijo v dolinici, katere ustje se prične nekje na pol poti med Igom in Pijavo gorico. Barjanski »zaliv» se vlečt nato proti Turjaku. V krajevni skupnosti sta le dva usmerjena kmeta. Vsi drugi prebivalci so polkmetje in uslužbenci. Na delo se vsak dan vozijo na Ig, v k Ljubljano in še kam. Popoldan jih doma čaka delo na polju in v hlevu, tako, da za kaj drugega skorajda ni iasa. . . , - »Pred sedmimi leti, ko sem bil izvoljen je bilo tu še 350 prebivalcev. Mladi pa so vse bolj odhajali, saj krajevna skupnost ni imela zazidalnega načrta. Nq, stvari se po-časi urejajo in prav te dni ijnamo zazidalni načrt v javni razpravi,« je dejal Stane Škerjanc, predsednik sveta krajevne skup-nosti. Prišel je ravno iz službe, ko smo ga obiskali. Ne da se kar tako in iz njega veje odločnost in v njem je trdna odločenost, da bo po svojih močeh prispeval k uresni-čitvi zastavljenih načrtov. Težko je delati, saj nimajo niti najosnovnejših pogojev. Vsi organi in družbenopolitične organiza-cije krajevne skupnosti se sestajajo po za-sebnih hišah. Velikokrat si pomagajo tudi s prostori podružnične osnovne šole, ki jim gre rada »na roko«. — 1956 leta so dobili električno energijo. Tako kot takrat, imajo tudi danes le en transformator. Vendar takrat so imeli v vsaki hiši le po nekaj žarnic in kak radio, danes pa so povsod številni stroji in apara-ti. Električna napetost pa je za tako po-trošnjo preslaba in že letos bi radi izboljša-li trenutno stanje. Pet let so zbirali dvoodstotni krajevni samoprispevek za posodobitev ceste. Lani so jo razširili, pa se je že vdrla na poti proti Pijavi gorici. Zgornji sloj nenehno uniču-jejo vozila, asfaltne prevleke pa še vedno ni. Upajo, da jo bodo dobili letos. Tako prahu ne bo več toliko. - ": Ker krajanov ni veliko, tudi ne morejo zbrati kakšno pomembnejšo vsoto s katero bi lahko odločneje krenili po poti razvoja. Vodovod so zgradili, vendar je njegova zmogljivost premajhna in v Želimljah je 10 hiš brez tekoče vode. Letos naj bi plju-nili v roke, zavihteli krampe in lopate ter poskrbeli, da tega ne bo več. _", V Želimljah imajo 10 telefonov. Če bi hoteli povečaji to število, bi morali zame-njati kabel. Za to pa bi potrebovali dva nova milijona dinarjev. Jasno, da jih nima-jo kje vzeti. Dvorano za kulturne prireditve so že pričeli obnavljati, vendar je zima prepreči-la nadaljnje delo in nadaljevali bodo spo- mladi. Trenutno so amaterji v šoli. Denar za obnovo imajo že zbran. Vsako leto so. pripravili kako novo igro, le lani je ni bilo. Letos bodo imeli premiero ob otvofitvi prenovljenega doma. Barje je pač močvirje. Kljub temu pa so' lani skupaj s kmetijsko zemljiško skup-nostjo meliorirali nekaj zemljišč. S tem naj '*? bi nadaljevali tudi letos. Okolica brez odpadkov je ponos kraja. Pogoj za to pa je urejeno odlagališče od-padkov. Pa ne odlagajo smeti vsepovsod le -Želimeljčani. Tudi kdo drug še pripelje v dolino svoje odpadke. .»-,.., ¦ ' Omenili smo že, da se večina krajaribv vozi na delo v Ljubljano in drugam. Tudi srednješolcev in študentov, ki se vozijo v Ljubljano ne manjka. Kraj pa je na žalost slabo povezan z avtobusnimi linijami. Po-magajo si tudi s šolskim avtobusorn, a kaj ko ta med počitnicami ne vozi. Pestijo jih predvsem večerne proge avtobusov. Priza-devajo si, da bi tudi to vprašanje razrešili. »Pogoj za razrešitev večine teh vprašanj pa je urbanistična ureditev kraja. Le ta bo podlaga za vse nadaljnje delo. Ko bo spre-jet zazidalni načrt, ki ga obravnavamo, bo mnogo lažje. Tudi mladi bodo veliko raje ostajali v kraju, kjer bodo vedeli, kje lah-ko zidajo in kako bo urejen,« je ob koncu pomenka pribil Stane Škerjanc. IVO BREČIČ Garaža, senik, nova hiša. To je značilnost Želimelj, kjer je večina prebivalcev dopoldne v službi, popoldne pa v hlevu in na polju. Lani so pričeli obnavljati cesto od Želimelj do Pijave gorice. Že letos pa se je vdrl del tega cestišča (na sliki). Je vzrok v slabi kvaliteti? Stane Škerjanc: »Urbanistična ureditev kraja bo podlaga za nadaljnje delo.«